Oospodarske stvarL Plevel gorice. Kralj Salomon piše: »Šel sem črez njivo lenega človeka in skozi vinograd neumnega moža; in glej, vse je bilo polno kopriv, in trnje je pokrivalo njegovo površino, in kamnata ograja je bila podrena. Ko sem to videl, sem si k srcu vzel in iz izgleda sem si nauk posnel.« (Preg. 24, 30—32). Da |e pa to božja beseda, to je znano vsakemu kristjanu. Njiva je naša duša; rožice krščanskih čednostij in jeklena pšenica dobrih del bi morala rasti na nji; pa se le mnogokrat zgodi, da je polna različnega dračja ali plevela. Pa tudi v besednem pomenu se ove vrste uresničujejo nad njivo lenuha in nad vinogradom neumneža. Vzamimo za danes samo vinograd, ne samo neumnega moža, temuč sploh vsako gorico in jo prehodimo. Kaj pa bomo našli v nji? Odkar je grozna uima prišla črez vinograde, se v njih nahaja vse, samo trs ne. Ljudje bi radi vse v vinogradu imeli: vrt, njivo, pašnik, sadnik, goščo; tako da vse škodljive in neškodljive rastline v njera najdeš. Tu raste muhič, kostreba, srakonoga in pernica. Tam se steza slak, mežnarca, tirolka, fižola, repica, redkvica, solnčnica, praprot, tobak, ajdna, koruza, murke, solata, krompir, lorbek, buče, breskve, jablane, česen, čebul, majaron in mak, kar vse v gorico ne spada, in je le dračje ali plevel vinograda, ki se naj iztrebi. Katero teh bi danes prečinila? Ti si prijatelj tobaka, menda si želiš o tej rastlini kaj pohvaljnega in lepega slišati; pa ker je to prepovedana zel, ti je ne morem priporočevalno opisovati. Med naStetim plevelom gorice pa sta dve rastlini, ki se v goricah, in sta jako koristni, ako na primernem prostoru rasteta, pa ne v vinogradu, namreč buča in s o 1 n č n i c a. 1. Buča (tikev) ima svojo domovino menda v Ninivah, kjer je prerok Jona v senci ove rastline počival. Torej je ta zel že davno znana; pa si tudi zasluži spoštovanja in obilne zasaje, ker je menda naj- unosnejša rastlina, kar jih kmet ali gospodinja goji. Vsaka betvica buče se dobro porabi za živali in človeka. ZeliSče te rastline živina fada uživa, posebno če je kuhano in dobro zameteno. PosuSiti se ne da, tudi rado pozebe. Znano lepi žolti cvet je kavarna ali priljubljen kraj za čebelice, kjer se meda napijejo in voska najejo. Pecelj ali kocen mati zažgejo, ter napravijo pepel ali štupo za rane in kraste grižavi deci. Sad ali buča sama pa je znano koristna. Na mleku kuhana daje dobro kašo ali se rabi med sirom za gubanice. Pripravi se kakor repa dobra, okisana jed, katero mestna gospoda rada uživa in ljubi — zato jo »cesarka repa« imenuje. So pa tudi buče tečna krma za vsako živino skoro: konji jih radi hrustajo, goved jih slastno gloda, posebno pa so všeče pitancem, ki po njih dobijo gladko kožo in debel »Speh«. Buče se tudi lahko prodajo, cele ali iztrebljene po 2—4 novčiče za koraad. Grajščina Ravnišče ali Ebensfeld jih na vozove proda vsako leto; tudi Strnišče ali Sternthal jih popotnikom kaže obilno. Največjo vrednost pa ima jedro ali seme, imenujemo ga tudi bučnice. To jederčje se po nekod uživa s kruhom in na pogači. V celjskih okolicah si ga ponekod luščijo in jedo, drugi ga dajejo svinjam. Jako je zdravilno zoper zatiko ali zaprto črevo in zoper grozno trakuljo. Kaj je to? — Položi na raizo 100 bučnie zaporedoma, tako da se prva druge drži, ali jih zaSij, tedaj dobiš podobo trakulje, dolge gliste, ki v človeku živi ter mu grozne bolečine dela, dokler ga ne umori, če je ne prežene ali ne umori. Bučnice ali tako olje jo prežene, primešano med sok čebulja in slanik (haring). Še luščinje se zmelje za zamet svinjam, pa nekoliko ovsa prideni. IzluSčeno jederčje daje jako okusno in zdravo olje. V Framu imamo štiri oljarnice ali žtnike za olje, pa še nekokrat težko prideš na vrsto; dela se olje od Svečnice do Trojičkega. Lani je bilo jako mastno leto; nažmikali smo 260 polovnjakov olja, katerega je liter stal najmanje 60 kr., kar znese 44.148 goldinarjev, kateri se niso v Trst na sprehod peljali za slabo laško olje, temuč so lepo doma ostali,večinoma na Ptujskem polju. Gotovo so tudi druge oljarnice v RuSah, Ptuju, Sv. Vidu, Slov. Bistrici, Ločah enak lep promet imele deželi na korist in ubogerau kmetiču na hasen, ki mu ni bilo treba za olje novca Steti, pa je vendar irael v vročem poletju prav dobro solato. To olje se da tudi ohraniti na drugo leto, ako ga imaš na hladnem, posebno ako ga še malo osoliš, pa enkrat pretočiš. Nekateri neizluščeno seme shraniio na več let, kar ga letos ne potrebujejo. Hrvati razpošiljajo cele povoze bučnic na Nemško in Turško, kjer jih namesto orehov porabijo. Skoro bi Se bili pozabili na prge, ki zopet veliko koristijo ali za klajo ali za prodajo. Vagan jederčja daje 18 litrov olja in pa 15 prg ali pogač, ki se po 5 kr. prodajejo. (Konec prih.) Žitne cene v Mariboru od 6. do 13. julija Po hektolitrih: pSenica 5 fl. 70 kr., rž 4 fl. 60 kr., jeCraen 4 fl. 60 kr., oves 3 fl. 60 kr., turšica ali koruza 5 fl. 80 kr., proso 4 fl. 80 kr. in ajda 4 fl. 65 kr. Sejmovl. Dne 27. juliia v Poličanah (za svinje). Dne 29. julija v Klunjanah, pri Sv. Martinu pod Vurbergom in v Ormožu. Dne 30. julija v Kostrivnici. Dne 31. julija v Konjicah, pri Sv. Jakobu v Dolu, v Zagorju, Imenem (za svinje) in v Marenbergu. Dne 1. avgusta v Gomilici. Dne 2. avgusta pri Sv. Lenartu v Slov. gor. in na Spod. Polskavi (za svinje).