Poštnina plačana v gotovini.
SOBOTA, 23. novembra 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov s cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
ovine
aogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga               Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Leto XVII. št. 47.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo: AL Sobota Telefon št. 28.
Vsemi lüdstvi Slovenske krajine.
Par kratkih, a jako važnih reči vam morem povedati. Podpišem se, ka ne bi mislili, da je samo kakša navadna novica, ka pišem. Odgovoren sem za vse, ka tü napišem. Reči moje idejo v prvoj vrsti toti agrarnim interesentom, a v drügoj vsem prebivalcom naše lepe Slovenske Krajine, trdnjave naše domovine Jugoslavije.
Naša država le podpisala ž drugimi državami pogodbo, ka bo do 20. julija prišestnoga, to je 1931 leta, tak za sedem mesecov najkesnej stalni agrarni zakon razglasilo. Što bi vüpo trditi, ka naša država ne bo držalo pogodbe, štero le podpisala ? Vi bi to vüpo trditi, bi grešio proti državi t bi si zaslüžo ostre kaštige. Zato pa je
stalno, ka najkesnej za sedem mesecov bode rázglašen agrarni zakon. Za-
kaj to povdarjam? Zato, ka bi vsi pozaba i agrarni zakon, ka bi vsi zavüpali na dobrotno državo, ha vam takši zakon da, šteri de vam na najvekši hasek. Pitam
vsakoga, jeli v državi vidi vekšega svojega dobrotnika, ali pa v kakšem agenti, ki ga rata, naj pred zakonom odküpi agrarno zemlo ? Jeli, ka plačani agent išče svoj hasek, ne pa tvojega? Država, štera te ma za svoje dete, pa išče tvoj hasek. Zato pa bogaj državo i njej zavüpaj i čakaj stalen agrarni zakon.
Država šče takši zakon razglasiti, šteri; 1. ne bode meo visokih cen, 2. pa ti da takše pogoje za odplačilo, ka z lehkotov lehko plača vsaka sirota agrarno zemlo. Sem bio v agrarnom odbori, dokeč sem bio po vašoj voli poslanec, znam zato, kakši zakon namerava država dati za vas. Pravično niske cene se v njem določijo i da se dugši čas za odplačilo i to na male intereše. Ki pa ma peneze, lehko prle tüdi plača državi.
Pred kratkim so Novine pisale, da se že dela na agrarnom zakoni i ka nede dugo, ka izide. To je istina. Pa istina je tüdi to, ka cene bodo nizke, tiste približno kak smo je meli svoj čas v načrti v parlamenti, okoli 2000 dinarov za eden katastralni plüg. Država šče pomagati Siromaškomi narodi, ne ga pa güliti. Zato pa določi
tak nisike cene, ki so v toj strašnoj gospodarskoj krizi potrebne i pravične. Če se zakon čaka, se ognejo agr. interesenti vsake nevarnosti, ka bi znali s kakšim terhom küpiti agrarno zemlo. Zakon najmre ne bo dovolo tečas odplačila, dokeč se vsi terhi ne zbrišejo, ar zemla more biti čista na küpca spelana. Ne se tem trbe te bojati nikčega vkanjüvanja, ne ka bi stroški bili visiki za meritev ali za vknižbo za cenbo ali kajšteč drügoga. Zakon za vse to bo poskrbo i država zaistino z materinskov lübeznostjov bo skočila svojoj deci na pomoč. Zato pa držite se vsi svoje dobre matere i čakajte njeno reč; stalen agrarni zakon.
Cvet našega naroda i njegova moč se kole po tüjini i tü zgübla najbolše svoje moči, ka si pripravi teliko, ka ne merje od glada. Več malošto. Da zplača duge i si postavi skromen domek, za to so šli desetjezeri našega naroda v tüjino i srečni so, ki so to dosegnoli. Keliki niti toga ne so. Kelikih let delo, ne delo, malo sem povedao, kelikih let robstvo je bilo potrebno, ka so mogli bar teliko spraviti. Zdaj pa brez dela, brez trüda si lehko spravi naš narod teške miljone samo s tem, ka čaka par mesecov ali mogoče niti tak dugo ne i dočaka stalen agrarni zakon. Da če bo po zakoni zemla samo 500 Din. falejša, kak se zdaj trži, ostane v žepi našega naroda brez vsega trüda do 20 milijon dinarov. Ne more zato pošteno srce najti reči za Obsodbo proti tistim, ki silijo te Siromaški narod na odkup agrarne zemle ali ki so sprejeli Judašov greš i za njega agitirajo za Odküp, ali ki so po pravici prišli do agrarne zemle i jo zato küpüjejo, da bi njim kak ne vujšla i s tem i drüge napelavajo na Odküp, ki nemajo občen za to. Vsi ti so sovražniki naroda. Vsi ti so grobokopi, jamarje, pokopiči toga siromaškoga lüdstva i njegovoga slovenskoga doma.
En veliki gospod mi je pravo pred kratkim : držite vküp vaše lüdstvo pri zadrugi. Zakaj je to pravo ?
Zato ka lübi to lüdstvo i zna, ka samo potom zadruge se reši nesreče, ka ne küpi predrago ! Drügi gospod mi je pravo, teliko kak ví neje nišče včino za to lüdstvo, s tem ka ste njemi ustanovili agrarno Zadrugo. Zakaj je to pravo? Zato ka lübi istino. Da če bi narod po tistoj ceni küpo zemlo, kak se je tržila pred par leti, dnes ne bi bilo slobodnoga slovenskoga doma, vse bi se tržilo, ar narod ne bi mogeo plačüvati, ka je podpisao. I ka so se pogodbe sklenjene ne potrdite, ka po dragoj ceni ne se je küpilo, ka se je s tem milijone prišparalo, je napravila jedino agrarna zadruga. Ž njov sem siromaškoga človeka pripelao do pristanišča. Že vidi zasigurali svoj mali domek, zato z mirnim srcom lehko dokončam borbo, štero sem meo pri agrari. Svoj namen sem dosegno. I mislim, ka sem s tem državi več haska včino, kak če bi den za dnevom kričao po novinaj ali po krčmaj, kakši nacionalist sem i ka nega pri nas narodne Zavednosti, med tem pa tomi zaničavanomi lüdstvi za pretirane cene ponüjao agrarno zemlo ali ga celo silo na Odküp.
