Posamezna številka t Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru I>ONEl>E£JSKI SLOVENEC Uredništvo; Kopitarjev a ul. št. 6/111 Telefon št 2050 ii — Rokopisi se ne vračajo Uprava; Kopitarjeva ulica štev. b Poštni ček. račun. Ljubljnua 15.179. Telefon štev. 2549 Prvi politični tabor ministra dr. Kreka 4000 mož in fantov pri Sv. Trojici »Bridko se molijo in bodo razočarani, ki se zanašajo na to, da vlada ni trdna in dovolj odločna44 Domžale, 8. septembra. Za današnji dan sklicano zborovanje fantov in mož moravške, kamniške in ljubljan; ske dekanije pri Sv. Trojici nad Moravčami se je razvilo v mogočen tabor, na katerem je sodelovalo okrog 4000 naših najboljših fantov in mož. Največje zanimanje za ta sliod je vladalo med prebivalstvom širne okolice od Kamnika do Ljubljane in Zagorja, zlasti M; to, ker je bil napovedan kot govornik tudi naš novi minister g. dr. Miha Krek, ki se je v soboto dopoldne pripeljal iz Belgrada. Idilični griček pri Sv. Trojici je ves oživel, po vseh senčnih gozdnih potih so se vsipale množice ljudstva, da vidijo in slišijo svojega priljubljenega govornika in našega predstavnika v belgrajski vladi. _ Pred zborovanjem se je na prostem darovala oh cerkvi sv. maša, ki jo je opravil moravški dekan g. Cegnar, ki je pred mašo na zbrane može in fante naslovil tudi prekrasen, izklesan cerkveni govor. Po maši pa je pred župnišcem uvedel zborovanje g. Pernišek Pr. iz Ljubljane, ki je toplo pozdravil vse zbrane, posebej se mi: nistra dr. Miho Kreka, ki so mu zborovalci ob tej priliki priredili spontane in prisrčne ovacije. Govornik je nato razvil jiar osnovnih misli našega dela in programa, ki je bil in bo zmerom ustvarjajoč, podpiran in utemeljen v krščanskih resnicah, usidran v ljudstvu. Koj nato je povzel besedo minister dr. Miha Krek ki je uvodoma ifcročil vsem navzočim tople pozdrave in prisrčno zahvalo našega voditelja notranjega ministra dr. Antona Korošca (dolgo pritrjevanje in vzklikanjc dr. Korošcu). Naročilo imam. da se v njegovem imenu zahvalim vam vsem za vse vase trpljenje, za vsa velika ponižanja, pa tudi za trdno zvestobo v zadnjih težkih letih. Poleg zahvale prinašam tudi prošnjo in poziv, da v tej trdnosti vztrajamo tudi dalje in da se borimo v isti zvestobi tudi v prihodnje. Dokler bomo tako trdno skupaj držali, bomo nekaj pomenili in ni je sile, ki bi nas mogla premagati. ., Morda je za mnoge nerazumljiv ca« in način, kako smo prišli v vlado in kako se udej-stvujemo. Današnja vlada jo sad večletnega tihega, nevidnega prizadevanja, hočema pa, da se vrne zopet svoboda vsem vrednotam, ki so lastne našemu narodu. Zato smo ustvarili to formacijo treh, želeli smo in še želimo in hočemo delati ob vsaki priliki in zmerom v to smer, da pritegnemo k delu za narod vse, zlasti tudi brate Hrvate. Vsa ljudstva Jugoslavije naj po svojih zastopnikih ustvarjajo blagostanje te države pod geslom: vladati z narodom, ne pa z bajoneti in silo! Naša politika noče biti politika strasti; s strastjo se ne orje zgodovina narodov. Hočemo uvesti v javno življenje ljubezen, plemenite odnošaje med vsemi ljudmi, zlasti med nami samimi, ki hočemo nositi odgovornost za nove razmere. Dr. Korošec želi, da se v vsaki občini, v vsakem okraju in banovini organizira stranka. V tem oziru moramo izpolniti vse zakonite predpise, moramo slediti zakonom. Ker zakone spoštujemo, jih hočemo izvrševatL Pri organizaciji stranke boste nemara naleteli na očitke, da smo zatajili svoj slovenski program; odkrito povem, da smo za široko samoupravo, ki jo bomo izgradili, da bo ustrezala zahtevam in potrebam našega ljudstva. , . . Z druge strani prihajajo z očitki, da smo proti državni skupnosti, da netimo separa; tizem. Na to odgovarjam: Vsak očitek proti državnemn separatizmu najodločneje odkla: njam! Separatisti so pač tisti, ki so ubili ljubezen in smisel za državo in za državno; pravne posle pri našem narodu. Separatisti so oni sami, ker so najprej separirali narod od odločevanja pri vseh potih in vseh vejah državne uprave, nato pa so še sebe separirali od naroda (smeh in živo pritrjevanje). Zopet drugi prihajajo v naš vrt in nam ho.čejo zasaditi tuje cvetlice (iz Hrvatske!). Ta sad pa pri nas ne bo uspeval, ker imamo mi svojega voditelja, ki je vsaj toliko sposoben in državniško moder, kakor kateri drugi, ki vsaj toliko zna in hoče zastopati slo- venske interese, kakor bi jih hotel kdorkoli zastopati v našem imenu. Pa naš voditelj je za to svojo uveljavljanje načel od vseh največ trpel. Korošec je bil velik Slovenec in je velik ostal. Smo Slovenci bili, smo danes in vodno ostanemo: Slovenci sledimo z zaupanjem in vero pozivu voditelja našega in zavračamo vse tiste epigone, ki hočejo sedaj nn račun neke hrvatske propagande kot neki novi Slovenci po slovenski lahkovernosti priplavati na politično sonce. Mnogim se zdi delo vlade prepočasno. Povem vam, da je vlada sprejela težko zapuščino. V teh letih jc bilo zasejanega toliko plevela, ki se jo globoko zakoreninil in ovil in prilepil okrog skale, da ga moremo le počasi, z največjo previdnostjo, modrostjo, toda obenem vztrajno in odločno okopati, poruvati, potrgati raz skalo. Pri tem pa ino-ramo gledati, da se ne napravlja nobena škode. Toda bridko se varajo in bodo razočarani tisti, ki se zanašajo na to, da ta vlada ni trdna in ne dovolj odločna. Uredili bomo polagoma vse ustanove od občine navzgor do najvišjih vrhov državne uprave. V tem smislu in s tem zagotovilom pojdite na svoje domove ter povejte vsem pri; jateljem, naj bodo disciplinirani, vztrajni ter zvesti svojemu voditelju! (Burno vzklikanje dr. Korošeu.) . . Za dr. Krekom je stopil na govorniški oder znani naš neutrudni socija ni delavec g. Snvrsu Rudclf iz Ljubljane. Svoje misli o socijalni delavnosti je povzel po izreku največjega sodobnega španskega katoliškega politika Gil Roblesa: Naš rod mora izvršiti veliko poslanstvo, naš rod mora ustvariti novega duha, nov narod, novo državo! — Zavedamo se, da so za preosnovo človeške družbe potrebna dejanja, kar odločna dejanja. Imamo namreč eno samo izbiro: ali pokažemo mi tisto zares pravo pot, ki vodi v obstoječih razmerah do pravičnega družabnega reda, ali pa bo šlo ljudstvo v komunizem. Zato je prva naša naloga, ko dobimo politično svobodo, da rešimo kmeta in delavca, da ga dvignemo, mu pomagamo in mu omogočimo človeka vredno življenje, da ga rešimo pijavk in oderuhov in brezsrčnih kapitalistov. Teh nazorov je naš voditelj dr. Korošec, istih misli je tudi naš predsednik vlade dr. Stojadinovič, i6ta načela so v glavnem sprejeta tudi v program nove naše stranke. Seveda pa ne smemo biti demagogi, ne sinemo obljubljati raja na zemlji, ki ga pač nikoli ne bo in ga nihče dati ne more. Pač pa se v okviru naše socijalne zakonodaje more storiti več koristnega, ker se zdaj izigravajo najvažnejša določila teh zakonov. Zato je prav, da hoče sedanja vlada vcepiti spoštovanje tudi do socijalnih zakonov, pravilno pa je isto povzela v svoj program nova stranka. Potem je govoril še Loboda Jože iz Dola pri Ljubljani, ki je dejal, da naj bodo naši tabori glasen, mogočen klicar na delo. Zlasti naša ljudska prosveta kliče Tebe, slovenski fant. da greš na delo. Stori to s tem, da podvojiš, potrojiš delo naše ljudske prosvete. V zaorane brazde pokažimo skrbno zbrano zrno, kleno seme večnih resnic, ki naj ob-rode v narodu dober sad. Naša glavna naloga bodi gojitev prave srčne kulture, duhovne poglobitve. Pojdimo na globoko, zamahniino na široko! H koncu se je oglasil k besedi še g. Strah Fr. z Ježice pri Ljubljani, ki je poudarjal, da je pač potrebno, da se po tolikih letih pritiska in krivice zberemo in javno izpovemo, da smo zdaj tu in da hočemo za svoje prepričanje delati še čvrste-je ter svoj program izvesti čimprej. Naš program je tako bogat in širok, da ga bomo izvedli le pola-goma in samo tedaj, če bomo vse storili s premislekom. Lotimo se torej dela čvrsto in odločno. Ob zaključku zborovanja, ki se jc zavleklo tja do pol ene popoldne, je ljudstvo priredilo odhajajočemu ministru dr. Kreku Mihi znova prisrčne manifestacije. Zborovalci so tudi naročili g. ministru, naj sporoči g. notranjemu ministru dr. Korošcu toplo zahvalo za pozdrave ter enako prisrčne pozdrave z geslom: zvestoba za zvestobo! Minister dr. Krek se je od Sv. Trojice odpeljal dalje v Vodice, kjer seje tudi vršilo manjše larno zborovanje pristašev JRZ Zborovalci pri Sv. Trojici so po končanih gr>-1 vorih zapeli skupno še »Hej Slovani«, nato pa se ' je množica vsa navdušena razšla. Dva draga shoda mimstra dr. Kreka Poleg sijajnega shoda, ki ga je imel pri Sv. Trojici nad Moravčami, je minister dr. Miha Krek ' izrabil svoje dvodnevno bivanje v Sloveniji tudi še za druge politične sestanke, ki so se spremenili v navdušene manifestacije za našega voditelja dr. Korošca in za njegovo politično delo. V Št. Vidu nad Ljubljano Tako je sklical minister dr. Krek snoči sesta-:. Vid nad Ljubljano, kjer sta poročala on sam in dr. Marko Natlačen. Minister dr. Krek je nek v St, nad Ljubljano, kjer sta poročala on zelo številnim udeležencem zborovanja razlagal politični položaj in položaj vlade, ki je trden in ima vsa jamstva, da ostane tudi trden za bodoče. Dr. Marko Natlačen je istotako govoril o političnem položaju in o zadevah JRZ v Sloveniji. Udeleženci, ki se jih je nabralo par sto, so pokazali na zborovanju, ki je trajalo do polnoči, toliko navdušenja, kot ga ne pomnimo več iz dob rednega parlamentarnega življenja. V Vodicah Danes popoldne je minister dr. Krek sklical sestanek v Vodicah, kjer je ravno tako poročal o političnem položaju in o namenih vlade, ki hoče pripraviti politične zakone, izvesti potrebne finančne sanacije in pripraviti vse za svoboden izraz ljudske volje pri svobodnih