Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHI DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12%50 četrtletno . . . K <>' ' mesečno . . . K 210 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 130. Telefonska številka 6S. Celje, v soboto, 11. junija 1910. Čekovni račun 48.817. Leto Boj proti italijanski pravni fakulteti. V ospredju političnega interesa v Avstriji stoji sedaj vprašanje ali in kje se ustanovi, pravzaprav zo_ pet oživi italjanska pravna fakulteta. Našim bralcem bode gotovo dobro došel govor isterskega poslanca Spinčiča, katerega je imel maja meseca v zbornici, in sicer ob priliki prvega čitanja vladne predloge. Poslanec Spinčič je izborno podal historijat celega boja za in proti italj. pravni fakulteti in ob enem navedel naše stališče k tej zadevi, katerega je prav srečno utemeljil. Spinčičev govor se v glavnem glasi sledeče: Vladna osnova, o kateri razpravljamo v prvem čitanju, je zelo značilna in za nas poučna. Med tem ko vlada sili k obravnavanju predloge o osnovanju italjan. prav. fakultete, se niti malo ne briga za izobrazbo hrvaškega in slovenskega naroda, temveC sistematično zanemarja ljudsko, srednje in strokovno šolstvo obeh narodov. Vodja »latinske unije« (zveza italj. in rumunsk. posl. v drž. zboru) dr. Concl je dejal, da mu ni treba niti govoriti v prilog ustanovitvi italj. pravne fakultete. Res je: za to govori in dela vlada. Saj je nedavno tega izjavil sam ministerski predsednik v svojem govoru o parlamentovem delovnem programu, da smatra rešitev italj. vseuči-iiščnega vprašanja za jedno izmed najnujnejših zadev, katere morajo biti rešene. Mi si bodemo to postopanje vlade (katera si sicer hoče z italjanskimi glasovi samo vzdržati svojo trhlo večino) dobro zapomnili in se po njej ravnali. Zadnjih. 30 let so Italjani ob vsaki priliki sklepali resolucije za ustanovitev italj. vseučilišča ali vsaj italj. pravne fakultete. Tega niso niti tedaj opustili, ko so se dovolili v Gradcu in Inomostu pravniški izpiti v italj. jeziku — in celo niti tedaj, ko so bila v Inomostu uvedena italj. predavanja o pravu. Italjani so se pri tem vedno sklicevali na § 19 osn. drž. zakonov. Vlada je tudi 1. 1909 izjavila, da ne more ita-ljanski mladini jemati možnosti, da se v svoji materinščini izobrazuje in da se čuti potreba po možeh, kateri so zmožni italj. jezika v govoru in pisavi, za javno službo v Avstriji. Ali je vlada že kedaj tako govorila o slovenski in hrvaški mladini? Vrhu tega je na slovenskem jugu vse polno uradnikov, ki niso zmožni ne slovenščine ne hrvaščine; a na to se vlada ne ozira. Večina proračunskega odbora se je 1. 1905 izjavila za osnovanje italj. pravne fakultete, a to najprej zaradi »restitutionis status quo ante«, potem pa tudi zaradi italj. kulture. Jeli res, da se mora nekaj zopet ustanoviti, kar je bilo poprej in da drugi, kateri tega sploh nimajo, ne pridejo do iste pravice? Čast italj. kulturi, ali kako postopajo oni, ki jo po lastnih trditvah predstavljajo v našem Primorju, to bode razvidno iz sledeče razpravice in je znano tudi iz drugih dogodkov. Sicer pa so Hrvati in Slovenci za osnovanje ita-ljanske pravne fakultete. Italjanov je sicer vseh skupaj v Avstriji le okrog 700 tisoč duš (a to po štetju po občevalnem jeziku!) — imajo pa po § 19 temelj, drž. zakonov pravico do višje izobrazbe v svojem jeziku. Kje pa se naj ta pravna fakulteta osnuje? O tem ni bila vlada vedno istega mnenja — (kakor mimogrede omenjeno, tudi glede snovanja italj. pravne fakultete sploh ne; sedaj je to vprašanje brez ozira na dobro ji znano stališče Jugoslovanov načela le vsled pritiska iz Italije in pa v strahu za italj. glasove.) Najprej se je predavalo italjanski v Inomostu, potem se je pa hotelo ustanoviti pravno fakulteto v Wiltenu, "innsbruškem predmestju, da bi se izognilo spopadom med Italjani in Nemci. Nemci pa so se hudo uprli. Predavanja so se pričela dne 3. nov. 1904, 4. nov. pa je bilo dotično poslopje že demolirano. Vlada je na to predlagala prenešenje fakultete v Ro-vereto, in proračunski odbor je ta predlog odobril. V dotičnem poročilu prorač. odbora, katerega sta podpisala Kathrein in Starczynski, se pravi, da je Rove-reto najpripravnejši kraj za italj. pravno fakulteto, ker leži v sredini južnih Tirol, katere uživajo neko gotovo autonomijo, ki je druge dežele z italj. prebivalstvom nimajo. Zakaj je vlada umaknila to predlogo, se nam ni povedalo. Ali 1. 