Jaz Priznavam, da vsaki veleposestnik ma pravico svojo zemlo tržiti. Ali ravno tak je istina, ka vsaki agrarni interesent ma pravico ne je küpiti. Po zakoni, kak je bilo to večkrat naznanjeno od samoga ministra ali od banske uprave, nišče ne more zemle zgübiti zato, če je ne küpi. Zgübi jo samo te, če je ne dela ali če ma zadosta svoje. Drügoga zroka za odvzem nega. I da to znam, zato nikdar nesem se odtegno pogajanji z veleposestniki za Odküp agrarne zemle, pod pogojom, ka do cene niske. To stališče zavzemem i dnes. Če šterokoli veleposestvo ponüdi zadrugi primerne niske cene, ona je sprejme. Tak je bilo sklenjeno na zadnjem občnom zbori. Na vsak
način je bolše za veleposestnika, ka dobi izplačano zemlo čeravno za níšišo ceno, kak pa tržiti agrarne bone na dugi rob. Zato pa lehko dosta püsti z dozdašnje cene agrarne zemle interesenti, šteri nešče počakati agrarnoga zakona. Zadruga da takšemi svoje dovolenje pismeno, a more je zaprositi.
Dužnost mi je bila to našemi lüdstvi povedati, ka nede nišče meo nikšega izgovora, če de kvaren pri küpili agrarne zemle. Jaz i zadruda sta njemi vse mogoče včinola, nesrečo si naj pripiše samomi sebi, če nas ne boga.
Črensovci, 23. novembra 1930.
KLEKL JOŽEF, vp. plebanoš, predsednik agrarne zadruge.
2
NOVINE
23. novembra 1930.
Občni zbor
Kmetske zveze v Maribori,
bo v sredo dne 10. decembra 1930 ob 10. vüri predpoldnom v Zadružnoj gospodarskoj banki v Maribori, Aleksandrova cesta 6.
D nevni red:
1. Poročilo načelstva i preglednikov.
2.	Naše kmetijstvo v svetovnom gospodarstvi — Ivan Vesenjak.
3.Standarizacija. Vnovčüvanje kmetijskih pridelkov — Vl. Pušenjak.
4.	Organizacija izvoza naših kmetijskih pridelkov France Jerebič.
5.	Predlogi i sklepi.
6.Volitev načelstva i treh preglednikov računov.
Vsaka krajevna kmečka zveza pošle na občni zbor za vsakih začetni 20 kotrig po 1 delegata, ki mora meti s sebov pismeno pooblastilo krajevnoga odbora kmetske zveze. Lehko pa pridejo tüdi drüge kotrige Načelnik.
Kalendar.
november (130 dni) 48. teden.
dnevi
m.
tedna
Rim. kat.
Evang.
24
25
26
27
28
29
30
pond.
tork
Sreda
četrtek
petek
sobota
nedela
Ivan Kriški Katarina Konrad Virgilij Sosten Saturnin Andrej
Emilija
Katarina
Konrad
Ginter
Rufij
Valter
Andrej
Senje: 25 Čakovec, 28. Prosenjakovci, 30. Gornja Lendava, Veržej, Kotoriba, Celje.
Vreme: Nestanovitno, vetrovno, oblačno. Napovedüjejo tüd dež.
Murska Sobota
Nova bolnica.
Preminoči petek je posebna komisija, v šteroj so bili gg: sanitetni inšpektor dr. Mayer, tehnični svetnik inž. Otahal iz Ljubljane, nadale Lipovšek, dr. Bratina, dr. Škrilec, dr. Gregorc, župan Benko, upraviteo Šušteršič i inž. Lah, razpravila, kak se naj reši pitanje nove bolnice.
Komisija je prišla do sklepa, da se bo pri Radgonskoj cesti za parkom zidala nova bolnica. Prostor (12 plügov) preskrbi občina. Ona da napelati tüdi elektriko. Drüge stroške ta pa krili banska uprava i bolnica. Bole na tenci bomo pisali od te jako važne stvari pri drügoj priliki.
*
* *
—Mohorske knige se prišle. Vsi, ki ste jih naročili pri uredniki Novin, jih dobite s Kmečkoj posojilnici (naproti sodnije). Vsaki plača Z.5O Din. poštnine.
—Martinovo v Martinišči. V nedelo je Martinišče jako lepo obhajalo god svojega Patrona sv. Martina. Popoldnevi so dijaki nastopili z lepov igrov „Začarana obveza“ Dvorana je bila nabito puna i Vnogi še notri neso mogli.
Nesreča na cesti. Preminočo soboto je zadela Kupina Franca i ženo preci hüda nesreča. H. Jožef jiva je pelao iz G Radgone s senja. Bila je tmica Na Petanjcih so se Ogibali ednomi biciklisti. Kola so prišla preveč na rob ceste i so se prevrgla v jarek. Blago se je razsipalo, Kupina i žena pa sta se preci močno potukla.
—	Kreditna banka se ne ustanovila na mesto „Kreditnoga zavoda za trgovino i obrt.“ Tüdi „Kreditni zavod . . . “ de nadale obstojao.
—Prekmurska tiskarna i trgovina Izidor Hahn postanjüje čeduže
bole poznana. V njoj se dobijo po zmernoj ceni vse Pisarniške potrebčine, tiskovine, knige, časopisi, mašini za fotograferanje i vse drügo, ka je za fotograferanje potrebno.
—	Povest „Kraljica Estera“ se dobi za 15 Din. v Prekmurskoj tiskarni. Küpite si jo !
—	Upraviteo Szaparyjovoga imanja. Zvedeli smo, da je g. Josip Benko, župan postavleni za upravitela Szaparyjovoga imanja.
—Spremembe na gimnaziji. Namesto g. profesora Četine je prišeo g. prof. Zobec. Za vero vučitela pa je imenüvani g. kaplan Kolenc.
Slovenska krajina.
Lendavskomi dopisnik! „Jütra“.
Nekši Pc. se je zaganjao zdaj se pa nekak nepodpisan žganja v naše Novine i v podpisanoga zavolo prefarbanja napisov v D. Lendavi i zavolo strela na farof v Türnišči.