volitvah. Med tem pripravljalnem delom pa hoče vlada urediti občine in sreze in izgraditi banovinsko samoupravo. O organizaciji stranke je za ministrom dr. Krekom poro-I čal dr. Žvokelj, odvetnik v Kamniku. Tudi tukaj se I je navdušenje udeležencev, ki jih je bilo daleč nad | 300, stopnjevalo in izzvenelo v prisrčno in enoduš-I no manifestacijo za voditelja Slovenije dr. Antona t Korošca in za delo vlade dr. Stojadinoviča. Dnevi Jadranske Straže v Ljubljani Glavna skupščina Dr. Tartaglia je bil zopet izvoljen za predsednika Ljubljana, 8. septembra. Ljubljanski dnevi Jadranske Straže gredo h koncu, vendar pa moremo že sedaj ugotovili, da beleži letošnji kongres Jadranske Straže v našem mestu velik napredek za to organizacijo, saj je pokazal vso moč in raz-predenost te organizacije, katere naloga je čuvati naše morje. Zadnje dni je Ljubljana sploh bila v znamenju Jadranske Straže. Vse polno gostov, deloma tudi v mornariških oh lekah in krojih, deloma pa z emblemi, je polnilo mestne ulice; zastave in okusno prirejene izložbe so dajale mestu slovesen značaj. Osrednji del kongresa Jadranske Straže, to je glavna skupščina, se je vršil danes do- Trojica nad Moravčami Minister dr. Miha Krek poldne v zborovalniei banske uprave. Zboro vanja se je udeležilo skupno 111 pooblaščenih delegatov, zastopnikov raznih oblastnih in krajevnih odborov. Skupščino je ob 10 otvoril poslovodeči podpredsednik g. Stipano-vič, ki je pozdravil predvsem djviz. generala Nedeljkoviča kot zastopnika Nj. VeL kralja, bana dr. Puca kot zastopnika ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča in notranjega ministra dr. Korošca, zastopnike vojnega, prometnega in prosvetnega ministrstva, mestnega žujiana dr. Ravniharja ter vse delegate oblastnih in krajevnih odborov iz vse države. Zatem je imel velik in lep govor o pomenu Jadransko Straže kot čuvarice morja. Govoril jc nato ban dr. Dinko Ptic, ki je naglašal potrebo združenja vseli naših narodnih moči za očuvanje našega morja. Jadran, to so pljuča naše obrambne in ekonomske moči. Delo Jndranske Slraže mora biti vedno složno in ne sme trpeti vmešavanje strankarskih elementov. Ban dr. Pno je nato toplo pozdravil zbrane jadranske stražarje. Mestni župan dr. Ravnihar je v svojem pozdravnem govoru povdarjal prvenstveno potrebo zveze Slovenije z morjem ter je ojk>-zarjal na nujnost, da se zgradi železniška zveza med Ljubljano in Sušakom ter obenem tudi avtomobilska cesta. II koncu je naglašal še solidarnost interesov vseh Jugoslovanov za morje. Naša zemlja je v sebi skladna in nam ni treba v tujini iskati ne gora, ne morja. Po županovem govoru jc vsa skupščina navdušeno vzklikala Slovencem in Ljubljani. Nnlo je bila sprejeta mlanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru 11. ter pozdravne brzojavke min. predsedniku dr. Stojadino-viču, vojnemu ministru generalu Petru Ziv-koviču in prometnemu ministru dr. Spalni. Ponovile so se ovaciic kralju, armadi in kraljevski vlailk Predsednik Stipanovič se je ponovno zahvalil Ljubljani za krasen sprejem ter podaril našemu mestu krasno sliko slikarja Mirkoviča. ki naj bo simbol ljubezni mod mestoma Splitom in Ljubljano. V kratkem govoru je pozdravil zborovanje zastopnik čeških in slovaških domoljubnih društev g. Majkuš iz Prage. Zborovalci so ob tej priliki priredili velike ovacije pro-zidentu Masar.vku in češkoslovaški republiki. S tem je bil zaključen svečani del kongresa ler o!og več splitskih delegatov še naslednji zastopniki posameznih oblastnih odborov: minister v p. dr. Dušan Peleš za Belgrad, g. Kulmer za Zagreb, dr. Otmar Pirkmajer za Ljubljano, dr. Vidako-vič in dr. Josip Haric i/. Zagreba. Miša Matift iz Petrovgrada, dr. Zeljko Jeglič iz Ljubljane, dr. Lipold iz Maribora, general Laznrcvič iz Osjeka, general Vukovič iz Valjeva, Vaso Stojanovie iz Skoplja in Atannsije ftola iz Sarajeva. Atanasije šola ,io izjavil, da ostane sicer šc nadalje član .IS, da pa ne more sprejeti te funkcije, ter je sedaj sarajevskemu odboru prepuščeno, dn sam imenuje svojega zastopnika v glavni odbor. Predsednik zborovanja Stipanovič je nato zaključil zborovanje z zahvalo delegatom. Oh I je bil v kazinski dvorani skupni banket, na katerem je bilo izmenjanih več napitnic. Ob 4 je bila soja novega odbora v magistrat.ni dvorani, ob 5 pa je v dvorani okrožnega urada zborovala mornariška sekcija Jadranske straže._ Trgovinska pogodba z Grčijo Belgrad, 8. sept. m. Danes dopoldne so bila končana pogajanja med našo in grško delegacijo, ki je najprej zasedala na Bledu, nato pa v Belgradu, ter je bil dosežen sporazum za sklenitev nove trgovinske pogodbe, ki Ih> veljala do 1. januarja 193R. Popoldne sta omenjeni sporazum parafirala v trgovinskem ministrstvu minister dr. Vr-banič in šef grške delegacije Argiro|«ilos. Nova pogodlia določa, da bodo (Irki za nove naše terjatve plačevali 35 odstotkov v devizah, oslalo pa v bonih. Trianguralni kliring ni likvidiran, temveč je sprejeta samo začasna rešitev, po kateri t>oo» Grki izplačali 40 milijonov Din taks, nadalje terjatev grških železnic od naših privatnih votiranin terjatev kakor tudi iz dohodkov od pretovarjanja v naši svobodni coni v Solunu. Do 1. januarja 103« se mora doseči sporazum za definitivno likvidira-nje triangularnega kliringa. Po novem sporazumu so obnovljeni kliringi, ki jih je imela naša država. .Jugoslavija je (irčiji priznala pooblastila, ki so jih Grki imeli prej za izvoz sinokev, grozdja, maslin in preprog. Ni pa bilo obnovljeno pooblastilo r.a korintsko grozdje. Glede izvoza niiše pšenice jc po novem sporazumu sklenjeno, da bo Grčija i.ašo pšenico plačevala NO odstotkov v devizah. • Belgrad. 7. sept. m. V kabinetu prosvetnega ministrstva je imel danes dopoldne iu popoldne konferenco s svojimi somišljeniki bivši demokrat {irosveti i minister Slosovič. Kakor znano, so ti demokrati sklenili, da hodu vstopili » J It A, Zakaj vendar ni sloge med Slovani . . . V Tešinja koncentrirajo vojaštvo Hudi spopadi med Čehi in Poljaki - Poljski tisk kujska - Nemci se smejejo f Janko Auman Praga, 6. septembra, b. Glasilo češkoslovaške agrarne stranke Venkov«, ki je obenem tudi glasilo ministrskega predsednika Malvpetra, objavlja informacije, ki pričajo, da so se odnošaji med Češkoslovaško in Poljsko zo|iet zelo poslabšali. List trdi, da je bila praška vlada vsled nedavnih neljubih spopadov med Cehi in Poljaki v Češkem Teši-nju in tudi onstran meje na Poljskem, prisiljena, da odredi vojaška premikanja. Vojno ministrstvo je zaenkrat poslalo v Češki Tešinj 8. pehotni polk. nadalje večje število graničarskega vojaštva, med tein ko pride v Micek več baterij lahkega topniškega polka. List pripoveduje, da je zadnje dni prišlo zopel do neredov v obmejni občini Lišna. Neznani storilci so vdrli v češke šele, razbili okna, raztrgali slike predsednika Masaryka in celo poškodovali češki državni grb. Orožništvo je napravilo preiskavo in aretiralo 12 Poljakov, ki so češkega državljanstva. Težak incident se jc zgodil tudi na tešinjskem ozemlju na češkoslovaški strani, kjer so neznani zločinci razbili češki državni grb na kolodvorskem poslopju in ga nadomestili s poljskim državnim grbom. Končno jc prišlo do težkih demonstracij v Ižinecii. kjer so Poljaki ua buren način pozdravljali povratek iz ječe njihovega sorojaka ter so pri lem razbili nekaj oken na čeških državnih poslop- j'h. , . Napetost, ki je sicer m Ireba pretiravati, narašča v češkoslovaški javnosti, a ludi na Poljskem je časopisje naenkrat začelo z zelo ostrimi napadi. Češkoslovaški narodni svet, ki na tešinjskem ozemlju združuje vse nacionalne organizacije, je poslal v Prago |>osebno odposlanstvo, ki je predložilo ministrskemu predsedniku daljšo spomenico, kjer je natančno popisan resen položaj v tem obmejnem ozemlju. Spomenica poziva vlado, naj bo energična in naj se nikar ne obotavlja proglasiti obsedno stanje v tešinjskem ozemlju, ako bi se podobni incidenti še ponovili. Spomenica predlaga tudi, naj bi za nekaj časa bilo prepovedano poljskim časopi-I som, da prihajajo v Tešinj, in da naj vlada odpo-l šlje v ta nemirni okraj posebne vojaške odrede in posebno obmejno orožništvo, ki bodo vzeli pod za-i ščito češke državljane ter onemogočili, da sr na ta- ko nedopusten način vrši iredenta po češkoslovaškem državnem ozemlju. Praška vlada je odposlancem odgovorila, da bo njihove želje vpoštevala in so ukrepi, ki jih napoveduje vladni »Venkov« brez dvoma v zvezi z imenovano S]X>menico. Pričakovati je strožjega režima v tein okraju. Češkoslovaške šole in državna jvoslopja so zastražena po orožništvu in prehod čez meje je podvržen zelo slrogint kontrolnim predpisom. Tudi razširjanje jjoljskega tiska je zelo omejeno. Iz Varšave poročajo praški listi da so tam izzvali ukrepi češke vlade veliko razburjenje in je »Kurjer Poranny« napisal celo daljši članek, v katerem pravi, da je položaj Poljakov na Češkem postal že popolnoma mučeniški ter poziva poljsko vlado, naj ukrene najstrožje korake, da poljska narodna manjšina v Tešinju ne bo izpostavljena preganjanjem, »ki se oznanjajo krvava«. Nemški tisk z veliko slastjo opisuje vso to napetost in seveda huj-ska Poljake, naj napadajo Češkoslovaško. Kongres naših profesorjev Belgrad. 