1909 je vlada naenkrat predlagala Dunaj za najpripravnejši sedež italj. pravne fakultete. Italjani so se takoj bučno oglasili proti tej vladni nakani, zahtevajoč italj. pravno fakulteto za kako italj. mesto. Zakaj so se uprli temu vladnemu načrtu Nemci, to je manj razumljivo. Dunaj je vendar glavno mesto naše mnogojezične monarhije in bi moral biti torej Avstro-Ogerska en miniature. Zahtevi Italjanov, »da se mora italj. vseučilišče ali pravna fakulteta ustanoviti v jedni izmed avstr. italj. pokrajin«, se ne more ugoditi, ker pri nas italj. pokrajin razun južnih Tirol sploh ni, če se še južno Tirolsko more sploh nazivati pokrajina. Še-le kasneje so Italjani izdali geslo »Trieste o nulla« (Trst ali nič). Italjani torej niso bili vedno istega mnenja kakor so danes. Italj. mladina je že 1. 1905 izdala glede italj. vseučilišča memorandum, v katerem se med drugim pravi, da je Trst italjansko mesto in središče avstr. Italjanov. Pravi se tam, da je v Trstu 140 tisoč domačih Italjanov. No 1. 1900 jih je bilo le 116 tisoč in da številka 24 tisoč Slovencev ni resnična, kažejo volitve 1. 1900, ko je dobil Slovenec dr. Rybar 8 tisoč glasov napram 10 tisočem, katere je dobil dr. Hortis, Italjan. Tudi volitve 1. 1907 in lanske občinske volitve dokazujejo, da ljudsko štetje ne kaže pravilno narodnostnih odnošajev v Trstu. In ako vzamemo okolico, ki gravitira v Trst, vpoštev, vidimo, da je tam 1,397.000 Hrvatov in Slovencev ter samo 348 tisoč Italjanov. Trst bi bil torej poprej slovensko-hr-vaški centrum ko italjanski. Naše stališče je, da je vlada obvezana dati vsem narodom priliko, da se vzgojujejo v svojem jeziku. Ako se že ima osnovati enojezično vseučilišče, naj bo tb v enojezični pokrajini in enojezičnem mestu. V dvojezičnem mestu pa mora biti vseučilišče dvojezično. No — Italjani nočejo niti slišati o hrvaško-slo-venski pravni fakulteti v Trstu. Ko so se 1. 1904 sešli primorski italjanski in slovanski poslanci po posredovanju Pacaka in Malfattija, da bi se skupno posvetovali o šolskih vprašanjih na Primorskem, je sklicalo pol. društvo »Patria« v Trstu shod, na katerem je pokojni dr. Venezian izjavil, da se Italjani ne more jo dogovarjati s Slovenci in Hrvati, ki so le gostje v italj. pokrajinah. Dogovori so bili prekinjeni. Isto se je zgodilo lansko leto. Italjanska pravna fakulteta se ne more ustanoviti niti v Trstu niti v katerem drugem italjanskem mestu, kjer Slovenci in Hrvati niso gostje temveč enakopravni državljani. Ako pa se osnuje italj. pravna fakulteta kje drugje, se mora istočasno tudi ustanoviti slovenska pravna fakulteta v Ljubljani in dovoliti popolna reciprociteta za izpite na zagrebšk. vseučilišču. Italjani se radi sklicujejo na pravičnost, ali napram Slovencem ne poznajo iste. Slovenci so zahtevali ljudske šole v Trstu že 1. 