Podpisani sem dao odgovor, ka Novine i níšče neje mislo na kakšo določeno osebo, še menje pa na kakšega narodnjaka, šteri bi mogo napraviti to norost, ka bi ponoči pre* farbao napise i celo mirno pokopališče skruno s tem djanjom. Ne se je mislilo na nikoga i ne se je sumilo na nikoga. Če bi znali, što je bio, bi ga javno povedali, naj bi svet zvedo za toga divjaka. Ali da „Jutrov“ dopisnik li ne zadovolen, z našim odgovorom i li misli, da se je na koga mislilo, odgovorim ešče ednok.
Na niedno osebo nese je mislilo. Novine so samo trdile i ešče zdaj trdijo, da te norije ne mogo drügi napraviti kak človek, ki misli, da je steber Jugoslavije, i da se ta brez njega podere. Zakaj to trdimo ? Odgovor je kratek i mislimo, da pred vsakim pametnim človekom zadosten. Navuk celoga sveta drži, ka državo ma samo dva stebra : narod i vladara. Narod da vojsko i dačo, to je sebe i svojo vrednost v slüžbo države, Vladar pa po zakonih pravično lada. Drügo ne potrebüje država: Ki pa misli, ka ne narod i ne Vladar, nego on je tisti, na šterom sloni država, takši človek nesamo ka je protidržaven nego je tüdi — naj se mi ne zameri izraz — abnormalen. Na takše abnormalne lüdi se je mislilo. Samo takši bi mogli kaj takšega narediti, kak se je v Lendavi zgodilo. A da jaz takših abnortnalnih lüdi ne poznam v okolici D. Lendave od Hotize do Türnišča i ne v celoj državi, zato sem pozivao, naj se zglasi, če što misli,
Novi vdarec za Slovence v Italiji.
Italjanski fašizem ne zadovolen s tem, ka je že prle včino slovanska menšinam. Pripravla za nje nove vdarce. Eden jih je pa zadeo Preminoči petek. Stavili so njim edini slovenski tednik „Novi list“, ki se je tiskao v 20 000 falataj. Zavolo toga vlada med Slovenci velka potrtost.
Gora zasipala 22 Hiš.
V Lyoni na Francoskom se je Preminoči teden zgodila grozna nesreča. Zavolo vnogoga dežja se je porüšila stena, ki je podpirala eden breg. Gora se je zgenola i se začnola rüšiti. Zaspala je 22 hiš. Pri nesreči je prek 100 lüdi zgübilo živlenje, vnogo pa jih je ranjenih.
Cela ves zgorela.
V	soboto ponoči se je vužgala v Romuniji ves Sacca. Zgorelo je 60 hiš i s hišami vred velka skladišča žita.
4 miljone ponevero.
V Bordoji na Francoskom je Policija areterala nekšega notara, ki je ponevero 4 miljone frankov.
Kralov dar najvekšoj familiji.
Njeg. Vel. krao je odredo, da se potom okrajnoga načelstva v Brežicaj izplača familiji Martina i Marije Kozole 10 jezer Din. kak kraleska podpora najvekšoj familiji. Imenüvanja naimo mata 11 sinov i 6 hčer.
23. novembra 1930.
NOVINE
3
Vsem širitelom.
Naročnike opitajte dvoje: 1. Ali naj ostanejo Novine v novom leti takše kak so zdaj, ali pa naj bodo tiskane na tak velkom papiri kak Prvejša leta i 2. Ali se naj tiska nova povest (Pravica in usmiljenje), štero začnemo objavlati v novom leti v prekmurščini ali pa v kniževnoj slovenščini, kak je bila tiskana „Kraljica Estera.“
To dvoje opitajte i sporočite upravi do 8. decembra !
UPRAVA NOVlN, ČRENSOVCI.
ka je on steber države, ne pa narod i Vladar.
Ka se pa strelanja na farof v Turnišči tiče, morem povdariti, ka vse, ka piše, Jutrov dopisnik iz Lendave, je edna velika laž. Nikdar nese je Pisalo v Novinaj proti g. Greifi k prišleki i nikdar neseje strelalo na njega zato ka je prišlek. Krivec se je javo i je povedao, ka zakaj je strelo. I zrok je privatna zadeva, ki jo ma krivec z g. provizorom.
Na trditev v „Jutri“, ka so v Slovenskoj Krajini „nerazveseljive nacionalne razmere i ka se more začeti tü uvajati bole nacionalni kurz“ pa samo to odgovorim: nerazveseljivo v Prekmurji je samo to, ka se najdejo lüdje, ki steber države, naš dober narod z lažmi sramotijo te, kda z njega živejo.
KLEKL JOŽEF vp. pleb. v Črensovcih. *
—Navuk za tretjired kak vsako leto, tüdi letos je decembra 8. na god Nevtepene Device Marije. Navuk je ob pol treh. Po navuki ponovitev ednoletne oblübe čistosti. — Vodstvo.
—Popravek. V zadnjoj številki se nam je v glasi „Zaročki“ pripetila pomota. G. Horvat Štefan je ne vnük g. martjanskoga plebanoša, nego njegov nečak (bratov sin).
—	Spremembe na carinarnici v Gederovcih. Prvejši voditeo carinarnice g. Tadejevič je na svojo prošnjo premeščeni v Split. Njegov naslednik je postao g. Josip Ivančan, ki je bio prle na Cankovi.
Zastopstvo Transoceanika, glavne itaiijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici.
—	Krog. V četrtek, dne 20. t. m. nas je zapüsto g. šolski upraviteo Hočevar Ciril. Premeščeni je v Maribor. Duga leta je včio našo deco. Dosegno je lepe uspehe. Za vse, ka je včino dobroga, smo njemi zahvalni. Kak čüjemo, nas naskori zapüsti tüdi njegova gospa. Vsigdar je bila dobra do nas i radi smo jo meli, zato nam bo žmetno po njoj. Na novom mesti Želemo obema vnogo zadovolnosti.
—	Smrt zavolo zagiftanja. Okoli 16 letnoga Jožefa Godina iz Šalamenec je zadela žalostna smrt. Na Vse sveče je bio v drüžbi z drügimi deč-
k. Eden med njimi je meo pištolo za strašenje psov. Strelao je i je Godino zadeo v gležen. Štuplin njemi je dolvneseo malo kože. Ranica je bila čisto mala. Za par dni je začnolo dečka v prsaj boleti. Pozvali so doktora. Ar bolečine tüdi potom neso minile, so dečka pelali v sobočki špitao. Bilo je že prekesno. Preminočo soboto večer je med velkimi bolečinami vmro. Smrt je pozročilo zagiftanje z zemlov, štera je prišla v ranico na gležni.