8. sept. m. Danes jc začel tukaj zasedati kongres jugoslov. profesorskega društva. Kongres je otvoril Kadoje Kneževuč, ker je prof. Nedeljko Divac kot predsednik organizacije odstopil zaradi spora z belgrajsko sekcijo. Predsednik je najprej pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja sod. jiodpolkovnika Jelenka Vidoviča, in druge odličnike z zastopnikom prosvetnega ministra na čelu. Nato je prečital pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju, prosvet. ministru in predsedniku vlade. O |x>ročilu glavne u|>rave se je razvila daljša debata. Ob tej debati je nekaj profesorjev zopet pokazalo, koliko jim je do njihovih levičarskih in kuMurnobojnih namer. Vsi z državo na čelu polagajo danes največ na to. da bi bila mladina pravilno in dobro vzgajana. Samo dobro vzgojena mladina bo dala državi dobre državljane. Danes se je zopet več profesorjev na kongresu navduševalo za odpravo verouka iz srednjih šol. Takoj prvi govornik prof Babič iz Sinka je zahteval, da se naj odpravi verouk iz srednjih šol. Kritiziral je upravo, ker se ni držala določil resolucije v tein smislu, ki je bila lani sprejeta v Banja Luki. Tudi predsednik belgrajske sekcije prof. Andjelič je govoril v istem smislu. Temu se je pridružil tudi prof. Vučkovič iz Porlgorice. Ostali govorniki so govorili k poročilu o težkem stanju profesorjev. Kritizirali so tudi poročilo samo. JRZ se organizira Belgrad. 8. se|>tembra. m. Iz vseh krajev prihajajo poročila o uspelih konferencah, ki se prirejajo zaradi organizacije .IRZ. Tako jioročajo iz Krušefca, da je bila tamkaj zelo dobro obiskana konferenca, na kateri je bil ustanovljen krajevni odbor JRZ. V stranko se je vpisalo že veliko število volivnih upravičencev. Kakor poročamo na drugem mestu, se bo te dni pričelo z organiziranjem ,JRZ v vseh krajih države. V svoj bivši volilni okraj v Podravini je danes popoldne odpotoval minister za gozdove in rudnike t! ju ra Jankovič. Sestal se bo s svojimi političnimi somišljeniki. Belgrad. 8. septembra, m. Po včerajšnjem sklepu članov izvršilnega komiteja organizacijskega Odbora JRZ, da se takoj prične z organiziranjem stranke na vsem državnem |x>dročju, se je tekom današnjega dne vršilo |X) raznih krajih več sestankov, ki so bili vsi dobro obiskani in na katerih se je izvršila organizacija krajevnih odborov. Po poročilih, ki so prispela semkaj, se je vršilo več takih sestankov v Vojvodini, Slavoniji in Banani ter v Srbiji. Med drugimi je bil zelo uspel sestanek v Kruševcu, kjer se je v stranko vpisalo veliko število volilnih upravičencev. Uspeli sestanki JRZ pa so se vršili tudi v Novem Sadu, kjer so prvaki bivše radikalne stranke poročali o političnem položaju in tolmačili navzočnitn zborovalcem program in statute nove politične organizacije. Tudi tukaj se je vpisalo precejšnje število volilnih upravičencev. Prihodnje dni s« bo delovanje za organiziranje IRZ še okrepilo in poživelo. Belgrad. 8. septembra, nt. V smislu sklejiov, ki so bili sprejeti na včerajšnji seji članov izvršilnega odbora JRZ, sc bo prihodnje dni ustanovilo tajništvo te stranke v Belgradu. V teku lega meseca so pričelo v Belgradu izhajati tudi glasilo JRZ, ki bo glavni strankin organ, v posameznih banovin-skih mestih pa bodo istotako pričeli izhajati lokalni listi, in sicer tam, kjer jih doslej še ni. Belgrad, 8. septembra, m Aca Stanojevič, ki je član izvršilnega komiteja organizacijskega odbora JRZ, je tekom današnjega dneva sprejel več narodnih pcslrncev ter prvakov JRZ, med drugimi tudi gradbenega ministra Miloša Bcbiea. G. Stanojevič je sprejel tudi deputacijo 70 meščanov iz Sente. ki je bila sestavljena iz uglednih občanov v'eh okoliških občin in ki so se izjavili za vstop v novo JRZ. Deputacija je ob tej priliki izrazila g. Slaiiojeviču željo, da bi na čelu svojih organizacij najraje videli one ljudi iz svojih krajev, ki v politiki zadnjih lel niso delali nobenih sprehodov in akrobacij in ki so skupaj z njimi ostali zvesti programu bivše radikalne stranke. G. Aca Stanojevič jc pozorno zaslišal želje članov deputacije ter jitn obljubil, da bo ujx>števal njihove želje in istočasno prosil, naj brez velike reklame in jiompa pristopijo v novo politično organizacijo. Prosil jih je tudi, naj pozdravi;* tamkajšnje ljudstvo v njegovem ime- Belgrad, 7. »epi. m. 18 poslancev, demokratskih uskokov. k! jih vodi bivši minister za gozdove in rudnike Ignjat Slefanovič, je sklenilo, da bodo vstopili v neodvisni Jugoslovanski nacionalni klub. Seia vlade Belgrad. 8. septembra, m. Jutri popoldne bo seja kr. vlade, na kateri se bo govorilo o tekočih poslih v jxisaineznih resorih. Na tej seji bo predsednik kr. vlade tudi poročal o svojem uradnem obisku pri francoskem ministrskem predsedniku in zunanjem ministru Lavalu. »Pravda" poziva dr. Mačka - naj nastopi proti mračnim elementom Belgrad. 8. septembra, m. Nocojšnja »Pravda-objavlja v poročilu o razmerah med opozicijskimi strankami, da bo belgrajski del združene opozicije zahteval od dr. Mačka, da se mora omejiti v svojih ekstremnih akcijah na Hrvaškem. Med drugim »Pravda* navaja: »Zadnje mesece je bilo nekoliko ncželjenih incidentov v dravski in primorski banovini. Bili so to dogodki, ki so šli čez dopuščeni okvir, ker so odšli na stransko pot. Tamkajšnje nacionalno prebivalstvo je ogorčeno vsled postopanja malega števila ljudi, ki so skrajni levičarji in sploh neodgovorni elementi. V ostalih krajih v Srbiji. <"'rni gori, Sloveniji. Bosni in Hercegovini so gledali ljudje vsled nepoučenosti na te dogodke s čisto drugačnimi očmi. Oni te dogodke pripisujejo v prvi vrsti HSS. nato pa šele združeni opoziciji kot celoti. Po dogodkih v Ljutomeru -e i o to jasno videlo. Belgrnjska opozicija je tedaj dobila avtentično obvestilo, da so bili neredi izzvani od človeka, ki jc komunistično usmerjen in ki je bil že dostikrat kaznovan, ter se je postavila nn stališče, da ne more prevzeti odgovornosti združena opozicija. To je šele vplivalo. da se nasproti tem ljudem zavzame energično stališče. Tako bo, kakor se doznava iz opozicijskih vrst, že prihodnje dni prišlo do razgovorov z dr. Mačkom glede teh dogodkov- Bel-grajska opozicija iivažuje vsa dosedanja sporočila dr. Mačka, da on nima nikakih zvez s provoku-lerji. Zaradi tega ho zahtevala od dr. Mačka, da se mora omejiti v svojih akcijah na Hrvaškem ter nastopiti proti mračnim elementom najenergič-neje.« Min. G jura Jankovič o jugoslovanstvu Osjek, 8. sept. m. Včeraj popoldne je priseli semkaj minister Gjura Jankovič, ki je imel s svojimi političnimi prijatelji in somišljeniki uspel sestanek, kateremu je prisostvovalo nad 300 oseb. Minister Jankovič je imel daljši govor o političnem položaju. Med drugim je izjavil, da je prišel radi tega na obisk k svojim prijateljem, da jim pojasni nastali politični i>oložaj. Dejal je, da se razdobje do prihoda vlade dr. Stojadinovica deli v dva dela, in sicer 1, del od 6. jan. 1929 do 3. seiiteinbra 1931 in od 3. septembra ! 1931 flo vlade dr. Stojadinovica. Med drugim I je dr. Jankovič v svojem govoru dejal, tla j že leta in leta skušamo govoriti o jugoslo-| vanstvu. O tem vprašanju se jeMudi mnogo ; pisalo, toda z zakoni sc ustvarja državljan-• stvo, ni pa v zgodovini primera, da bi zakon ustvarjal narodnost. Pojm državljanstva in : narodnosti se stalno meša, čeprav to ni eno in isto vprašanje. Državno edinstvo se zagotavlja z zakoni, narodno edinstvo pa edi-nole s čutom. Prepoved, da bi se Srb laliko imenoval Srba, Hrvat Hrvata, Slovenec Slovenca je velika napaka. iMi sino Srbi, Hrvati in Slovenci, toda mi tvorimo nacijo. Jugo-slovanstvo obstoja iz Srbov, Hrvatov in Slovencev in to jugoslovanstvo, katerega čut ne sme nihče izbrisati in ki se mora kulti-virati. V nadaljnih svojih izvajanjih je govoril o opredelitvi JRZ v tem pogledu. V tre-notku, ko prihaja JRZ do svojega izraza, ko je vzvalovila narod, pričenjajo disidenti vseh strank, generali brez vojske, prirejati shode. Hočejo se pojaviti tudi v Belgradu. Ljudje, ki so w svoj program vzeli kundak, nasilje in monopol nacionalnosti, sc hočejo ponovno pojaviti kot rešitelji domovine. Vsem tem ljudem ni mar domovina. Ce bi jim bilo do domovine, hi njihovo dosedanje politično delovanje ne bilo tako. Njim je le do ministrskih foteljev. Toda, če se bo narod zavedal — in on se bo zavedal — potem oni ne bodo nikdar več uspeli. Nato je Jankovič govoril o gospodarskih razmerah v naši državi in v zvezi s tem o znižanju davkov ter o načrtu zakona o raz-dolžitvi kmeta. V tem oziru .ie dejal: Od nas se ne more zahtevati več, ker to, kar so drugi kvarili leta in leta- mi ne moremo popraviti v nekaj mesecih. Obljubili smo, da hotno izdali zakon o razdolžitvi kmeta. V tej smeri smo že vprašali za mnenje razne ustanove, vsled česar uredba šc ni mogla iziti. Glavne smernice uredbe so že postavljene. Splošne zaščite ne bo, temveč samo osebna, to pa zaradi tega, da bodo zaščito uživali predvsem oni» ki so najbolj potrebni Vojni minister v Dalmaciji Split, 8. sept. b. Danes je prispel v Split minister za vojsko in mornarico arniijski general Peter Zivkovič. S postaje se je takoj odpeljal na rušilec, ki je bil zasidran v pristanišču. Ko je izvršil inšpekcijo ladje in mornarjev, je takoj nadaljeval z isto ladjo pot v Dubrovnik. ■Split, 7. sept AA. Davi so se pripeljali v dveh posebnih vlakih v Split delegati mednarodne letalske zveze iz 23 držav. N apostaji so jih sprejeli zastopniki splitskega krajevnega odbora Aero- | kluba z banom dr. Jablanovičem na čelu. Spre- j jemu so prisostvovale tudi druge ugledne oseb- J nosti, med njimi poveljnik mesta g. Varjačič, , mestni župan inž. Kargotič in zastopniki konzu- i larnega zbora v Splitu. Ko sta prispela vlaka z j uglednimi gosti, sla g. ban in župan želela pred- i sedniku mednarodne letalske zveze princu Hi- ■ beseu in drugim delegatom dobrodoSliee. v imenu krajevnega odbora letalskega kluba v Splitu. Kongres pravnikov Belgrad. 