1883, a vlada in Italjani jih še do danes niso dovolili. Ta v nebo vpijoča krivica bi morala pravzaprav nagniti parlament, da bi ostalo vprašanje italj. pravne fakultete tako dolgo »in suspenso«, dokler se ne bi uredilo šolsko vprašanje v Trstu samem. Tako je govoril Spinčič v imenu Zveze južnih Slovanov, v kateri sede tudi naši napredni poslanci. Kako je najnovejše stanje te zadeve, o tem na drugem mestu. Shodi v nedeljo. Kandidat IVAN KAC ima v nedeljo 12. t. m. sledeče shode: ob 8. uri zjutraj v Mozirju pri Ant. Strenčanu, ob' 11. uri dop. v Ljubnem pri Rezarju na Forštu, ob 3. uri pop. v Bočni pri Purnatu vulgo Feržemu, ob 6. uri zvečer v Kokarjih pri p. d. Goveku. Brez navzočnosti kandidata, ker ima drugje štiri shode, se vrše v soboto 11. t. m. in v nedeljo 12. t. m. sledeči shodi: V soboto: ob 8. uri zvečer v Gornjemgradu pri Mikušu; v nedeljo: po maši v Novištifti pri Golobu, dalje: ob 8. uri zjutraj v Št. liju pri Mislinji pri Ant. Šplihalu, ob 11. uri dop. v Št. Vidu pri Brezovniku (Tisnikar), ob 3. uri pop. v Šmiklavžu pri M. Legnarju, dalje: ob 10. uri dop. v Podgorju pri Roginu, ob 12. uri v Slov. Gradcu v Narodnem domu, ob 2. uri pop. v Turiškivesi pri Košutniku, ob 4. uri pop. v Golavabuki pri Gaberšeku. Kmetje in delavci na shode! LISTEK. Oče fiondelik In ženin Vejvara. 48 Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. XV. Spregovoril je. Pepica bi bila najrajši sedla poleg Vejvare na di-van, da bi se odškodovala za popoldansko trpljenje, in bila bi mu rada gladila lase in čelo, da bi tudi njega odškodovala za ure, ki jih je bil tu prebil v nepričakovanem zaporu. Toda mamica jo je izgnala v kuhinjo. Mora biti zakurjeno, morajo biti obrisani krožniki in namizno orodje in miza mora biti pogrnjena, večerja pripravljena — to je dela! Šest ura, o Katin-ki ne duha ne sluha — ah, taka punca se bo spomnila na gospo, kadar ima prosto! Sreča, da se je gospa Kondelikova domislila in da je gos že opoludne pri obedu malo opekla. Do osmih bo vse gotovo. »Tako, tako, Pepica,« je govorila gospa Kondelikova čepe pri ognjišču; podkurila je s starimi časopisi pripravljen kupček tresak in drobnih polenčkov, »moraš se malo obrniti. Pazi, da se bo vse svetilo, lepo znesi to v sobo — vzemi oni veliki novi dama-ščanski prt — otresi ga dobro — daj dvojne krožnike — šest nas bo — spodaj za gos one rožnate, na vrhu naj bodo modri za jezik. Obriši solnico in daj v njo svežo sol — zmelji jo z valjarjem, da ne bo tako debela — in mlinček s poprom. Solata in kumare so v sodčku — nič ne pomaga, Katinke ni, moraš oprati lonec krompirja. Tako ...« Gospa Kondelikova se je malo težko dvignila, pristavila lonce z vodo na štedilnik in nadaljevala: »Presneti oče! ta ga je polomil! Še vedno imam to v nogah — kolena se mi tresejo celo popoludne. Da ne boš pred teto izbrbljala, kaj se je zgodilo! Vej-vari pošepetaj, da ne bo o tem govoril — očetu rečem sama. Kaj takega še ni videl svet — zapreti ga v stanovanju! Jaz ne vem, kaj bi počela, ako bi mi kdo to napravil, toda skočila bi skozi okno, to vem dobro...« Pepica je kar gorela od naglice. Posode so ji zvenele in zvonile v rokah in poskakovale na mizi. »Le pazi, Pepica«, jo je opominjala mati. »Da ničesar ne razbiješ. To bi ne bilo dobro znamenje. Ubogi Vejvara — ta si je lahko zgrizel vse nohte. Lepa reč, res! No, hvala Bogu, da se je vse tako končalo. To bi letala jutri teta, kar z bobnom, da se nam je zgubil ženin ...« Pepica ni odgovorila. Še vedno ji je tolklo srce, glavno zaradi one vesele.osuplosti, ko je našla Vejvaro doma. Medtem si je gospod Kondelik v sobi slekel obleko, preoblekel se je v čisto, suho srajco in je klical v srednjo sobo: »Lepo ste nam to napravili, Vejvara, vsa čast! Pustite se tu zakleniti in jaz sem drvel za vami po Pragi, čudno, da mi ni duša ušla. Pojdite potipat, kaka je srajca — še sedaj. Vi imate res čudne misli —« »Toda. gospod«, se je branil Vejvara skoro malo nahujskan, »prosim, odpustite — saj se vendar nisem dal namenoma zapreti? ... Meni je bilo tu tako tesnobno.« »Ali mislite, da je bilo meni s tema ženskama veselo?« je rohnel Kondelik. »Zakaj pa niste zaklicali, ko sem zapiral vrata?« »Nisem slišal, gospod«, je odgovoril Vejvara. »Zakaj pa niste loputali, ko ste to videli?« »Trkal sem na vrata, gospod, toda tedaj ste bili že daleč — v hiši je bilo kakor v grobu.