—„INKA“ dišeča vinovica odstrani zagotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek v točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
—	Bogojina. „Prosvetno drüštvo Sloga“ se je začnolo pripravlati na zimsko delo. S sküpnimi močmi si je vredno i prenovilo svoj dom, ga pobelilo i njemi deloma poskrbelo pod. Zdaj pa je začnolo delati s svojov čitalnicov i knižnicov, ki poslüjeta od 16. 11. naprej vsako nedelo. Začnola so se tüdi poučna predavanja, ki se vršijo vsaki drügi petek večer. Zanimanja za nje je velko pri mladini i odraslih. V nedelo pa stopi pred občinstvo igralni odsek, ki priredi prav zanimivo i šaljivo gledališko igro „Dimnikar“ v dveh djanjih i še burko „Zdaj gre sem, zdaj pa tje“. Predstava se vrši večer ob 1/2 8 vüri i je zanimanje že zdaj velko, ar se bo igralo v domačem jeziki i je v igri dosta poštenoga razvedrila. Na svidenje v domi pri igri!
ZA NEDELO.
Po risalaj dvajseta i štrta.
Evang. sv. Mataja vu 24. táli.
Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim : Kda bodete vidili odürnost opüščenja, štera je povedana po Dániel proroki, stojéči na svétom mesti: (ki štè, naj razmi), teda ki so v-Judeji, naj bežijo na goré; i ki je na strehi, naj nejde jemat kaj z hiše svoje : i ki je na njivi, naj se ne povrné jemát gvanta svojega. Jaj pa nosečim i nadájajočim vu onih
dnévaj. Molte pa; naj ne bode bežanje vaše v zimi, ali v soboto. Ar bode teda moka velika, kákše je ne bilo od začétka sveta do eti mao, niti je ne bode. I da ne bi prekráčeni bili oni dnevi, ne bi se zveličao ni eden človek: ali za volo odebránih prekrátijo se oni dnevi. Teda či što vam bode pravo : ovo eti je Kristuš, ali etam; ne verte. Ar gori stanejo krivi Kristušje i krivi prorocje: i činili bodo znaménja velika i čüda; tak, da se v blodnost zapelajo (či de mogoče) i odebráni. Ovo naprej sam vam povedao. Če bodo záto vam pravili: ovo vu püstini je, neidte vün: ovo vu notrešnjih mestaj je, ne verte. Ar kakkoli blisk zide od sunčenoga shoda, ino se skáže do sunčenoga zahoda: tak bode i prišestje sina človečega. Kdekoli bode telo, tá bodo se vküp spravlali i Orli. Preci pa po moki onih dnévov sunce potem ne i mesec ne dá svetlosti svoje i zvezde bodo z nebes kapale i jákosti nebeske bodo se gibale; i teda se skáže znamenje Sini človečega na nébi i teda do se jokali vsi národje zemlé: i vidili bodo siná človečega pridočega vu nebeskih oblakaj z velikov jákostjov i díkov. I pošle angele svoje s trombentov i z velikim glasom: i vküp spravijo odebráne njegove od štiraj vetrov, od visine nebés notri do njihovih krajov. Od figovoga dreva se pa včite priliko: kda je že veka njegova gingava i listje je spüščeno, znáte, ka je blüzi leto: tak i vi, kda te vidili vsa eta; znájte, ka je blüzi pri dveraj Zaistino Velim vam: ka ne prejde ete národ, dokeč se vsa eta ne zgodijo. Néba i zemla preide, reči pa moje ne preido.
Razgled po domovini.
Slovesen krst v Hrastniki. V nedelo je bilo v Hrastniki krščeno devetnajsto dete rudara Šuštara. Ruma je bio Njeg. Vel. krao po zastopniki podpolkovniki Ivani Rojnik. Za krstno darilo je mali Aleksander dobo zlati križec na lanceki i 20 dinarski zlat.
Z mosta spadno v Dravo. Z visikoga železniškoga mosta v Maribori je v nedelo spadno 20 letni Miloš Prodanovič. Gotovo bi se zalejao če njemi ne bi prišeo na pomoč s čunom kovač Schneider.
Smrt pod cestnov železnicov. V Osjeki je po nesreči prišeo pod cestno železnico (tramvaj) 65 letni kmet Josipovič iz Koritne. Potači so ga tak razmrcvarili, da je naskori vmro.
Napad na cesti. 17 letni Jožef Pertinek je šo s svojim bratrancom od Sv. Martina pri Vurbergi v Plaze.
4
NOVINE
23. novembra 1930.
Na cesti so jiva z noži napadnoli trije nepoznani možje. Jožef je bio dvakrat smeknjeni v hrbet. Odpelati so ga morali v mariborski špitao.
Francoski vučenjak v Ljubljani, V soboto se je zdržavao v Ljubljani profesor visike rudarske šole v St. Etienni g. R. Gibrat. Pohodo je tüdi univerzo Krala Aleksandra I. G. profesor si je vse ogledao i je izrazo univerzi i profesorom priznanje.
Ka novoga v Belgradi ?
Sneg. V pondelek je dobo Belgrad Sneg. Vreme je postalo preci hladno.
Cepanje proti besnosti. Minister za socialno politiko i narodno zdravje je predpisao pravilnik od ceplenja proti besnosti.
Obrtniški kongres. Petdvastoga t. m. se bo vršo v Belgradi velki obrtniški kongres. Za vse vdeležence je dopüščena Polovična vožnja. 
Zakon od strokovnih šol. Njeg. Vel. krao je podpisao zakon od strokovnih šol za pomožno osebje v socialnoj i zdravstvenoj slüžbi. To so šole za dojilje, bolničarke, babice i za zdravstvene pomočnike.
Šest novih šol. V belgrajske osnovne šole se je v začetki leta vpisalo prek 12 jezer dece. Ar vsi nimajo mesta v šolaj, varaš zida 6 novih šol.
Imenüvanje konzula za Berlin. Za častnoga konzula v Berlini je s sklepom zvünašnjega ministerstva imenüvani Kurt Blerod.
Svetovna politika.