8. sept. m. Za predstoječi kongres pravnikov iz vse države je hil na sinočnem se- j Stanku tukajšnjinh pravnikov izvoljen poseben pri- | pravljalni odbor, v katerega so prišli najuglednejši pravniki v naši prestolnici. Med drugimi so bili izvoljeni v pripravljalni odbor dr. Štefan Sagadin, državni svetnik, dr. Franjo Voršič, generalni inšpektor v notranjem ministrstvu, dr. Luka Kravi-na. višji državni tožilec v Ljubljani in šef odseka v pravosodnem ministrstvu, ter Franjo Kranjc, tajnik prometnega ministrstva. Revizija ustave v Švici Bern, 8. sept. c. Za revizijo ustave je glasovalo 193.814 volivcev, proti pa je bilo oddanih 510.014 glasov. Glasovanje je |>oteklo v popolnem , redu. 0$enj v Psihovi V četrtek pojioldne je udarila strela v hlev posestnika Flisa Franca, po domače Kurjeka v Dobri-ški vasi v župniji Prihova, občina Tepanje. Kakor bi trenil, je bil v ognju ves hlev, na katerem je bila spravljena vsa letošnja krma in otava, mlatilni-ca, slamorezuica in mnogo drugega jx>ljedelskega orodia. Vse to je zgorelo. Živino in prašiče so rešili. ker je bil hlev obokan. Sosedje so liiiro pritekli na pomoč in |>omagaIi reševati. Nevarnost je bila, da se ogenj razširi na 8 metrov oddaljeno hišo. Vendar se jc pridnim rokam posrečilo rešiti hišo. Gospodar je zavarovan za 20.000 Din, vendar pa je samo na orodju in vozovih utr|iel več škode. Omeniti moramo, da so prišli k požaru tudi gasilci iz Oplotnice z brizgalno. Mariborski drobiž □ Stražnik v boju s pretepači. V nefiosredni bližini policijske stražnice na Franko])anski cesti je prišlo nocoj do razburljivega dogodka, ki bo imel za prizadete še hude posledice. Cefvorica Pe-kerčanov. ki so znani |X> svoji bojeviti krvi, je šla v družbi dekleta o poln-oči iz gostilne v mestu proti domu. Prijela jih je korajža in so sjx>toina na ves glas vriskali. Na frankojianski cesti jih je pomožni stražnik Jurkovič opominjal k redu. Pekerčani so odgovorili z latami, ki so jih iztrgali iz bližnjega plota, štirim se stražnik ni mogel upirati. Podrl je sicer enega napadalca na tla, ostali pa so navalili nanj ter razbili nn stražnikovi glavi dve lati. Prizadeli so mu hude poškodbe. Ko se je bližal na |x>moč stražnik Eržetič, so napadlci naglo popihali. Eržetiču se je |X>sreči!o prijeti dekleta, ki je bilo v družbi napadalcev in ta je izdala potem nasilneže. Bili so trije bratje šloserji ter Ivan Muliavec. Danes na vse zgodaj so jih studenški orožniki aretirali ter izročili mariborski policiji. □ Pozdravni večer je priredil Mariborski akademski sabljaški klub tekmovalcem, ki so sodelovali na prvenstvu dravske banovine ter rejirezentantom, ki nastopajo v mednarodni borbi Slovenija : avstrijska Štajerska. Večer se je vršil v terasni dvorani Orla. Govorili so jraiinredsediiik MASK dr. Tominšek, ravnatelj Krejči, polkovnik Blacha in dr. Fux iz Gradca. Ravnafelj Krejči je izročil zmagovalcem v banovinskem prvenstvu bronaste plakete. P Drava izroča žrtve. V Hajdini pri Ptuju je naplavila Drava truplo 281etnega tipografa Stanka Uršiča, ki je bil zaposlen pri tvrdki Hinko Sax. Uršič ie šel v prostovoljno smrt iz žalosti, ker mu je umrla mati. □ Dva požara. V Prepolah, občina Rače, je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Žunkovi-ča. Uničeni sta dve parni, skedenj, drvarnica, ko-la rti i ca z vozovi ter je škode 35.000 Din, ki je krita z zavarovalnino. — V Cerkvenjaku je izbruhnil požar v hiši posestnika Zimiča Jerneja. Zgorelo je ostrešje na hiši ter je škode 5000 Din. Dobil je nedavno grozilno pismo, v katerem mu neznanec grozi s požigom. [j Otavo so ukradli. Nenavadna tatvina se je pripetila v Šetarovi. Posestniku Josipu Senekoviču so neznani ljudje odpeljali s travnika vso otavo, ki se je sušila. Naložili so ponoči plaste na voz ter s plenom izginili. Kadar vaški brivec ruje zobe »Mojster, koliko stane, ako mi izrujete zob?< »Deset dinarjev na uro ...« Vir pri Domžalah. 8. spetembra. Davi so zvonovi dobske farne cerkve žalostno zapeli in naznanjali, da je Vsemogočni poklical k sebi gospoda Janka Aumana, kovaškega mojstra in posestnika na Viru pri Domžalah. Pred dobrim letom ga je priklenila na posteljo huda zavratna bolezen, ki je tudi vsa življenjska volja in vedrost pokojnika nista mogli premagati. Davi ob 3. se je, komaj 33 let star, poslovil od tega sveta, spravljen z Bogom in ljudmi. S pokojnim Jankom Aumanom odhaja v večnost blaga in iskrena katoliška duša, kakršnih danes zelo pogrešamo. Pokojnik je bil v svojem zasebnem življenju izvrsten mojster svoje obrti, saj so kovaški izdelki tvrdke Auman, zlasti vozovi, znani malone po vsej Sloveniji. Udejstvoval pa se je tudi v javnem življenju. Sodeloval je kot vodilni član pri katoliških prosvetnih društvih in ima kot tak velike zasluge za katoliško stvar v svoji fari. Bil je agilen in zvest pristaš bivše SLS. Požrtvovalno se je udejstvoval tudi pri gasilcih. Kot človek pa je bil pokojnik skoroda neprekosljiv in je bil zaradi svojega blagega značaja priljubljen pri vseh in povsod. Ugledni in spoštovani Aumanovi družini, zlasti gospej mami, ki je v par letih izgubila oba svoja dobra sinova, izrekamo naše globoko so žalje! Vsemogočni pa naj Auinanovemu Janku nakloni pri sebi bogato plačilo za vse lepo in dobro kar je storil v svojem življenju! Ljubljanska kronika Znani in priljubljeni misijonar g. Jakob Poni-kvar odpotuje drevi iz Ljubljane. V Cherbourgu se snide s škofom dr. Rožmanotn in župnikom gosp. Omanom ter z uiima odpotuje z ladjo »Berenga-rio« v Ameriko. Vlak, s katerim odpotuje g. župnik Ponikvar, odpelje z glavnega kolodvora ob 20.40. O. misijonarju želimo prav srečno pot! Prijeli žeparji. Ljubljanska policija je prijela večje število žej^arjev, ki so se priklatili v Ljubljano ob priliki kongresa Jadranske straže. Za nekaterimi žeparji je že zagrebška policija izdala tiralico, oziroma opozorila ljubljansko, da je tak iu tak že|>ar odpotoval proti Ljubljani. V resnici se je pripetilo nekaj manjših žepnih tatvin. Jubilej potepuha. Lep »jubilej« je praznoval včeraj 72letni berač in jjotepuh J. K. z Ježice. Točno pred petdesetimi leti je bil namreč izdan policijski odlok, s katerim je K. izgnan iz Ljubljane, toda ta odlok vseh petdeset let ni zalegel dosti. Stalno in stalno je K. kršil policijsko odredbo iz leta 1885. ter je bil skoraj vsak teden v Ljubljani aretiran. Snoči ga je stražnik zofiel prijel pred frančiškanskim samostanom, ko je nadlegoval vernike. Mož bo moral seveda iz Ljubljane, zelo verjetno pa je. da bo za zlati jubilej svojega izgnanstva i; mesta kaj kmalu zopet obiskal Ljubljano in zopes malo »pofehtal«. Ima za seboj pisano zgodovino io celo kazni do 8 let težke ječe. Zadnje športne vesti Belgrad:Brno 2:0 (1:0) Belgrad, 8. se|>tembra. m. Belgrajska reprezentanca : Brno 2.0 (1:0). Belgrajsko reprezentativno moštvo, ki je bilo sestavljeno po večini iz igralcev BSK, izvzemši Sekuliča od Baska, ki je bil na levem krilu, je |>remagaIo v živahni igri team Brna. Igra je potekala z lahno premočjo domačih, ki -pa so imeli pri streljanju precej smole, kajti.rezultat bi bil lahko mnogo višie izražen, če bi igralci Belgrada izkoristili vse ugodne pioložaje, ki so jih imeli pred golom nasprotnika. Gostje so zelo lepo igrali, toda njihova igra je bila preostra, proti koncu celo surova. Pet minut pred koncem je moral sodnik celo izključiti levega krilca gostov. Gole sta dala Sekulič v prvem. Božovič pa v drugem polčasu. Pogačnikov memorijal Tenis tekme SK Ilirije Ljubljana, 8. septembra. Danes je priredila SK Ilirija zanimive tekme, katerih se je udeležilo lepo število klubovih članov. Tekmovali so v singlu in doublu gospodov ter v tolažilni gospodov in v niixed doublu. Doseženi so bili ti-le rezultati: Single gospodov (predtekme): Truden : Nagv 6:0, 0:2, Banko : Zaje 6:1, '1:1, Banjai : dr. Blei-\veis 4:6. 6:3, 6:4, Dacar : Pintar 6:4. 7:5. Semifinale: Truden : Banko 6:4, 6:3, Dacar : Banjai 6:1, 6:3. Finale: Truden : Dacar 6:1, 7:5, 6:2. Tolažilna tekma: Za finale sta se plasirala gg. Pavlin in Skaberne. Igrala bosta v ponedeljek. Single dam: (predtekme): Dacar : Toplika 6:0. 6:3, Svvoboda : Gerzinič n. o. Swoboda, Pretnar : Gvadanini n. o. Pretnar. Semifinale: Svoboda : Pretnar 6:0, 6:0, Trat nik : Dacar 2:6, 6:2, 6:0. Finale: Tratnik : Svoboda 3:6, 6:3. — Ostala tekmovanja še niso zaključena. Celjski šport SK ATELETIK : SK KOROTAN (Kranj) 4:0 (1:0) Atletiki so igrali zelo dobro, posebno v kom-1 binaciji so se odlikovali, gostje pa so bili boljši I v startu. Tekmo je zavlačeval nemogoč sodnik g. Dolinar iz Ljubljane, ki je bil posebno pri-| stranski proti Atletikom. Njegove odločitve so jemale igralcem vse veselje do igre, publiko pa vznevoljile. S to zmago so si Atletiki priborili gotov vstop v podzvezno ligo, ker bi moral Korotan prihodnjo nedeljo zmagati s 5 goli diference, : kar pa je po današnji igri neverjetno. Publike 500, med njimi mnogo iz Kranja. Dve svetovni tekmi Avtotekma za Graud prix v Italiji. Nad 100.000 ljudi je prisostvovalo največji italijanski avtomobilski tekmi, ki se je odigrala med dramatičnimi prizori v Monzi na progi 505 km v 73 turah. Nasto- gile so znamke Mercedes, Alfaromeo, Masserati in ugatti. Zmagal jc Nemec von Stuck na Mercedes s povprečno hitrostjo 175.80 km na uro. Za njim je vozil Guvolari na Alfaromeo. Kolesarska fekma za Grand prix v Franciji. Na 140 km dolgi progi je zmagal Francoz Anto-nrn s povprečno hitrostjo 36.52 km na uro pred Belgijcem Decaluvvom in Špancem Monterom. f tekmovalcev je obležalo na progi. Milan, 8. sept. e. Tekma med klubboma Mi-lano : Jugoslavija (Belgrad) je končala z veliko zmago Milana 4:3 (2:2). Zagreb, 8. sept. e. Medmestna tekma Zagreb proti Sarajevo 5:1 (1:0). Snoči je zagrebški boksar Jakšič v Belgradu \ interesanlni borbi premagal avstrijskega bokserja Mrozeka Bt«v. 86. Od. Soče čeg ZMo Ljudsko štetje na Koroškem velika sleparija! Na Koroškem so našteli 1. 1880: 103.252 Slovencev. Deset let pozneje, 1. 