« »Da — tedaj sem drl za vami, kakor bi bil nor«, je grmel Kondelik. »Morali bi poklicati skozi okno ljudi...« »Ni bilo žive duše tu, prosim«, je rekel Vejvara žalostno. »In pa, prosim, v tujem stanovanju tuj človek — kaj bi si ljudje mislili? Moral bi priti ključavničar — morda bi poklicali stražnika — ljudje bi se zbrali — torej sem rajši sedel...« »No, imeli ste se boljše nego jaz«, je mrmral Kondelik in se je vrnil preoblečen iz spalnice. »Ste se vsaj lahko lepo naspali...« »Kako bi bil mogel zatisniti oko, gospod!« je odgovoril potrti Vejvara. »Vi niste spali?« se je čudil Kondelik. »Vidite, Vejvarka, ko bi v i m e n e zaklenili, bi bil elegantno zadremal...« Pepica je prišla v sobo z naročjem krožnikov. — Vejvara je bil vesel, da se je z njenim prihodom pretrgal pogovor z gospodom Kondelikom. Mislil je, revež, da je res sam kriv, tako ga je mojster zmešal. Politična kronika. ITALJANSKA PRAVNA FAKULTETA. Troje predlogov. — Izjava Slov. jednote. — Grožnje Italjanov. Včerajšnji dan ni prinesel nobene rešitve vprašanja glede italjanske pravne fakultete. Pač pa se je debatiralo o treh predlogih, ki hočejo doseči rešitev: jeden pravi, naj bi se ustanovila italj. pravna fakulteta v Gorici, drugi zahteva triletno provizorično ustanovitev na Dunaju in tretji predlaga, naj bi se na Dunaju ustanovna provizor. italj. komisija za izpite. — Jasno je, da bi Slovenci nikoli ne dopustili ustanovitve italj. pravne fakultete v Gorici; tam še manj ko v Trstu. Proti Dunaju se protivijo Nemci, ki pravijo, da bode iz provizorija nastal definitivum; glede italj. izpitne komisije se še niso vršila pogajanja. Slovanska jednota je imela včeraj pod presed-stvom posl. Udržala sejo, v kateri je sklenila,* da se zavzame za zahteve Jugoslovanov v vseučiliškem vprašanju. (Glej govor posl. Spinčiča.) Čudno in žaljivo za nas je, da se vlada niti najmanje ne ozira na junktim med italj. in slov. pravno fakulteto; treba jo bo energično na to spomniti. Sicer pa se je obstruk-cija v proračunskem odseku proti vladni predlogi glede italj. pravne fakultete že pričela. Slovenski klerikalci igrajo zopet svojo staro, za naše razmere skrajno žalostno in škodljivo ulogo. Dasi je jasno kot beli dan, da Zveza južnih Slovanov ni niti najmanj odstopila od istih zahtev, katere je že maja meseca v držav, zbornici preciziral Spinčič, je vendar začel »Slovenec« proti načelniku Zveze dr. Ploju ostudno kampanjo, trdeč, da se je dr. Ploj izmuznil iz boja za fakulteto itd. Seveda tega razun zagrizenih klerikalnih backov živ krst ne veruje. Povdarjali pa smo že pred nekaterimi dnevi in ponavljamo še danes, da naš položaj k vprašanju italj. pravne fakultete ni ugoden in vsak pameten politik bo torej gledal, kod in kam iz zagate. To je storil tudi dr. Ploj. Pozval je klerikalce k skupni akciji — a ti so vsako skupno delo in posvetovanje odklonili. Zveza južn. Slov. bode morala torej samostojno nastopiti. Da to ne bode ugodno vplivalo, se samo ob sebi razume. Italjanski poslanci so imeli včeraj na Dunaju svoje posvetovanje o sedanjem stanju zadeve s pravno fakulteto. Izrazili so se, da se mora stvar še rešiti v poletnem zasedanju drž. zbora -— naj si bo že rešitev taka ali taka. Na to se je vršilo posvetovanje o postopanju italj. poslancev napram proračunu; zahtevalo se je, da mora vlada na vsak način dati pred odločilnim glasovanjem kako obvezno izjavo; ako ne, potem bodo v klubu proglasili svobodno glasovanje, kar pomenja, da se bodo italj. poslanci pri glasovanju o proračunu odstranili. V pondeljek se nadaljujejo pogajanja med.vlado in prizadetimi klubi glede italj. pravne fakultete. IZ DRŽAVNEGA ZBORA. Včeraj se je pričela v drž. zboru generalna debata o proračunu, katera se danes nadaljuje. Ker pa se obrača sedaj ves politični interes k rešitvi italjan. pravne fakultete, je bilo za proračunsko debato le malo zanimanja. O dalmatinskih razmerah je govoril posl. Tresič-Pavičič. Zveza