Volitve na Poljskom. V nedelo so se vršile na Poljskom parlamentarne volitve. Zvoljenih je bilo 444 poslancov. Od teh dobi maršal Pilsudski 248 poslancov. Na te način de meo v parlamenti velko večino.
Indijska konferenca v Londoni. Te teden se je vršila v Londo ni konferenca indijskih knezov (hercegov), na šteroj so razložili svoje zahteve nasproti angleškoj vladi.
Za kühnjo.
Sladka repa z mlekom. Olüpli i nareži repo, deni jo v lonec i nalej telko vode, da je repa pokrita. To zadostno osoli i prideni nekelko küna. Kda je repa skühana, jo odcedi i dobro zmüzgaj. V drügom lončeki zmešaj edno žlico mele i pol litra mrzloga mleka. To vlej na repo i püsti, da vse vküp dobro prevre. Takša repa se da na sto z mesom ali z zdrüzganimi krumpiši.
Krumpiši s sühim mesom. Dve trdo kühanivi belici zreži na listke. Ravno tak šest celih kühanih krumpišov i za 2 do 3 prgišče kühanoga sühoga mesa. Namaži skledo s sirovim zmočajom. Obloži jo najprle s krumpišovimi lističi, potem potori zrezano meso, nato belice. Potom pa znova s krumpiši, mesom i belicami. To polej s frtao litra sedenoga vrhnja i postavi za frtao vüre v peč, da postane malo zučkasto. Takša jestvina je jako dobra.
Horvat Franjo:
Vrnitev.
Gregor je sedo v oštariji. Gledao je skoz okno oblačno nebo.
„Verona, vino!“— je pravo kelnarci.
Kelnarca je pravila iz kühnje:
„Ite domo, Gregor! Oblači se i vas mogoče dež najde na cesti.“
„Ne brigaj se za oblake! Vino prinesi!“
V Gregorovih očaj je zasijao plamén. V prsaj ga je nekaj stiskavalo i je zakričao:
„Ali je to oštarija?“
Verona se je ne štela zameriti vérti, zato je prinesla Gregori vino.
Po hodniki so se začüli stopaji. Verona se je zglednola proti dveram i čakala novoga gosta.
V	hišo je stopo velki i močen dečko. Prašnat je bio od nog do glave. Obraz je meo pečeni od sunca. Oči so se njemi veselo svetile.
Seo je za sto poleg kühinjskih dver i zaproso pol litra vina.
Verona ga je začüdeno gledala. Tak Znani se njoj je vido. Kak da bi bio brat, od šteroga je že tak dugo ne nikaj čüla.
Šla je po vino i ga je djala pred novoga gosta.
Tüjince se je zgledno v Verono. Stisno je kupico z močnov rokov, si natočo vino i spio.
„Odked, odked?“ — je zapitao Gregor, šteri je dozdaj opazüvao tüjinca.
„Iz tüjine idem domo.“
„Ali je šče duga vaša pot?“
„Ne. Iz sosednje vési sem
„Čidi pa?“
„Kovačov.“
Veroni so zdregetale vüstnice. Srce njoj je močno začnolo biti i pravila je:
„Poldi, ti si ?“
„Ka me poznate?“ — je pitao Poldi.
»Kak te ne bi, brat.“ I s skuznimi očmi je dala roko brati.
„Sestra! Verona! Kak so mati ? So zdravi ? So ešče živi ?“
„So, Poldi ! Samo betežni so. Vsikdar so te meli v svojem mišlenji. Jako so bili žalostni od tistoga časa, kak si ne nikaj pisao več. Tüdi zdaj te šče čakajo. Ravno dnes je bila sestra pri meni i mi pravila, da mati nedo dugo.
Poldija je smeknolo v prsaj. Žao njemi je bilo, da je tak dugo ne dao glasa od sebe.
Spio je vino, plačao i šteo oditi.
„Počakaj, Poldi !“ — je pravila sestra. »Pozvala bom gospoda, da bo namesto mene v oštariji. Šla bom s teov.“
Za par megnjenj je že prišla nazaj i pravila : „Hodiva“.
Oblaki so se začnoli čeduže bole zdigavati po nebi. Tmičili so se i začnolo je grmeti. Po deželnoj cesti se je začno zdigavati prah. Topole so se začnole pripogibati.
Brat pa sestra sta se paščila. Naskori sta zaglednola belo hišico
poleg ložiča. Rože na oknaj so bile pune cvetja i veter se je igrao ž njimi.
Poldi je zdehno. Vido je pá svoj tihi, mirni, srečni kmečki dom, po šterom je zdihavao v tüjini. Mislo je na njega, mislo i tüdi na svoje drage v njem.
Zabliskalo se je. Drevje je močno zašümelo i vihér je zatülo i začno svoj ples, da so lüdje prestrašeni gledali iz hiš.
Brat pa sestra sta prišla do domače hiše. Najmlajša sestra jiva je opazila i pribežala na trnac.
„Poldi, Poldi !“ — je vrelo ž nje i prijela je brata za roko i ga pelala v hišo.
Vsi trije so stopili v sobo. Vünej je tűlo vihér, v hiši pa je mirno gorela olenkica pred kepom Matere Bože.
Mati je ležala na posteli i molila. Njene čontene roke so stiskale čislo. Obraz se njoj je sveto i z očmi je gledala gori na prosnice.
Te se je oglasila Verona: „Mati ! Poldi je prišeo.“
„Sin moj! Prišeo si, da mi olejšaš zadnje vüre. Prišeo si, da mi skažeš zadnjo sinovsko lübezen. Vervala sem v tvoje pošteno srce, vervala, oj tak močno vervala. Pridi k meni, da te obinem i pritisnem na srce. Sin moj!“
I zdrüžila sta se sin i mati v srečnom srečanji. Vünej je divjao vihér, v tihom kmečkom domi so pa bili zdrüženi v božem miri i v sladkoj lübavi deca z materjov.
23. novembra 1930.
N O V I N E
5
Za naše male.
Botjak Matija:
Kak je prišeo kovač v mesec ?