1890, so jih našteli samo 102.030. Navadna pamet nam pravi, da ta Številka v primeri s prvo ne more biti pravilna. Kam je izginil ves prirastek, ki je znašal okrog 10.000? — L. 1900 so našteli 90.495 Slovencev. Torej enajst tisoč manj kakor deset let prej! Kam je izginil ves prirastek in zraven še 11.535 duš?! Zopet deset let pozneje, torej 1. 1910 so našteli na Nobenega dvoma torej ni, da je bilo pTed 50 leti na Koroškem 120.000 Slovencev. Isto razvidimo iz sledečega: Šematizem (letopis) krške škofije za 1. 1882 je izkazoval 335.000 duš. Od teh je prebivalo 205.974 v 222 župnijah z nemškim jezikom, 106.990 pa v 117 župnijah s slovenskim ter 20.000 v župnijah z mešanim )ezikom. Te župnije z mešnaim jezikom so bile: Blatograd, Čajnče, Gosposveta, Otmanje, Žrelec, Podklciter, Št. Jur, Dravograd, Labod, Št. Lovrenc, Veli-kovec. Kniiic - Glaj oglas! žitna v 117 slovenskih župnijah s 108.990 prebivalci so prebivali izključno ali po ogromni večini Slovenci. V mešanih župnijah vsaj polovica Slovencev. V župnijah z nemškim jezikom — sem spada Celovec, Beljak in vse nemške župnije — pa ie prebivalo tudi mnogo tisoč Slovencev. Tudi ta račun nam pokaže, da je prebivalo na Koroškem gotovo 120 000 Slovencev. Ni dvoma, da so se od tedaj pomnožili vsaj za 30.000. Torej bi jih moralo biti zdaj čez 150.000, Če odštejemo Mežiško in Kanalsko dolino, bi jih moralo biti še vedno nad 130.000! A 22. marca 1934 so jih našteli točno: 26.796! 1 o-rej nad 100.000 premalo! Res se je nekaj deset tisoč ponemčilo — in to pomeni ogromno krivdo za Nemcel — a 100.000 se jih ni ponemčilo in trditev, da živi na avstr. Koroškem samo 26.796 Slovencev, je ogromna laž ta sleparija! 25 letnica g. župnika Sadjaka Andreja v Si. Lenartu V juliju so naš dušni pastir proslavili '^.letnico svojega župčnikovanja pri Sv Lenartu v pod-klošterski občini- Prav slovesno smo obhajali jubilejni dan. Ze dan prej so gospoda župnika iz-nemutili zastopniki učiteljstvu. finančnih stražnikov iu orožništva z lepimi častitkami. šolarji višjih razredov pa so jubilantu na čast zapeli par lepih pesmic. Zvečer je požarna hramba od Sednnh Studencev priredila bakljado, pevska zbora z Brnre in št. Lenarta pa sta skupno zapela jubilantu v čast par krepkih domačih zdravic. Podi užnice šentlenarške fare so pozdravile t. župnika vsaka posebej z dostojnim darilom. Naslednjega dne je bila slovesna sv. maša. med katero je pridigoval č. Kuchler, župnik iz Kostanj. V lepili besedah je orisal težavno delo dušnega jmslir-ja in v posebnem povdaril redkost, da župnikuie duhovnik 25 let v eni in isti fari. Nato smo zbrani lia tihem prosili Boga, da nam ohrani gospoda Sadjaka še dolgo vrsto let med nami. Podklošter-ska občina je ob tej priliki imenovala gospodo župnika za častnega občana. (K. S.) Volitev župana v Bekštanju V sredo 21. avg. se je pri nas vršila volitev novega župana. Novi občinski odbor šteje skupno lti članov, od katerih nam je deželna vlada prisodila 5 članov. Za žu|iana je bil izvoljen na prvi seji Franc Pinter, pd- Prosen v Vodiči vesi z 9 proti 7 glasovom, imenovani je bil doslej upravitelj našo občine in je po veroizjiovedi protestant. Od novega župana pričakujejo slovenski kmetje, da bo njihove interese enako upošteval ko drugih in da jih ne bo predvsem pri oddaji vožnje kamna prezrl. Ne gre, da je dober naš kmet samo tedaj, če se drugih voznikov ne dobi. Želimo nadalje remedure glede občinske pisarne, ker ne gre, da zaposlujemo kar tri uradnike, ko se v vseh drugih uradih krči uradniški aparat. Želimo končno, naj se ne jemlje zemlja slovenskemu kmetu, kot se je to letos pripetilo navidez v prid občine, v resnici pa v prid nekemu gostilničarju. Tako smo pripravljeni k sodelovanju na upravi naše občine. (K- S.) Primorske novice Gospa Sveta — simbol koroškega slovenstva, ki ga nobeno potvorjeno_ ljudsko štetje ne more uničiti. Koroškem samo še 82.212 Slovencev. Torej zopet nad 8000 manj nego deset let poprej! Ali nad 20.000 manj nego 30 let prej. Na sedanji avstruski Koroški so našteli 1. 1910 okrog 70,000 Slovencev. _ L. 1923 so našteli na istem ozemlju samo se 37.000 Slovencev! Že tedaj je pisal graški »Arbei-ter-Wille«, da je trditev, da živi na avstrijskem Koroškem samo 37.000 Slovencev — budalostl Po mnenju tega nemškega lista je živelo tedaj na avstr. Koroškem 80.000 Slovencev. Lansko leto (22. marca 1934) pa so našteli na avstr. Koroškem samo še: 26.796 Slovencev! Upravičeno bi rekli, da je trditev, da živi na avstr. Koroškem samo 25.796 Slovencev — velika budalostl A reči moramo še več, reči moramo, da je ta trditev — velika sleparija! Velika sleparija in laži S polnim prepričanjem si upamo trdili, da živi o^ščjle danes na avstr. Koroškem 100.000 Slovencevl Oglejmo si nekoliko te stvari! Če hodiš po jugo-vzhodni Koroški, boš našel, da ljudje še povsod slovensko govorijo. Znamenje, da so Slovenci. A pri famoznem ljudskem štetju 22. marca 1934 pa so samo v sledečih občinah našteli več Slovencev nego Nemcev: Logaves (južno od Vrbskega jezera); Svetna ves (v Rožu); v rožanskem narečju pravijo ves, den, meša itd. mesto: vas, dan, maša; Bistrica-Šmihel v Podjuni (rojstna občina škofa Rožmana); Blato (med Dravo in Pliberkom); občina Blato spada pod župnije: Vogr-če, Šmihel in Pliberk; Žvabek (pri Pliberku); čisto slovenska občina, pa so »našteli« v njej 203 »Nemce«! Res, besedo »Nemce« moramo pisati pod narekovajem, kajti »Nemci«, ki so jih našteli v slov. Koroški, so po ogromni večini samo na papirju Nemci; v resnici pa so Slovenci! Nadalje: Bilčovs nad Rožem; tudi tu so našteli 248 »Nemcev«, _ Zgornja Vesca. Tu so našteli 175 »Nemcev«. Občini: Bilčovs in Zg. Vesca tvorita župnijo Bilčovs. Nadalje še: Globasnica (pod Peco, sosednja občina od občine Bistrica-Šmihel) in Bela pri Železni Kaipli. A tudi v tej čisto slovenski občini so našteli 549 »Nemcev«. In slednjič Sele nad Bo-rovljami. Torej vsega skupaj ravno deset občin, v katerih živi glasom tega goljufnega ljudskega štetja več Slovencev nego Nemcev! Trdim še enkrat: trditev, da živi v avstr. Koroški samo 26.796 Slovencev, je laž, goljufija in sleparija! Na avstrijskem Koroškem živi še danes 100.000 Slovencevl L. 1883 je pisal Andrej Einspieler v svojem »Miru« (25. sept. 1883, št, 18): »Pri zadnjem štetju našteli so na Koroškem 348.000 prebivalcev. Po narodnosti se je naštelo 246.000 eNmcev in le 101.000 Slovencev. Te številke pa niso zanesljive, ker so v Celovcu, v Beljaku in drugih mestih, ki znajo tndi nemško govoriti, zapisali v rubriko »Um-gangssprache«; deutsch« (občevalni jezik: nemški), akoravno občevalni jezik teh ljudi ni eden in ;>jti z maternim jezikom. Tako so v Celovcu našteli le 600 Slovez-cev, akoravno jih je najmanj desetkrat toliko, namreč d000. Veliko bolj se bomo tedaj resnici približali, ako cenimo šetvilo koroških Slovencev na 120.000.« — In v istem letniku »Mira« v 15. številki stoji: »Dobra tretjina vseh prebivalcev na Koroškem je Slovencev.« — In v 4. štev, istega letnika: »Celovška okolica je vsa slovenska!« Če pa je bila tedaj še vsa okolica Celovca slovenska, torej tudi severno od Celovca, kako naj bi bil Celovec nemško mesto? To je enostavno nemogoče! V mesta se neprestano priseljujejo ljudje iz bližnje in daljne okolice. Ljudje, ki so se priseljevali in sc priseljujejo v Celovec, so bili in so še po pretežni večini Slovenci, Isto velja za Velikovec, Pliberk, pa tudi za Beljak. Kajti Beljak je odprt proti slovenski Koroški, z nemško Koroško pa je zvezan samo z dvema ozkima dolinama. Če je Celovec štel v oni dobi 18.000 prebivalcev, a med temi so našteli komaj 600 Slovencev, vidimo takoj, da tako štetje ni moglo biti pravilno in da je bilo v Celovcu vsaj polovico Slo- Za šolo mamo veliko Izbiro šolskih torbic, nahrbtnikov, aklovk, map, peresnic in drugih šolskih potrebščin. Dalje čevlje in obleke po izredno nizkih cenah. ANT. KRISPER, LJUBLJANA Spremembe na občini v Bistrici Pred par dnevi je v naši občini nastal preobrat, kakršnega nismo pričakovali. Podestat Uni-bene, veleposestnik iz Pograja, jc podal ostavko. Ta gospod je bil navajen gosposko živeti na naš račun ter je ropal kjer je le mogel. Zelo ,e obogatel Če je kdo prišel na občino po kakršnihkoli opravkih, je ta gospod zahteval od njega podkupnino. Tega izsiljevanja smo postali ze siti. Neuo- liko občinarjev se je združilo in vložili so zoper njega pritožbo na prefekta na Reki. Prefekt ga e ( odstavil brez vsake kazni, a na niegovo mesto imenoval tukajšnjega notarja dr. Ffrdoni|a Go- , spod prefekt nam je tore, storil veliko uslugo, ko nas je rešil pijavke, a na njeno mesto imenoval še večjo. Nadškol Margotti odpotuje v sc. deželo Goriški nadškof mons. Karel Margotti javlja v svojem nadškofijskem listu, da poroma v tem mesecu v Sveto deželo. Odsoten bo iz svoje nadskofije od 16. septembra do konca oktobra. Nadomestoval ca bo njegov generalni provikar mons. Angelodell Acaua. bivši sekretar apostolskih delegacij na Turškem in Grškem. Zato odpadejo vse kanonične vi-zitacije, ki so bile napovedane za omenjeno dobo. Vpoklic pod orožje Za dneve 23. do 27. septembra je odrejen vpoklic vojaških obvezancev, ki pripadajo letnikom 1911. 