južnih Slovanov je sklenila stopiti s hrv. saborom in dalmatinskim deželnim odborom v dogovor glede deputacije k otvoritvi bosanskega državnega zbora. Slov. klerikalni klub se je posvetoval o Bukva-jevem okvirnem jezikovnem zakonu, ga odobril in sklenil, da se zavzame za njega v parlamentu. Drobne politične novice. .Ker je sedaj zasedanje uižjeavstr. dež, zbora zatvorjeno, pride Hraba zaradi svojih podtikanj kršč. soc. vodjem pred sodišče. Hraba namerava »Mamica bi rada govorila s teboj, oče«, je naznanila Pepica in je postavila krožnike na omaro. Toda komaj je oče izginil, je bila Pepica skokoma pri Vejvari. »Ali niste hudi na nas? ...« »Moj Bog, gospodična Pepica, ali se ne jezite vi...« in jo je prijel za roko. Pepica je pogledala prisrčno Vejvaro in je hitro rekla: »Prosim vas, ne govorite o tem pred gosti, da ne nastanejo govorice.« In z drugo roko je sama prijela Vejvaro, povesila je oči in je zašepetala: ' »Tako Sem se veselila danes — bila sem vesela, da bi skOro jokala, da se bo danes že to končalo — pa zopet ta usodna nezgoda...« »Saj sem jaz hotel, Pepica predraga«, je odgovoril Vejvara, «saj sem zato prišel...« »No. kaj vas ovira, ljubček?« Bila je pri tem kakor malina, in njena mala ušesca so gorela. »In mislite — Pepica — da bi lahko--« je jecljal Vejvara, kateremu je tudi kri silila v glavo, »da lahko po tem včerajšnjem usodnem dnevu? Ali se smem ojunačiti?« i: ; . ; »Da, da — Vejvara dragi«, je rekla Pepica z veseljem, da ga more otresti bojazni. »Ali morda mislite, da je bilo bogvekaj — nič, verujte mi — je že pozabljeno. Saj ve mamica, da je bil kriv oče ...« »Mamica ni torej prav nič huda?« »Kako naj bi bila huda, dragi! Na vas?« »In vi dovolite, Pepica?« je še vprašal Vejvara. nastopiti obširen dokaz resnice. Obravnava se bo vršila najbrž meseca julija. Na Ogrskem se razburjenje zaradi zadnjih volitev še vedno ni poleglo. V Kararšebešu je umoril Rumun Krencu notarja madžarona Krima iz narodnostnega sovraštva. Bojkot grškega blaga, trgovcev in ladij se po Turčiji z vso silo nadaljuje. V Smirni so izsilili mohamedanci zatvorjenje grških trgovin; v Carigradu so začeli nosači in čolnarji v luki bojkotirati grške ladije. Kardinal Rampolla, bivši drž. tajnik Leona XIII., je težko zbolel. Bil je. kakor znano, svoj čas po Leonovi srn. ti kandidat, za tijaro. Republikansko gibanje na Portugalskem je znova s podvojeno močjo vsplarotelo. Sicer še sedaj ni upati na prevrat, vendar pa je dolgoletna agitacija'republikancev tako razjedla drž. razmere, da je zrnšenje prestola le še vprašanje časa. Vesti o Manuelovem odstopu niso resnične. Štajerske novice. »Straža« obsodila dr. Korošca in petrovške klerikalce. »Straža« piše v včerajšnjem uvodniku: »Ravno tako pa tudi cenimo naše narodne in verske svetinje mnogo previsoko in nočemo brezpogojno nobenega stika z odpadlo nemškutarijo. ki je izdala svojo materinščino in vlači v blato naše verske svetinje ... Naši cilji so tako vzvišeni, da ne smemo niti za hip omadeževati pota, ki pelje do njih ...« Kaj ne, g. dr. Korošec, kako vas je obsodil tu kolega Hoh-njec! Vi ste se pogajali s Hansom Woschnaggom, odpadnikom in največjim sovražnikom Slovencev v Šaleški dolini: kako torej cenite vi narodne in verske svetinje? Ali jih ne vlačite v blato? In kaj bodo še-le rekli na to petrovški klerikalci, kateri so izvolili v obč. odbor zagrizenega štajercijanca Strenčana iz Levca in celo člana »Siidmarke« in »Schulverei-na« — kakor se splošno govori po Petrovčah — trgovca Polanca? Vidite, vaše visoke fraze so samo prazne pene in pesek v oči v boju proti nam, Slovencem, ne poznate nobenih ozirov in bi se vezali še s samim hudičem, če bi bilo treba. Navedene stvari so dejstva — in po teh vas bo sodilo naše slovensko ljudstvo, ne pa po frazerskih Hohnječevih člankih. Hohnjec bi se moral kot duhovnik in človek sramovati takih