Bila je slaba letina, da je nika ne obrodilo, samo trs je dao nekelko kaplic. Kovač Koren, Šteri je celi boži den žmetno zdigavao kovački hamer, je pravo na noč svojoj ženi: „Vütro idem v gorice, s sebov vzemem lagviček i napravim vino, ali domo ga ne prinesem nika. Drügo jütro rano se napoti v gorice. Napravi pun lagvič vina i se napoti proti domi. Bio je že blüzi doma, kda sreča dugo, belo, süho žensko — smrt. Ta se je oglasila: „Kovač Koren, ravnok sam te iskala domá, Bog me je poslao po tebe.“ Kovač se je ne prestrašo, nego je pravo: „Vse je dobro samo pomagaj mi, da spijeva to vino.“ Sedeta si i pomali spijeta vse vino. Da je lagev prazen, pravi zvejani kovač: „Čüj, smrt, pravijo da se ti lehko napraviš tak tenka, ka lehko ideš na klüčovo lüknjo skoz, probaj iti v te lagvič na pivko“. Smrt njemi odgovori, da se to lehko zgodi. „No či je pa resan, te probaj“. Pijana smrt se potegne v lagviček. „No zdaj te
pa mam jaz v rokaj“, pravi kovač i te ne püstim z lepa“. Hitro je kovač lagev dolzadelao, dene si ga na rame i stopa pomali proti domi. Da pride domo, pravi ženi, ka je prinesao. Žena ga pita, ka si začne s smrtjov. Kovač pravi, da de jo neso v lor. Sedem let je bila smrt v kovačovom lori. Vsako leto je šo kovač gledat, ali je smrt šče izdak v lagvičeki. Vseli je sklunkao i pitao: „Smrt ali šče živéš“ i vseli se je oglasila smrt iz lagvičeka i ga je lepo prosila naj jo püsti vün. Obečala je, da ne pride več po njega. On se ne dao omehčati i jo je komaj za sedem let vün püsto. Šla je vsa spotreta i süha v nebesa pred Boga i njemi je povedala, ka je kovač ž njov včino, gda je prišla po njega. Nato je Bog poslao tri moške po kovača. Tej so ga ravno našli pri obedi. — „Dober den kovač ! Bog nas je poslao po tebe“. „Rad bi šo z vami“ pravi kovač, „ali prle se morem najesti, potem pa nasekati za mojo drüžino drva. Hodite mi pomagat, da hitrej napravimo.“ Zvejani je bio kovač. Kak pred sedmimi leti smrt, tak je šteo tüdi te tri bože poslance znoriti. (Dale.)
AGRARNE ZADEVE
Izbris zádruga. Po pravila agrarne zadruge je zadnji občni zbor izbrisao vse tiste kotrige, štere so küpile brez njenoga dovolenja agrarno zemlo. To pa zato, ka so davale slab zgled svojemi bližnjemi, ka neso držale pravil, na šterih obdržanje so se s podpisom obvezale i tüdi zato, ka so škodile svojemi bližnjemi s tem, ka so ga potegnole v Odküp za vekšo ceno, kak jo bo določo Stalni agrarni zakon. I naj zarazmijo nestalni lüdje, šterim se njihov bližnji ne mili, je povedano bilo na občnom zbori tüdi to, ka nišče izmed teh izbrisanih kotrig se ne more sprejeti v Zadrugo več nazaj, tüdi te ne, kda se ta spremeni v Čisto kmetijsko Zadrugo i kda de podpore delila vsem svojim ponesrečene kotrigam. Ki nešče poznati zadrüžniškogá zakona i svojo reč požre na vsaki veter, njega tüdi zakon zadrüžništva ne bo Poznao. Ki je trdoga srca do bližnjega, ne je vreden smilenja.
Ka se le godilo zadnjič v Bogojini ? Iz Bogojine so se pritožili naši člani, ka je prej tam razbobnjano, ka tistih 25 gospodarov, ki neso küpili zemle, zgübi zemlo i jo morejo dati Filovčarom. Mi smo se obrnoli na srezkega načelnika i ga prosili obvestila, ka je na tom istine? Jeli je oblast kaj dala v tom pogledi občini na znanje ? Pa je prišo odgovor, ka oblast nikaj neje izdala od toga dela. Nadale smo dobili odgovor, ka g. inženir Turk šče samo prositi tistih 25 gospodarov, če bi bili volni z meniti svojo zemlo za slučaj, kda banska uprava poslühne prošnjo Filovčarov. Mi Protestiramo proti takšemi postopanji. S tem se jemle ugled oblasti. I to tembole, ar se je na občinskom spravišči gučalo, ka je prej banska uprava privatno pisala na občino i ka je ta privatno odgovorila nazaj. To vse so same laži, štere oblast smešijo. Mi zahtevamo, naj oblast napravi ednok konec tem i spodobnim mahinacijam. Od vseh 25 gospodarov podpisana tožba je Šla na oblast i se vüpamo, ka ne zaman.
Zadruga je oprosila obe občini Bogojino i Filovec, naj se pomirita. To prosimo ešče zdaj. Naj popüsti nekaj Bogojina i nesamo teh 25 gospodarov, ki neso küpili, eno oni tüdi ki so küpili. Ve to itak nikaj ne spremeni na stvari, je što küpo ali ne, pogodbe neso ešče odobrene. Filovčari so nam pravili, ka bi bili pripravleni menje zemle vzeti, to je več dati Bogojančarom, kak zdaj majo, samo da bi njim tej püstili tablo pri filovskoj občini. Pomirte se!
UGANKE.
Predzadnja številka. Rešitev je poslao Vogrin Št. iz Rakičana. Zadnja številka. Rešitev:
1.Ura teče in hiti. Pazi, da te ne ulovi.
2.	V februari. 3. Veter. 4. Kača. 5. Kniga. 6.Do sredine. 7. Nikaj (O). 8. Senca.
Imena rešilcov objavimo v prišestnoj številki.
Nove uganke:
1.
Slovenski pregovor.
2.
Vinko Hud
Ka je te mož ?
Obe poslao Št. Vogrin, Rakičan.
Slovenski pregovor.
Poslao Lainšček Ivan, V. Dolenci.
4.	Bela golobica, črn vran, krog zemlje se lovita noč in dan. Ka je to ?
5.	Što brez srca i düše vsakomi pra. vično kaže ?
Obe poslala: Gramfol Cilka, Krog.
Za smeh.
Cigan pred sodnikom.
Sodnik: Ti cigan si že desetkrat pred menov zavolo kradjenja kokoši. Gotovo Poznaš vse fajte kokoši. Povej mi, štera fajta je najbolša.
Cigan Gospod Sodnik, bela pa Čarna, bela zato, ar jo po noči v kürnjeki ležej vidim, Čarna pa zato, ar jo ležej skrijem ?