1913 in 1914, to se pravi tistega moštva teh letnikov ki se še nahaja doma, ker večina njih je že pod orožjem. Vpoklicani so za vojaško službo brezjiogojno sposobni vojaki letnika 1914. ki so potrjeni na' najkrajši službeni rok treh mesecev ter vojaški avijatiki 2. stopnje in končno vsi tisti, ki pripadajo letniku 1914 ali mogoče tudi kakemu prejšnjemu letniku, pa se iz kateregakoli razloga niso odzvali letošnjemu aprilskemu vpoklicu. Dalje so vpoklicani odpuščeni vojaki letnikov 1911 in 1913, ki so potrjeni na najmanjši službeni rok treh mesecev, čeprav so ta rok že odslužili, kakor tudi tisti, ki so potrjeni na redni službeni rok 18 mesecev ali skrajšani rok 12 odnosno 6 mesecev, če niso še odslužili vsaj treh mesecev. Vojaški ob-vezanci, ki se nahajajo v inozemstvu, so vpoklicani za dan 1. januarja 1936, tisti, ki so v preko-oeeanskih državah, pa za dan 1. aprila 1936. V kolikor se povrnejo v Italijo poprej, se morajo takoj prijaviti pod orožje. Predvojaški tečaj za 1.1935-36 Poveljstvo 62. — Soške — legije razglaša, da pričnejo predvojaške vaje, ki so obvezne, 21, sept. in trajajo za prvi tečaj štiri, za drugi tečaj pa pet mesecev, to je do 20- januarja odnosno '20. februarja 1936. Podvrženi so vajam mladeniči, rojeni v letih 1916 in 1917, ter prejšnjih, če teh vaj niso obiskovali. Oproščeni so tisti, ki hodijo k drugim posebnim tečajem. Vaje vodijo miličniki. Pretep z vojaki in obsodba Zanimiv dogodek se je pripetil v naši vasi na Veliki šmaren v gositlni »pri Uršiču«. V tej gostilni se je nahajala trojica naših ljudi, dva fanta in en že oženjen. Fanta sta bila Ogrizek Milan in Kopriva Anton. V gostilni so se nahajali tudi neki vojaki, med njimi nekoliko podčastnikov. Vojaki so začeli našo trojico izzivati, pri tem so šli tako daleč, da so jim z mize pometali krožnike in kozarce. Na to izzivanje se je dvignil Ogrizek Milan, pograbil stol in začel udrihati po vojakih. Vojakov je bilo dvanajst, ne ve se pa, kako hi se zanje izteklo, če ne bi planili v gostilno karabinerji, ki jo aretirali in zvezali Ogrizka. Radi tega dogodka je bil Ogrizek obsojen na dva dni zapora in 125 lir den. kazni, podčastniki pa so izgubili voj. čin. Prve dni avgusta je bil v naši vasi aretiran Zadel Anton, pd. Somaj. Odpeljali «o ga v reški zapor. Te dni je bil obsojen na 5 let ječe. Dražbe v Julijski krajini V italijanskem tisku so izšle statistike, katere izdaja »Osrednji statistični urad v Rimu«. V zadnji številki lista tega urada se nahajajo podatki o številu dražb v zadnjem letu v tržaškem, goriškem. 1 puljsko-reškem in zadrskem okraju, t. j. za celo Julijsko krajino. To so dražbe, izvršene na jxx1-| ročju tržaškega afielacijskega sodišča in njegove j sekcije na Reki. , Po teh podalkih je bilo v 1. 1934 vsega skupaj na iavni dražbi prodanih (W0 nepremičnih imetij, I katerih skupna zadolžitev je znašala 16,455.371 lir. Od lega skupnega števila dražb jih odpada 03 | tta mestna imetja, 432 na jxxleželska, a ostalih 67 je mešanega značaja. 7adolžitev nepremičnim je bila sledeča: pri šestih je bilo dolga od 100 do 1000 lir; pri 55 od 1000 do 5000 lir, pri 136 od 5 do 10 tisoč lir, pri 234 od 10 do 15 tisoč lir, pri 21 od 50 do 100 lir in pri 33 z več kakor 100 tisoč lir dolga. Skupna vsota vseh na dražbi prodanih nepremičnin je znašala 13,003.431 lir. Te številke so posebno zanimive, saj so zadosten dokaz o žalostnih razmerah v našem podeželju. Od skupnega števila vseli nepremičnin, ki so bile prodane na dražbi, je okoli štiri petine bilo last našega kmeta. Te številke si je treba zapomniti. .. . _______. ki gotovo ni primeren za naše razmere. Premišljamo, če ni mogoče to uproj>aščanje našega kmeta — Motnje » želodcu in črevesu. Ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost. omotičnost, hude sanje, splošno sla bost olajšamo, če jiopijemo vsak dan čašo »Fran« Josefove« grenčice — Enoletni trgovski tečaj v LjulVjant. Kongresni trg Z II nadstropje (Trgovski učni zavod). ]e dosegel v preteklih letih pri svojih učencih najboljše usjTehe Zavod razpolaga z najmodernejšimi programom. ki ga izvajajo samo prvovrstne moči — istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi sjiecijelni tečaji Zavod daje i ustmeno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — I Prijx>ročamo! Iz železniške službe Belgrad, 8. »epi. m. Z dekretom pomočnika prometega ministra so napredovali na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva v 8. pol skup.: za prometnega uradnika Karol Kokol, za tehničnega uradnika Ivan Sepiu, za administrativnega uradnika Viljem Berdajs, za oficiala Amalija Piikovič in Henrik Feldin; za prometnike: F.dvard Bersa, Gvido švarc, Velintin škof, Janko Volgar, za blagajnika Franjo Blazuik in Marija Unger, za vlakovodje: Ludvik Verli, Franjo Skonorec, lgna-cji Vurnik, Jurij Jagodič, Mihael Vnhen, Ivan Strinšek in Pavel Rohič; za skladiščnika Jernej Rataj za nadzornika Fran Dolinšek, Fran Rusija in Alojzij Treler, za strojevodji Vinko Kovanec m Pavel Ažman. za progovne nadzornike Maksimilijan Voh in in Janez Omahen, za nadzornika brzoja-va Kazimir Blehan. V 9. pol. skup. so napredovali za oliciale: Josip Grosek in Ivan Kovič za prometnike Ferdinand Nardin in Natalis Jnkus, za vlakovodje Fran Pleterski, Štefan Bremzelj, \ inko Bavčar, Bogomir Strnad in Alojzij Rezinar, za skladiščnika Alojzij Senica, za strojevodjo Fran Lah, za poslovodjo Gustav Magister, za preglednika vagonov Fran Krašovec, za jirogovnega nadzor nika Anton Majer. Nov zadružni zahon gotov Belgrad. 7. sept. m. V kmetijskem ministrstvo je izdelan inkonski osnutek novega zadru/uegi zakona. Novi grobovi t V Dravogradu je umrla gos|ia Kristina Pirtovšek. soproga peka in posestnika. Z njo i je legla v grob močna žena. Vse njeno življenje je bilo posvečeno nežni materinski skrbi za številno družino in molitvi. Trinajstim otrokom je z božjo i pomočjo prižgala dan življenja, zadnjemu je darovala vse kar ji je še ostalo: lastno življenje. Ožar-jena z rdečim cvetjem, darom dravograjskih mater jc kot mufenica krščanskega materinstva po-! čivala na mrtvaškem odru z najmlajšim detetom v naročju, številna udeležba pri pogrebu je izprl-1 čala, da je ljudstvo doumelo njeno veliko, nesehit-no žrtev Zapušča sedmero nepreskrbljeih otrok, najmlajši iina komaj 14 mesecev. Bog naj tolaži težko preizkušeno, osirotelo družino, rajni naj sv* ti večna luč! Letovišče Kranjska gora Sezona je končana. Letos je bil zadovoljiv, da rekorden obisk. Veliko je pripomoglo prekrasno vreme. Kmetje so si želeli sicer več dežja, za letovišče bi pa bilo le slabo. No, nazadnje jc pa prišel tudi dez, polje se je popravilo in letina nikakor ne bo pičla. Ves čas sezone je bi! velik promet: denarni, avtomobilski - tudi CD so sc prikazali ljudski, samo otrok je bilo skoro 300. Splošno je Kranjska gora z ozirom na tujce precej napredo-vala Postrežba je vedno bolj solidna, cenc zmernejše, dasi šc ne povsod ceste vsak dan posnažen« in poškropljene, razsvetljava ponoči velikomcstiia, sprehodi prvovrstni, izletne točke privlačne. Vendai je marsikaj še pomanjkljivega. Le eno naj omenim: pravega nočnega miru ni. Semkaj prihajajo živčno bolniški potrebujejo popolnega miru. Domačim ne povzročajo preveč nočnega nemira, več razni objestni tujci, predvsem pa brezobzirni avtotaksi in avtobusi Pa ti pridrvi kak tak avto sredi noči, ko jc vse v najboljšem spanju, po glavni ulici z izlet, niki, in ti izpusti iz sebe zaprte glasove v noč, dt j zagrmi in zabobni kakor ob Niagara slapu in mir-i nega spanja ie konec. Vsekakor bi morala krajevna j policijska oblast take nočne »izbruhe« z vso odloč ■ nostjo preprečiti in takim ter podobnim vozilom j odkazati kako primerno garažo. Šoferji in vozniki naj bi pa iineli malo več ljubezni do bližnjega. Griža v Suhi krajini Letošnja suša nas je prisilila vfiorabljali Krkft kot pitno vodo. Posledice so se jx>kazale kmalu. Oglasila se je kar splošno griža, ki tirja svoje žrtve. Na Zvirčem je začela, nato se je preselila na Vahično vas in obojne Reberce ter na Selo pri Šumberku. Te dni se je oglasila v Šmihelu pri Žužemberku. Več oseb je bilo prepeljanih v bolnišnico (nekaj v prav obupnem stanju). Za sušo je prišla toča, za točo pa najhujše — bolezen. Oblast' prosimo: Dajte nam vsaj pitne vode! Pri zaprtiu, motnjah v prebavi vzemite ziutrr. na prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grenčice. Registrirano «'1 Min. soc. pol. In nar. idr. S. br. 15.48J od 25. V. 183,% Naš nenadomestljivi soprog, oče, sin, brat in stric, gosp. ]anho Human kovaški mojster in posestnik je danes, v nedeljo, dne 8. septembra ob 8 zjutraj, vdan v voljo Najvišjega in okrepčan s tolažili sv. vere po dolgi, mučni bolezni v 34. letu starosti zatisnil svoje trudne, blage oči. Pogreb bo v torek, dne 10. septembra ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na Viru na farno pokopališče sv. Martina v Dobu. — Gospod, daj večni pokoj njegovi duši! Na Viru, dne 8. septembra 1935. MARIJA, soproga. JANKO, sinček. MARJETA, mati. MARIJA, por. BREMŠAK; CECILIJA, por. VOJSKA; TEREZIJA, por. BIRK; R0ZA - sestre. Ne&elfsUi spori Sofija:Primorfe 95:85 Ljubljana, 8. septembra. V soboto se je pričel zanimiv lahkoatletski miting — kateremu je danes prisostvoval tudi predsednik občine g dr. Ravnihar z gospo soprogo — med oficirskim atletskim klubom AC23 iz Sofije ter ASK Primorjem. Oba kluba sta drl prvaka v svojih državah na lahkoatletskem polju, oba kluba imata izvrstne lahkoatlete v svoji sredi. Če pomislimo samo na ime Dojčeva, najodličnej-šega skakalcu s palico na Balkanu, ki vsled svojih uspehov prav gotovo spada v evropsko klaso in na našega Kovačiča, potem ni potreba delati posebne propagande za prireditev, pri katerih nastopajo taki športniki. A vendar se je nabralo prav malo ljudi prvi dan tekmovanja; drugi dan je bila v tem pogledu ista slika. Temu bodo prav gotovo mnogo krive razmere, ki vladajo v naših lahkoatletskih vrstah, od n osmo med Ljubljano in Zagrebom. Pri tej prireditvi bi morala nastopiti turdi Ilirija, pa ni, ker ji je Jugoslov. lahkoatletska zveza sodelovanje prei>ovedala. Omenjena zveza je namreč prepovedala nastop vsem atletom, ne samo ilirijanskim. in je obenem zabranila sodelovanje vsem lahkoatletskim sodnikom. Svoj korak utemeljuje Jugoslov. lahkoatletska zveza s tem, ker je Primorje korespondiralo in se dogovarjalo direkno z Bolgari in z ministrstvom za telesno vzgojo, namesto preko JLAZ-a. Obstoja namreč sklep občnega zbora, da morajo vsi športni klubi