člankov. Tako se laže in zavija. »Narod. Dnevnik« je zadnjo sredo odločno in nedvomno izjavil, da ni med nar. stranko in štajercijanci nobene kakoršnekoli zveze ali pogodbe. Pozvali smo ob jednem »Stražo«, ki je govorila o »pismeni pogodbi«, naj navede imena oseb, ki so jo sklepale in njeno vsebino. Na to nam je katoliški list »Straža« ostal dolžen odgovor. Istotako »Straža« ni ničesar odgovorila na Woschnagg-ovo priznanje, da je bil svoj čas dr. Korošec v pogajanjih z njim zaradi Robičeve izvolitve. Na to oboje odgovorite, klerikalni »narodnjaki« in »poštenjaki« — • potem še-le premišljujte, ali bodo štajercijanci glasovali za Verstovška ali Kaca. G. profesor Verstovšek se v »Straži« užaljeno pritožuje, da smo v »Nar. Dnev.« priobčili nekoliko zanimivih podrobnosti o njegovi osebi. Ljudje se zanimajo zfi take stvari in jp tudi čisto umevno s stvarnih razlogov, da morajo poznati njegovo preteklost, zasluge, politične nazore itd. Zakaj bi na pr. prikrivali, kako misli g. profesor Verstovšek o dr.Korošcu in njegovi politiki? Dr. Korošec je danes vodja kler. stranke na Sp. Štajerskem in je torej prav zanimivo slišati sodbo odličnega in zaslužnega politika dr. Verstovška o njem. Mi smo samo citirali VerstoVškove besede in se nam ni bilo prav nič treba »otročje smešno loviti za njimi.« Znan je stari narodni pre- »Vejvara!« je rekla Pepica kakor očitajoče. »No — da!« je dahnil Vejvara, katerega je stre-sel čuden mraz po telesu, dvignil je Pepičino roko K ustnicam in jo pokril s poljubi. »Toda ni treba čakati«, je šepetala Pepica, »da pride teta in gospod Slaviček. To se tiče samo naju, Vejvara, mene in vas .. . Zgorela bi pred drugimi — še tako bo tega dovolj...« V tem trenutku se je polastila Pepice bojazen, da se ne bi morda upal Vejvara pred teto in gospodom Slavičkom povedati. »Da, Pepica ... dobro — dobro, dušica ...« Vejvara je priznal, da ima Pepica prav in od tega trenutka je bil kakor na bodečem trnju. Samo sedaj naj ne zazvoni zunaj zvonec — nikdo naj ne pride. Ni ušel temu strahu. Naglo je zazvenel zvonček kakor na železnični postaji — hvala Bogu, bila je le Katinka. Pepica se je vrtila v obednici kakor veter, da bi bilo pripravljeno. Gospod Kondelik se je vrnil iz kuhinje, za njim je hitro prišla njegova žena, prepustila je za nekaj časa skrb za ognjišče Pepici, ki je bila v obednici gotova. Vse jč bilo v redu, gos se je že pe-kjfivKatinka je prala solato in potem gre po pivo. Sedaj, sedaj je morda nastal pravi trenotek, si je mislil Vejvara. Želel je, da bi imet ob strani Pepico, da bi mikjijenj PPgiedi dajali pogum, toda dobro je vedel, da pravzaprav ne sme biti pri tem. Kar bo povedal, morajo slišati za sedaj samo stariši. Gospa Kondelikova je prestavljala tu krožnik. govor: Bog nas varuj prijateljev, pred sovražniki se bodemo branili sami. Zato smo Verstovšku morali J ivno povedati, kako je Korošec sodil o njegovi precej samolastni kandidaturi ... »Straža« imenuje to stvar »budalost«: lep kompliment za njenega šefa! Osebni pa v svojih napadih nismo bili; drugače bi lahko z g. profesorjem še vse drugače govorili! Včerajšnja konfiskacija. Celjsko drž. pravd-ništvo nam je včeraj zaplenilo uvodnik o celjskem nemštvu. G. drž. posl. Roblek bode vložil zaradi tega interpelacijo in tako bodemo rešili celjsko nemšt?u zopetne konfiskacije. Pripoirnili bi samo, zakaj gr. dr. Bayer nikoli ne konfiscira ..vahtarice" zaradi njenih izzivalnih člankov o Slovencih, posebej še o nameravanem sokolskem zletu v Celje? v Pridiga izza gardiu se iraennje šaljiv nastop, ki se bode proizvajal poleg drugih točk n,t zabavnem večeru ..Bralnega društva na ^regu"' jutri, v nedeljo, ob pol 8. -ri zvečer v gost;!iii Pleterski. Vstopnina: sedeži I. vrste 80 vin. drugih vrst 60 vin., stojišča 30 v. Edino najboljši gumijevi tu za cepljenje trt dobijo se v ZVEZNI TRGOVINI V CELJU. v V Celju se prihodnje