Pri mesari.
Šujsterski inaš. Prosim, dajte mi edno kilo trdoga mesa. Mesar. Zakaj trdoga ? Inaš: Zato, ar če je meso mehko i dobro, pojejta majster i njegova žena vse, jaz pa ne dobim nikaj.
Penezi zgoreli.
V hiši ravnatela Marischke v Beči je vün vdaro ogen. Zgoro je pisalni sto, v šterom je bilo 10 jezer šilingov, 4000 nemških mark i 4000 lir (po našem okoli 140.000 Din.)
6
NOVINE
23. novembra 1930.
Pošta upravništva.
Hajdlnlak I. Toronto. Dva dol. sprejeli. Hvala. Franc Perkič, Baslieux, Francija. Ne smo mogoči na porgo poslati molitvenih knig, zato ka nam je ne dajo v trgovini. Pošlite naročnino i z ednim peneze za molitvene knige, mi je priporočeno, pošlemo, ka se ne morejo zgübiti. Kalendar tüdi te dobite, kda prido penezi. Vse moremo plačati, pošto, tiskarno, knigarno, zato nesmo mogoči napraviti. Za trüd tak samo od dobroga Boga Čakamo plačo i drüge nikdar ne prosimo i tüdi ne vzememo. Gumilar Mihael Chartreuve, Francija. Oboje peneze sprejeli, kalendar poslali. Ropoš Jožef, G. Lendava. Pelcar Stefan nikaj ne je dužen. Tiskarno opotili naj dopošle 3 komade. Pelcar Karol je dužen, 25 Din. 50 p. Mi njemi ešče pošilamo do konca novembra. Gda naj je stavimo? Majcan Janos« Rankovci. Za letos vse plačano, samo Poštnina od kalendarov še na dugi. Lük Janoš, Domajinci. Za letos vse vredi. Plačana tüdi Poštnina. Hvala za nadplačilo lani i letos, ka ste svoje liste tüdi plačali. Kalendare smo vam po pošti poslali, ste jih ne dobili? Dajte glas! Ropoš Jožef, Gornja Lendava. Z zahvalnostjov potrjüjemo, ka smo za letos od vas sprejeli vso naročnino i Poštnino
za kalendare. Želodec Treza, Tropovci. V Gradišče nesmo šče poslali kalendarov. Čakamo naročnino i Poštnino. Marijine Liste redno pošilamo prve dni vsakoga meseca. Gda je ne dobite, te včasi se javite ne pa zdaj na konci leta. V Tropovcih i je hitrej dobite. Vogrin Št. Rakičan. Vse se more samo na edno stran papira pisati i samo narodno blago, ka narod spevle i pripovedavle. Tak napravi i te pošli.
Gospodarstvo
Gospodarska konferenca v Ženevi. V pondelek se je začnola v Ženevi konferenca, ki razpravla od gospodarskih zadev. Med drügim se na konferenci govori tüdi od mednarodne trgovine.
Svetovna strmena letina. Mednarodni poledelski urad v Rimi je izdao štatistiko od letošnje žitne letine. Kak štatistika poroča je letos na sveti zraslo: 885 miljon metrov pšenice, 248 miljon metrov žita, 292 miljona metrov ječmena, 491 miljon metrov ovsa i 657 miljon metrov kukorce. V Evropi je pridelek slabši kak je bio predlanskim ino lani.
Težki gospodarski položaj v Italiji. Gospodarski položaj v Italiji je postano tak težek, da se je začno celo Mussolini zanimati za njega. Vršijo se duge konference, ki razprav-
lajo od toga, kak bi se stanje zbolšalo. Govori se od velkoga znižanja cen pri vseh pridelkaj. Fabrike henjavlejo z delom, ar ne vejo kam z izdelki. V nešternih velkih fabrikaj se dela samo po dva dni na teden.
Delo v sadovnjaki. Drevje je zgübilo listje i so ostale samo vejke. Sadno drevo je spunilo svojo nalogo, zdaj pa mora spuniti gospodar svoje. Polskoga dela je v tom časi že menje, zato naj ide z žagov v sadovnjak i očisti drevje. Odžagati trbe vse Sühe, betežaste i pregoste veje. Zatreti trbe tüdi vse škodlive živalice, ki se nahajajo na stebli i vejkaj. To se zgodi na te način, da pod drevo prestremo prte ali ponjave i začnemo s stebel i vejk strügali süho skorjo. Ta drobnarija se mora vrčti v peč, da zgori, steblo i vejke pa trbe namazati z do 20% raztopinov arborina. Dobro je tüdi, če se vrhi poškropijo s takšov raztopinov.
Cene:
Penezi (13. novemb.) dolar Din 56·—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20.
Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8 (jako debeli Din. 9), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15·—, svinje Din. 12—.
Zrnje: pšenica Din. 130; žito Din 110; oves Din. 120, kukorca Din. 100, krumpli Din. 40, ajdina Din. 90, proso Din. 80, lenovo seme 300, novi grah črešnj. Din. 180, mešani Din. 110.
Teden Kmečke zveze.
Od 23. do 30. novembra.
Pred nedavnim smo objavlali v Novinaj spomenico, štero je poslala Kmečka zveza na bansko upravo. Spomenico je zročila tüdi ministrom. V obema je prosila, naj oblast pomaga kmečkomi stani. Zveza se je tüdi pri drügih prilikaj potegüvala za kmečki stan i se bo potegüvala tüdi nadale.
Kmečka zveza bo tem močnejša, kem več kotrig bo mela. Najmočnejša bi bila te, če bi vsaki kmečki človek bio njena kotriga. To čüti tüdi načelstvo zveze, zato pa se obrača na kmečke može s prošnjov, da pristopajo k njoj. Za nabiranje kotrig je določila poseben teden. Pri nás je te teden od 23. do 30. novembra.
Ka moramo napraviti v tedni Kmečke zveze ? Sami pristopiti k njoj i tüdi drüge pripraviti, da pristopijo. V vsakoj občini se naj najde eden človek, ki de šo od hiše do hiše i pozove vsakoga kmeta, naj se da vpisati med kotrige Kmečke zveze i
naj plača članarino. Imena kotrig naj potem pošle načelstvi Kmečke zveze v Maribor (Aleksandrova cesta 6.)