poslovati, oziroma korespondirati z ministrstvom za telesno vzgojo naroda potom svoje nadrejene instance v tem slučaju potom Jugoslov. lahkoatletske zveze. Isto velja seveda tudi glede stikov z inozemstvom. Glede na dopis JLAZ-e so vsi (razen štirih) sodniki odpovedali svoje sodelovanje na tem mitingu. Miting se je kljub temu vršil, atleti ASK Primorja so kljub temu nastopili in štirje zvezni sodniki kljub temu sodelovali. Jusno pa je na drugi strani tudi to, da Primorje ni moglo potem, ko so bili Bolgari že na poti, drugače napraviti Toda to stvar bi bilo prej pravilno uredili, saj je bilo zato dovolj časa. JLAZ bi pa morda vseeno lahko stvar tako uredila, da Primorje ne bi trpelo take gmotne in tudi moralne škode, JLAZ-a bo najbrž izvajala zaradi tega konsekvence, na katere je merodajne čini-telje že prej opozorila in smo prav radovedni, kaj bo prav za prav iz tega nastalo. Bolgari so napravili s svojim prvim nastopom najugodnejši vtis. Prvi dan so zmagali z naskokom iT točk. Rezultat prvega dr.e, o katerih je vče- rajšnji »Slovenec« podrobno poročal, je bil 48:37 za Bolgare. Drugi dan pa so bili doseženi naslednji rezultati: Tek na 800 m: 1. Zorga A. 2:02.1, 1. Srakar Fr. 2:02.5, 3. Ing. Žekov (Sofija) 2:05.0, 4. Gančev (Sofija). —■ Točke: Primorje 8, Sofija 3. Skupaj: Primorje 45, Sofija 51. Tek na 100 m: 1. Belov (Sofija) 11.2, 2. Doj-čev (Sofija) 11.2, 3- Sodnik (Prim.) 11.3, 4. Weibl (Prim.) 11.3. — Točke: Primorje 3, Sofija 8. Skupaj: Primorje 48, Sofija 59. Troskok: 1. Dojčev (Sofija) 13.14 m, 2. Ban-kovič (Prim.) 13.11 m, 3. Perjias (Prim.) 12.94 m, 4. Gabrovski (Sofija) 12.50m. — Točke: Primorje 5, Sofija 6. Skupaj: Primorje 53, Sofija 65- Met kladiva: 1. Korče (Prim.) 34.00 m, 2. Dojčev (Sofija) 30.43 m, 3. Skušek (Prim.) 26.71 m, 4. Perovič (Prim.) 25.92 m. — Točke: Primorje 7, Sofija 4. Skupaj: Primorje 60, Sofija 69. Skok ob puliti: 1. Doičev (Sofija) 3.40 m, 2. Gašperšič (Prim.) 320 in, 3. Todorov (Sofija) 3.10 m, 4. Belov (Sofija) 3.00 m. — Točke: Primorje 4, Sofija 7. Skupaj: Primorje 64, Sofija 76. Tek na 110 m zapreke: 1. Dojčev (Sofija) 16.2, 2. Grgič (Prim.) 17.8, 3. Pleteršek (Prim.) 17.8 (diskvalificirano), 4. Gabrovski (Sofija) 18.6. — Točke: Primorje 3, Sofija 7. Skupaj: Primorje 67, Sofija 83- Tek na 5000 m: 1. Srakar Iv. (Prim.) 16:34 in štiri jietine, 2. Krpan (Prim.) 16:38, 3. Pere (Prim.) 17.02, 4. Nadsev (Sofija) 17:31. — Točke: Primorje T Sofija 3. Ski., : Primorje 75. Sofija 86. Metanje kopia: 1. Georgijev (Sofijal 44.77 m, 2. Stok (Prim.) 30.37 m, 3. Weibl (Prim ) 39.26 m, 4. Todorov( Sofija) 38.73 m. — Točke: Primorje 5, Sofija 6. Skujiaj: Primorje 80, Sofija 92. Balkanska štafeta (800 — 400 — 300 100): 1. Primorje 3:35 in eno petino, 2. Sofija 3:39 in tri petine. — Točke: Primorje 5, Sofija 3. Končno stanje točk: Primorje 85, Sofija 05. Pri[M>nmiti je treba, da je sam Dojčev dosegel 37.25 točk, torej nad eno tretjino vseh točk, ki jih je dosegla cela bolgarska ekipa. Dosegel je 6 prvih, 2 drugi ter enkrat v štafeti. To je res odličen atlet- Blagoslovitev stadiona SK Železničarja Prvenstvo v plavanja in skokih Ljubljanske plavalne podzveze Ljubljana, 8. septembra. Danes se je vršilo na kopališču SK Ilirije prvenstvo v plavanju in skokih ljubljanske plavalne podzveze ob dokaj pičli udeležbi klubov. Star-tala sta samo SK Ilirija in SK Jadran iz Ljubljane. Pogrešali pa smo plavače iz Maribora. Kamnika in Radovljice. Rezultati so slabi, ker niso plavali odlični plavači. Na podzveznih prvenstvih namreč ne smejo nastopiti plavači, ki so nastopili pri prvenstvu države. Tekmovanje je poteklo v vzornem redu tako hitro, da je bilo mogoče popoldanske točke odpraviti že dopoldne. 50 m juniorji prosto: 1. Verlič. (Ilirija) 32, 8, 2. Jeločnik (Jadran) 33.4, 3. Scapin (Ilirija) 33.6. To je bila najbolj zasedena točka. V predtekmo-vanjih je startalo 11 plavačev. 50 m juniorke prosto: 1. Fine II. 39.2, 2. Avcin 48,4, 3. Podboj 49.9 vse Ilirija. 3X50 m mešano juniorke: 1. Ilirija 2:41.4. 100 m prsno seniorji: 1. Močnik 1:36,4, 2. Tur-ner 1:40,2, oba Ilirija. Ljubljanska podzveza je naprednejša kot Jug. plavalna zveza ter je dovolila nn današnjem tekmovanju — Butterfly - stil! 100 m hrbtno seniorji: 1. Payer (Ilir.) 1:41.8, 2. Mohar (Jadran) 1:41,9. 4X50 m prosto juniorja: 1. Ilirija I. 2:17,6, 2. Ilirija II. 2:26,5, 3. Jadran 2:28,6. 100 m hrbtno juniorji: 1. Pestevšek 1:41, 2. Tiran 1:44, oba Ilirija, 3. Subic (Jadran) 1:54,8. 100 m prosto seniorji: startal samo Šerbee (Ilirija) 1:21,1. 100 m prsno jnniorji: 1. Tori 1:37,1, 2. Miklič 1:38,9, oba Ilirija, 3. Premelč (Jadran) 1:40. 100 m hrbtno juniorke: 1. Avčin (Ilirija) 52.8, 2. Slovča (Jadran) 1:01. 4X50 m prosto seniorji: startala ena štafeta Ilirije 2:21,5. 200 m prosto juniorji: 1. Scapin 3:02, 2. Pestevšek 3:07,5, 3. Brumec 3:08,5, vsi Ilirija. 100 m prsno juniorke: 1. Fine (Ilirija) 1:39,9, 2. Werner (Jadran) 1:41,2, 3. Dolenc Dita (Ilirija) 1:59. Velik boj med obema prvima. Skoki i deske, jnniorji: 1. Gril 31,82 točke, 2. Gjuran 28,74 točke, oba Ilirija. Skoki z deske in stolpa, kombinirano seniorji: 1 .Madon 49,90 točke, 2. Turner 44,30, 3. Klemenčič 42,94, vsi trije Ilirija, 4. Mohar (Jadran) 33,74 točke. Stanje točk: Prvenstvo v plavanju juniorjev: Ilirija 225 točk, Jadran 47. Prvenstvo v plavanju seniorjev: Ilirija 73, Jadran 8. Prvenstvo v skokih juniorjev Ilirija 21, Jadran 0. Prvenstvo v skokih j seniorjev: Ilirija 26, Jadran 3. Mariborski spori Mednarodne lahkoatletske tekme Maribor, 8. septembra. Ob priliki otvoritve in blagoslovitve krasno urejenega Železničarjevega stadiona so se danes dopoldne v programu velikih športnih prireditev vršile tudi mednarodne lahkoatletske tekme, ki se jih udeležujejo GAK iz Gradca, KAC iz Celovca, Marathon in Concordia iz Zagreba, Ilirija in Primorje iz Ljubljane, Slavija (Varaždin) ter domači Rupid, Maraton in prireditelj Železničar. Skupaj je nastopilo 78 atletov. Brezdvoma tako velikopotezne in sijajno organizirane lalikoatletke prireditve v Mariboru še nismo imeli. Zato gre prireditelju SK Železničarju vsa pohvala in priznanje. Tekmovalci, tako inozemski kakor domači se ne morejo dovolj načuditi krasno urejenemu igrišču, pravijo, d atakega ni v celi državi. Nad vie razveseljivo pa je dejstvo, da se v Mariboru zanimanje za lahkoatletiko dviga vedno bolj in bolj, kar posebno dokazuje udeležba na danaSnji prireditvi. Prav nič ne pretiravamo, če ocenimo navzočnost na 500 ljudi, ki so z veliko nestrpnostjo zasledovali potek tekmovanja od točke do točke Rezultati so bili v nekaterih disciplinah odlični, h čemer je v največji meri pripomogla tako številna in ostra konkurenca med domačimi in tujimi atleti. Organizacija je bila brezhibna. Posebno priznanje na tako lepo uspeh prireditvi pa gre agilnemu in požravovalnemu tajniku SK Železničarja g. Jožetu Fischerju, ki je nosil levji delež vseh priprav in dela tako pri ureditvi igrišča in novozgrajene tribune kakor tudi pri organizaciji vseh športnih prireditev ob priliki otvoritve novega stadiona. Zelo velike zaslug? za lep potek mitinga si je pridobil tndi načelnik lahkoatletske sekcije SK Železničarja Starasina. Rezultati so naslednji: Tek 100 m (18 tekmovalcev): 1. Dremili (Concordia) 11, 2. Gutmajer (GAC - Graz) 11.1, 3 Egger (KAC - Celovec), 4. Platner (GAC) oba 11.4, 5. Venuti (Železničar) 11.7, 6. Hanžekovič (Concordia) 11.8. Tek 200 m (12 tekmovalcev): 1. Gutmajer (GAC) 23.7, 2. Egger (KAC - Cel°ve<:) 23 3. Stropnik (Zel.) 24.1, 4. Tem.*ol (KAC) 24.9 5 Venuti (Zel.) 35, 6. Samac (Slavija - Varazdin) 25.2. Tek 400 m (12 tekmovalcev): 1. dr. Schoft (GAC) 52.6, 2. Miihleisen (Rapid) 53.1, 3. Kun-schitz (KAC) 54.8. 4. Temessl (KAC) 553, 5. Sehwarz (Maraton Zagreb) 57, 6. Markušič (Slavija - Varaždin). Tek 800 m: 1. Kunschitz (KAC) 2.08.8, 2. Muravs (Zel.) 2.09.9, 3. Zingerlin (Maraton - Zagreb) 2.17.2, 4. Schwarz 2.21.4. Tek 5000 m (9 tekmovalcev): 1. Hader (GAC) 1614.2, 2. Kreiner (KAC) 16.15.4, 3. Šporn (lli-rfja) 16.29.1, 4. Hoš (Maraton - Maribor) 17.23.5, 5. Podpečan (Zel.) 17.38. 6. Štrucl (Maraton - Maribor) 18.08. Štafeta 4 krat 100 m: 1. GAC Graz 46. 2. KAC 46.5, 3. Rapid 46.7, 4. Slavija - Concordia komh. 48, 5. Železničar 487. Juniorji 100 m: 1. Lipovšek (Maraton - Maribor) 12.8, 2. Hobacher (Rapid) za prsa, 3. Kovač (Maraton) 12.9. Juniorji 1000 m: 1. Kneževič (Maraton - Za greb) 2.55.2, 2. Mornik (Maraton - Zagreb) 2.1:5.3, 3. Cigler (Maraton - Maribor) 3.01. 4. Bradač (Maraton, Maribor) 3.04. 5. Trop (Zel.) 306. Met krogle: 1. Schwarz (GAC) 13.69. 2. Plat-tner (GAC) 11.95, 3. Hlade (Zel.) 11.69, 4. Kleut (Zel.) 11.44, 5. Urbanek (Zel.) 11.14, 6. Nusser (KAC) 11.08. Met diska: 1- Schvvarz (GAC) 38.61, 2. Plat-tner (GAC) 36.42, 3. Russ (KAC) 35.95, 4. Nussar (KAC) 34.65, 5- Banko (Ilirija) 39.90, 6. Gujznik (Zel.) 33.23. Met kladiva: 1. Gujznik (Zeleznič.) 