dni ctvori ^zavetišče za obrtniške vajence". To zavetišče nima uobe-nega človekoljubnega namena, pač pa hočejo v njem vzgojiti iz slovenskih obranih vajencev odpadnike in janičarje. Naj bi torej ^uvenski stariši pazili, da bi ne zašli njihovi fantje v to vzsro-jevališče renegatov; posebej bi lahko skrbeli za to gg. učitelji in duhovniki. Z vzgojevanjem in nameščavanjem obrtniških vajencev pa se bode morala začeti resno in sistematično ukvarjati slovenska javnost. Ciiil-Metodova družba bi našla tu lepo polje za uspešno delovanje. Točo smo imeli včeraj opoldne v Celju, vendar pa ni napravila posebne škode. Huje je bik. kakor poročamo na drugem mestu, v žalski okolici. Pozdravljajte! V sobotnem »Narod. Dnevniku« piše nekdo, kako so ga otroci dveh okrajev na Spod. Štajerskem »pozdravili«. Pozdravili ga niso z lepimi besedami, ampak s surovostjo. Zato priporoča staršem in šolam, naj uče otroke lepega obnašanja. Šolam ta opomin ni toliko potreben, ker si učiteljstvo # povsod prizadeva naučiti mladino uljudnosti. Bolj •potreben je staršem, najbolj pa — duhovnikom. Saj je n. pr. župnik Vurkelc v Dobjem s prižnice govoril, da je liberalce pozdravljati greh. In ko so prišli še neki misijonarji razgrajat, jih je župnik poučil in eden teh misijonarjev je rekel s prižnice, da je smrtni greh pozdravljati liberalce. Kdo pa so liberalci? To so vsi tisti, ki nečejo duhovnikom škricev in pet lizati; zato duhovniki take ljudi črtijo in jih imajo za liberalce. Ce pa duhovniki črtijo tiste, ki nečejo biti preveč ponižni, pa se drugi ljudje tudi po tem ravnajo: po njih pa otroci. Mnogo so pa tudi krivi duhovniški časniki, ki ne znajo drugo, ko lagati, poštene ljudi obrekovati in zdražbo razširjati.. Tega smradljivega duha se navzamejo iz časnikov starši in otroci. Saj pa tudi vidimo, da duhovniki sami ne uživajo več tistega spoštovanja kakor prej; kadar delijo pijačo in eigarete, imajo prijatelje. Tega so si pa sami krivi, ker preveč kažejo svoje slabosti in druge ljudi zmerjajo zaradi pregreh, katerih so duhovniki še bolj krivi. V Vitanju so neznani tatovi že drugič izpraznili v farni cerkvi nabiralnike. Vendar pa tokrat plen ni bil velik. V Grižah je imenovana za poštarico g. Marija Cernej, soproga tamošnjega nadučitelja. Svojo službo nastopi s 1. julijem. tam namizno orodje, bila je vsa nemirna, kakor da bi slutila, da se je približal odločilni trenotek. Vejvara je pogledal na uro, šlo je že na sedem. Sedaj je zadnji čas. Tu se je naglo odločil, pristopil je h gospej Kondelikovi, prijel jo je za desnico, poljubil ji jo je in je vprašal: »Ali mi dovolite nekoliko besed, milostljiva gospa? Ali dovolite, blagorodje?« se je obrnil k gospodu Kondeliku. Gospa Kondelikova ni dihala. Odtegnila je nežno roko od Vejvarovih ustnic in v veseli razburjenosti je spodbudila mladega moža: »Povejte, gospod Vejvara ...« »Blagorodje, milostljiva gospa«, je začel Vejvara in glas se mu je tresel. Ko sem prvič zagledal gospodično Pepico in vas, milostljiva gospa, sem čutil, da pride dan--« Vejvaro je od velike tesnobe in razburjenja du-šilo v grlu. V oči mu je stopilo nekaj, da je samo nejasno videl pred seboj postavi Kondelikovih, soproga in soproge. Zbrati je moral vso energijo, da bi nadaljeval. »Milostljiva gospa — ta dan — je prišel danes. Po vseh teh prijateljskih izjavah, ki sem jih dobil od vas, in posebno od vas, blagorodje — (gospod Kondelik je v tem trenotku povesil oči in v zadregi izvlekel iz žepa robec) — in upam da me tudi gospodična Pepica ljubi — vse to mi daje pogum, da vas vprašam, ako mi jo date za celo življenje — zakaj jaz jo — zakaj jaz jo ljubim, da brez nje ne morem živeti — iii srečen bom, ako najdem V vas svoje druge, drage stariše ...