Po drügih državaj majo kmetje močne kmečke organizacije, zavolo toga so ne v tak težavnom položaji, kak mi. Tüdi naše stanje se zbolša, če vsi kmetovalci pristopijo h Kmečkoj zvezi, štera de njim vsigdar pomagala i bo branila njihove pravice.
Naročniki Mohorskih knig.
Ravno te dni razpošila Mohorska drüžba knige. Pri toj priliki sporoča, da je letos 5659 naročnikov več kak jih je bilo lani. Vseh naročnikov je 59.064.
Mohorske knige neso Vseširom ednako razširjene. Najbole so razširjene na Gorenjskom v ljubljanskoj püšpekiji, kde pride na vsakih 12 prebivalcov eden naročnik, najmenje pa pri nas. V sobočkom okraji pride eden naročnik na vsakih 78 prebivalcov, v lendavskem pa na vsakih 80 prebivalcov; te okraj je na zadnjem mesti.
Za drügo leto bomo mogli spraviti več naročnikov. Za 6 lepih knig tüdi sirmak lehko aldüje 20 Din.
Dobi se vsake vrste perje
kila od 5 dinarov naprej. Izmeni se lenovo, tikvino, ripsovo i sunčanicino seme pri L. POLLAK trgovci na Cankovi.
Dražbeni oklic.
Dne 24. novembra 1930 ob 8 uri prodadó se v Murski Soboti v vrtnariji gradu Szapary po javni dražbi sledeči predmeti : 1 sesalka, 1 tehtnica, 300 cvetličnih loncev, veliko število eksotičnih rastlin, kakor : palme itd.
K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri, med tem se lahko ti predmeti ogledajo.
OKRAJNO SODIŠČE v M. SOBOTI, oddel. IV., dne 11. XI. 1930.
Opr. št.: E 1001/30
23. novembra 1930.
NOVINE
7
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TUJEGA KAPITALA JE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v LJUBLJANI. Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje:
1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3.	Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko.
Javiti se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno !
Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši interes ? ? ?
Kde bom iskao najugodnejšo posojilo za svoje potrebe ? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo
HRANILNICO i POSOJILNICO v BOGOJINI,
Štera je vpelala dobro; polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8   9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele, Promet od meseca do meseca raste ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig.
Pridite i se osvedočite !
NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI.
Naznanjam
cenj občinstvi, da popravlam snežne čevle i galoše ino izdelüjem navadne čevle z gumi podplati
KOLOŠŠA JANEZ, čevlar 1	M. Sobota, Cvetna ulica 5.
IZŠLA JE
BLASNIKOVA
V
ELIKA
P
RATIKA
za navadno leto 1931, ki ma 365 dni.
„VELIKA PRATIKA“ je najstarejši slovenski kalendar, ki je bio že od naših pradedov najbole upoštevan i je še dnes najbole cenjeni.
V „Velikoj Pratiki“ najdeš vse, ka človek potrebüje vsaki den. Katoliški kalendar z nebeskimi, sunčnimi, mesečnimi vremenskimi i dnevnimi znamenji; — sunčna i mesečna potemnenja; — mesečne spremembe; — kalendar za proslavne i protestane; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, küpne pogodbe i račune; — konzulate tüjih držav v Ljubljani i Zagrebi; — vsa senja na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji, Medžimurji i v Julijskoj Benečiji; — pregled o konci brejosti živine; — tabelo hektarov v plügaj; — popis vseh važnih domačih i tüjih dogodkov v Preteklom leti; — tabele za računanje intereša; — živlenjepise važnih i odličnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih nüca kmetovalec i žena v hiši. —
Cena 5 Dinarov.
„VELIKA PRATIKA“ se dobi v vseh vekših trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki:
tiskarni J. BLASNIKA nasl. d.d. 
v Ljubljani.            4
Vse šolske potrebščine i knige se dobijo v trgovini
HAHN IZIDOR v Murskoj Soboti.
Advokat
Dr. FERDO ČERNE
naznanja, da je otvoro svojo odvetniško pisarno v DOL. LENDAVI v hiši trgovca Ivana Toplak (nasproti evangeličanske cerkve.) Uradüje tüdi v Vogrskom jeziki. 2
Odaja posestva.
V Gederovcih je na odajo posestvo s hišov vred. Hiša je zidana s 6 sobami, leži pri glavnoj cesti i je primerna za trgovino. Posestvo obstoji iz 25 plügov njiv, 8 plügov travnikov i 8 plügov loga, vse v 6 parcelaj. Oda se v celoti ali po parcelaj. Zglasiti se pri KÜHAR JOSIPI v Tešanovci 11., pošta: Martjanci.	1
Ženitbena ponüdba.
Trgovec dovec, r. k. vere, ki ma svojo zidano hišo i pet plügov lastne zemle brezi dugá, s četverov drobnov decov bi si. rad vzeo edno našo Prekmurko za ženo. Naslovi naj se pošlejo na upravo Novin v Črensovce i naj se naznani vrednost snehe.     1
Betege pri svinjaj
zabranite, če jim dodenete konči dvakrat na teden
MASTCLIN
Svinje se bodo dobro redile i postanejo debele. Mastelin dobite v vseh trgovinaj i apotekaj.	1
8
NOVINE
23. novembra 1930.
POLODELSKI MAŠINI KAK:
MAŠINI ZA SEJANJE, - TRIJERI, - TRIJERJI TÜDI TAKŠI, KI SILJE NA 4 TALE RAZTALAJO, - SLAMOREZNICE I REPOREZNICE, - PREŠE I MLINI ZA GROZDJE
so prišli dva vagona i se lehko ogledajo brez obveze na küp i vsaki den pri
ČEH & GÁSPÁR v MURSKOJ SOBOTI.
Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod jako ugodnimi pogoji.
Nadale se dobi tüdi tam:
Vse vrste umetnoga gnoja to je Tomažova žlindra, Superfosfat, kalijova sol, apne dušik, Nitrofoskal,
V
Čilski soliter itd. po najnižjih pri vekšem odjemi po originalnih fabričnih cenaj.
ČEH & GÁSPÁR
trgovina z mešanim blagom
MURSKA SOBOTA.
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16.
MAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT
IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
— 14
Za PREKMURSKO TISKARNO
odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti.
Izdajatelj KLEKL JOŽEF.
Urednik FRANC KOLENC