31.64, 2, 3. Banko (Ilirija) 28.89, Musnik (Rapid) 1.65, 2, Pribošek (Ilirija) 1.60, Maribor, 8. septembra. Današnja nedelja je za Maribor pravi športni praznik, v prvi vrsti po zaslugi agilnega SK Železničarja ki otvarja svoj krsni stadion z novo tribuno, ki mu gotovo ni primere v naši državi, z velikimi športnimi prireditvami. Slovesna otvoritev in blagoslovitev se je izvršila danes pojiol-dne. Nekaj tisoč ljudi je napolnilo prostor za gledalce okrog prostranega igrišča ter j>of>olnoma zasedlo veliko tribuno. Po nogometni tekmi med drugim moštvom Železničarja in ljubljansko Ilirijo se je izvršilo svečano dejanje blagoslovitve. Športno napravo je blagoslovil kot zastopnik pre-vzvišenega nadpastirja dr. Tomžaiča mil. stolni irošt dr. Maksimiljan Vraber, ki je prispel na grišče oh 3. popoldne v spremstvu magdalenskih kaplanov dr. Meška in Sehondorferja. G. prošta so sprejeli funkcionarji kluba, na tribuni pa so ga pozdravili predstavniki oblasti — namestnik pokrovitelja prireditve prometnega ministra dr. Spa-he ravnatelj direkcije državnih železnic g. Cug-mus iz Ljubljane, zastopnik vojske mestni poveljnik general lladžič, predstavnik mestne občine podžupan Golouh, sreski podnačelnik Ajlec, ravnatelj Tujsko-prometne zveze I^oos in drugi. Ob pol Schwarz (GAC) 29.10, Skok v višino: 1-Krajčič (Zel.) 1.65, 3. Oro«zy (Ilirija) 1.60. Skok v daljavo: 1. Požar (Primorje) 6.33, 2. Dremil (Concordia) 6.31, 3. Michaeler (GAC) 6.04, 4. Urbanek (Zel.) 5.97. Triskok: 1. Gutmajer (GAC) 12.66, % Černee (Žel.) 12.37, 3. Michaeler (GAC) 12.31, 4. Stropnik (Zel.) 12.23, 5. Požar (Primorje) 12.10, 6. Trepotetz (KAC) 12.08. Skok « palico: 1. Pribošek (Ilirija) 3.30, Feigl (Maraton - Zagreb) 8.20 (v borbi za mesto 3.30), 3. Oriszy (Ilirija) 3.20, 4. Grims (Slavija) 3.6. 4. je g. prošt stopil na oder pred tribuno ter imel nagovor, v katerem je najprej čestital SK Železničarju k lepemu uspehu, ki ga je dosegel z velikim in čudapolnim delom, nato pa je razvijal krasne in programatične misli o pomenu športa in telesne vzgoje za razvoj duha. Prinesel je obenem pozdrave knezoškofa ter izrekel v njegovem imenu iskrene čestitke na taki pridobitvi, ki je v prvi vrsti namenjena železničarski mladini in njeni vzgoji. Nato je blagoslovil prostor in tribuno. Predsednik SK Železničarja g. ing. Gruden je pozdravil nato v imenu kluba predstavnike oblasti in občinstvo ter se iskreno zahvalil vsem, ki so pripomogli k zgradbi stadiona, posebej pa še mestni občini in delavnici državnih železnic. K predsedniku so nato pristopili predstavniki vseh mariborskih športnih klubov in klubov izven Maribora, ki so sodelovali pri športnih prireditvah ter mu iskreno čestitali. Železniški ravnatelj Cugmus je nato z nagovorom v imenu prometnega ministra otvoril igrišče in športne naprave, nakar je sledila tekma med prvim moštvom Železničarja in Haška. Dan se je zaključil z uspelo zabavo, ki se je razvijala na prostorih tribune in na športnem igrišču. Konjske dirke na Teznem Maribor, 8. sept. Na dirkališču na Teznem so se vršile danes tradicijonalne jesenske konjske dirke. Obisk je bil jako dober Izidi so sledeči: 1. dirka Kari Bachner. 1600 m. Prijavilo se je vozačev: 1. »Simba«, kobilarna Turnišče, vozač Gutman, v kilometerskem času 1:31.5; 2. »Peter Pilot«, vozač Ludvik Slavič, 1:33.7; 3. »Ossi«, vozač Edo Weitzl. Maribor, 1:34.5. 2. dirka mesta Maribora. Proga 2100 m. Za start se je prijavilo 11 vozačev: 1. »Tosca«. vozač Franc Filipič, Maribor, 1:43; 2. »Oculi«, vozač Ra-steiger, 1:41.2; 3. »Pika«, vozač Ludvik Slavič, 1:43. 3. dirka Kari Bachner, 2. heat: 1. »Simba«, vozač Gutman. 1:32.2; 2. »Ossi«, vx>zač Weitzl, 1:33.7; »Drina«, lastnik dr. Maks Peterlin, vozač Filipič, Ljutomer; 4. »Gonda«, vozač Henrik Potrč, 1:45. Za start se je prijavilo 8 vozačev. Končni rezultat Kari Bachnerjeve dirke: 1. »Simba«, 2. »Ossi«, 3. »Peter Pilot«, 4. »Drina«. 4. dirka Tumišča na 2000 metrov: za start s* je prijavilo 12 vozačev: 1. »Teodora«, kobilarna Turnišče, vozač Guttman, 1:42; 2. »Tosca«, vozač Filipič, 1:42.5; 3. »Peter Pilot«, vozač Ludvik Slavič, 1:35.5. 5. galopska dirka. Proga 1600 metrov, udele-žila sta se je 2 dirkača: 1. Ivo Žgur 2:04, 2. Dušan Kovač 2:27. 6. dirka dr. Rossmaraith, dvovprežna amaterska vožnja je merila 2800 metrov: 1. Dalila-Teodora, kobilarna Turnišče, vozač von Lippitt, 1:47.2; 2. Diplomat-Tosca, vozač Franjo Filipič, 1:49.7; 3. Hugo-Jon, vozač Kari Weitzl, 1:46.2; 4. Baja-Ilona, vozač Rasteiger, 1:57.5. Dirke so brezhibno lunkcionirale, največja zasluga za to pa gre industrijcu in predsedniku kasaškega društva Josipu Rosenbergu, Francu Ko-nigu in Josipu Rosenteldu. Na startu je bilo 8 vozačev in je bila la dirka najlepša dirka dneva. Dirkam sta prisostvovala tudi major Maslač in maje* nit Prvenstvo Sloveniie v sabljanju Maribor, 8. septembra. Včeraj dopoldne se je nadaljevalo prvenstvo Slovenije v sabljanju. Nastopili so seniorji v flere-tu. Izredno ostre in bliskovite atake tekmovalcev so zelo otežkočale sodnikom posel. Parkrat je zaradi tega prišlo do nesporazumov, ki so se pa izgladili zaradi uvidevnosti tekmovalcev. Žiriji sta izmeno-i načelovala gg. Blacha in podpolkovnik Cvetko. Stranski sodniki niso povsem zadovoljili. Nastopilo je šest tekmovalcev, štirje od Ilirije, po eden od MASKa in Concordije (Zagreb). Zmagova- ' lec Koršič se je odlikoval zlasti z veliko hitrostjo. Za prvo mesto se je moral ponovno boriti z Marionom, s katerim je imel enako število zmag. V odločilni borbi je zmagal z 5:3. Rezultat fleret seniorji je: l. Koršič (Ilirija), 2. Marion (Ilirija), ?,. Pengov Marjan (Ilirija). 4. Tretinjak (Concordia Zagreb), 5. Pengov Jože (Ilirija), 6. Pichler (MASK). Popoldne se je vršil nastop dam v fleretu. Zaradi blesure je državna prvakinja Tavčarjeva odstopila. 1. mesto jc zasedla Pirchanova, druga je Pichlerjeva, tretja Miovičeva (vse MASK). Zaključilo se je prvenstvo z borbo z mečem. Prvak je dr. Pichler (MASK), slede Košič (Ilirija), Vičar (MASK), Pengov Jože in Marion (oba Ilirija). Reprezentanca Slovenije: Gradec Internacionalni sabljaški nastop med reprezentancama dravske banovine in graško reprezentanco je pričel danes dopoldne v terasni dvorani hotela Orla. Na prireditev je prišel tudi mestni poveljnik general Hadžič, ki je z velikim zanimanjem sledil napetim borbam. Najprej so nastopili gospodje v borbi s Pere-tom. Dravsko banovino so zastopali Pengov Marjan, Koršič Marion (vsi Ilirija) in Tretinjak (Concordia - Zagreb). Za Gradec pa so nastopili gg. Czihoc.ky, v. Webern, dr. Winkler, Weber. Najboljši igralec na lurnirju je bil Ljubljančan Pengov, ki je lepo, sigurno obvladal fleret. Danes je bil mnogo boljši kot včeraj. \Veber je bil daleko najboljši med graškimi igralci. Prvenstvo v fleretu si je osvojilo moštvo dravske banovine z 11:5 zmagami Posamezni slovenski borilci imajo takole razdeljene zmage: Pengov 4, Marion in Tretinjak po 3, Koršič eno zmago. Takoj nato se je pričelo tekmovanje s sabljo. Za dravsko banovino so nastopili Tretinjak (Concordia), dr. Pichler (MASK), Marion in Pengov (Ilirija), za Gradec pa Czicbocky, Weber, v. \\ e-bern in dr. Winkler. Nogometni turnir Danes se je nadaljeval nogometni turnir na stadionu SK Železničarja. Gledalci, ki jih je bilo nad 2000, so bili izredno živahni, ko se je mesto ljubljanskega derhyja vršila le tekma med Železničarjem B : Ilirija. Mladi železničarji pa so zelo iznenadili in kompletno Ilirijo sigurno odpravili z 2:0 (1:0). Ilirija ni predvajala igre kakor v soboto. Podcenjevala je svojega nasprotnBsa in to 6e ji je tudi bridko maščevalo, ker je 'Hff1 radi neprevidnosti obrambe morala oditi poražena z igrišča. Železničarji so v svoji rezervi predstavili občinstvu gardo mladih ambieijoznih igralcev. Zlasti napadalci so izvrstni tehničarji. Sodil je g. Kopič. Po tej igri se je vršila slovesna blagoslovite* tribune in igrišča- SK ŽELEZNIČAR : SK HAŠK 4:2 (1:2) Sledila je igra med Haškom in Železničarjem L, ki je bila najlepša igra vsega turnirja in prava propaganda za nogomet. Hašk, ki je nastopil brez svojih internacionalrev, ni ponovil igre od sobote, vendar pa je ves prvi polčas prevladoval. V drugi fiolovici pa je po blesuri izvrstnega Slivaka v obrambi popolnoma odpovedal. To so izrabili Železničarji, ki so ostro pritisnili ter kmalu izenačili, nato pa premagali svojega nasprotnika. V prvem jKiIčasu dosežejo Železničarji vodstvo po Pavlinu, a kmalu Hašk po lepi kombinaciji izenači in po Finku zviša na 2:1. V drugem polčasu je ranjeni Slivak moral » igrišča. V 12. minuti izenači Luc in po kratkem presledku zvišata Pavlin in zopet Luc na 4:2. -Sodil je Vesnauer, ki je bil v presojanju offsideov precej nesiguren. Kolesarske dirke V okviru otvoritvenih slavnosti novega stadiona je priredil SK Železničar danes tudi kolesarsko cestno dirko na daljavo 52 km. Proga je vodila po banovinski cesti do Vrhol in nazaj. Udeležili se se dirk kolesarji iz Ljubljane, Zagreba, Varaž-dina in Maribora. Start in cilj je bil pri klubovem prostoru na Tržaški cesti. Startalo je 16 dirkačev, na cilj jih je prispelo 9, ostali pa so imeli smolo, da so lovili v nevmatiko na progi natrošene žeblje. Prvi je privozil skozi cilj Kačič (Hermes, Ljubljana) 2,42.50, Lavrh (Hermes, Ljubljana) 1,42.50.5, Špiranc (SK Slavija, Varaždin) 1,42,50.5, Gartner (Ljubljanica) 1,42,51, Šunko (SK Železničarji .42.51.5, Prosinak (HKB Zagreb) 1,42.52, Smeh (SK Železničar) 1,42,52.5, Zadravec (Edel-weis) 1,43,55, Zavčič (SK Sloga, Varaždin) 1,49,50. V žiriji so bili predsednik podsaveza in sav. sodnik Markovič, tehnični referent in sav. sodnik Ko brič in savezni sodnik Lešnik, sekcijski načelni) Železničarja Glavič, Lorbar. Včeraj je bila v prostorih Jugoslovanske nogo., metne zveze konferenca, katere so se udeležili dele-gatje češkoslovaške, bolgarske, poljske in naše nogometne zveze ter sklenili ustanoviti tekmovanje za slovanski pokal. Za predsednika začasnega slovanskega sf>ortnega odbora je bil izvoljen dr. Andre-jevič. Odbor ima nalogo, da do 1. aprila 1936. izdela potrebne predloge za organizacijo tekmovanja. ZIMO za zimnlce od preproste do najfinejše vrste kupite najceneje pri tvrdki ). KN1FIC, tovarna za žimo STRAŽIŠČE pri Kranju Telefon Stražišče št. 2 Na velesejmu paviljon „1!***! Od 22. marca 1935 se je ime Perzije uradno prekrstilo na Iran. Na podlagi postave od danskega princa Abela iz 13. stoletja se ne sm« kaznovati tatu ali osebe, ki kako jestvino vsled pomanjkanja ali lakot« ukrade. kdarn iconsatati rp-Hit1—rff Sloveuc*«. Zastopnik Mih« Krek. Uraiuie Ciril Koče v ar. V« Jugoslovanska tiskarn«. Zastopniki (L C*&