« Iz Celja nam piše meščan: Grem danes dopoldne po glavnem trgu. Na oglu, blizu Gajškove trgovine, vidim neko žensko s košarico graha. Naenkrat je ženska nekam stopila in tačas je došel kužek, se vstavil pri košarici, vzdignil nogo in — Za nekaj časa je došla ženska nazaj in grah mirne duše prodala neki dekli. Dober tek! Ali ne bi bilo potrebnejše, da bi mesto napravilo mize, na katerih bi se lahko postavila zelenjava, sadje, mleko in druge stvari za prodajo, ko da stavi na glaziji za denarje davkoplačevalcev klopi in mize za turnarje? Iz Petrovč nam pišejo z dne 10. junija: Danes popoldne ob pol dveh je razsajala v spodnji Savinski dolini huda nevihta s silnim dežjem, viharjem in točo. V teku enega tedna nas je obiskal ta ledeni gost že drugikrat. Škoda je jako velika; zlasti so trpeli hmeljniki okrog Žalca. — Strela je udarila tudi v gospodarsko poslopje g. Pikla v Petrovčah, razrušila del strehe, šinila skozi zidovje in strop v stanovanje, pustivši za seboj luknje v stenah. V Dobrišji vasi je skoraj v istem hipu udarilo v hlev Jakoba Roterja in ubilo kravo. — Silni nalivi so poškodovali tudi travnike; trava je oblatena in povrh tega ovira deževje spravljanje sena. V Petrovčah pri Žalcu se vrši dne 19. junija velika Ciril-Metodova veselica pri Ježovniku (Šantlu). Začetek ob 4. uri pop. Domači fantje in dekleta se že dolgo časa pridno vadijo igro in petje. Opozarjamo Celjane, Zalčane, Grižane, Št. Petrane in druge sosede že danes na to narodno prireditev, ki se vrši v posebno proslavo 25 letnice naše vrle šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Afera Mikulič — Škof. V četrtek se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obravnava proti kamnoseškemu pomočnika Škofu, kateri je imel znani prepir s poročnikom Mikuličem. Mikulič ga je tožil zaradi razžaljenja časti in je bil Škof obsojen na 50 kron globe. v Iz Podsrede. V torek 7. tm. je v severnem deln tukajšnie občine in v sosednih Gorjanah in Veteruiku ropotala toča. Ker je padala med dežjem, ni zaznamovati posebne škode. Več škode pa je povzročila huda ploha, ki se je na to vlila. — Naliv je namreč mnogim posestnikom z ravno okopanih vinogradov kar cele plasti zemlje odnesel v ravnino. — Posestniki, obrnite se dokrajnih pomožnih odsekov! Šolske deklice zlorabil in miadino z grdimi besedami pohujševal je nadučitelj Enerelbert Hin-terholz^r v Obrajni pri Radgoni. Graško deželno sodišče ga je obsodilo na 4 mesce težke ječe. Nesreča z avtomobilom. Stavbeni podjetnik Eggenberger iz Celovca se je peljal 8. t. m. z avtomobilom iz Maribora v Celovec. Blizu Sv. Sebastijana pri Sp. Dravogradu je šel čez cesto 3-letni fantič Lovrenc Mlakar. Avtomobil ga je zgrabil in ga vlekel precej časa s seboj. Dečko je dobil težke poškodbe. Prvo pomoč mu je podelil distriktni zdravnik v Sp. Dravogradu, potem pa so ga prepeljali v bolnišnico v Slov. Gradec. Rubitl se ni pustil. Ko je dne 26. marca t. 1. sodni sluga Mat. Kolar iz Slov. Bistrice na Pragerskem po izplačilu delavcev hotel 39-letnega žel. delavca Sim. Leskovarja zaradi 9 K rubiti, se je ta ustavljal, Kolarja psoval, ga snnil v želodec in naposled ntekel. Mariborska okrožna sodnija ga je obsodila na 2 mesca težke ječe. Od Sv. Antona na Poh. piše »Straža", da je plačal nekdo tistima dvema kmetoma, ki sta »oklofutala na dan volilnega shoda 29. maja gospoda [župnika", toliko vina, da sta ga pila dva Dalje ni mogel Vejvara. Sklonil se je k roki gospe Kondelikove in jo je zopet poljubil. Potem je prijel roko Kondelikovo ... »Mene ni treba ugrizniti, Vejvara«, se je branil gospod Kondelik in je zamahnil z roko. Saj vam jo damo. To se pravi, mamica ima tudi besedo in Pepica ...« Gospa Kondelikova se je že dolgo veselila tega trenotka, toda da bo Vejvara tako lepo povedal, ni pričakovala. Posebno poslednje njegove besede: »svoje druge, drage stariše«, so jo globoko ganile. Da, ona je bila mati, vedela je to, toda v njenem srcu je bilo dovolj mesta za dvakratno mater Njene oči so se topile v potokih solz, prijela je desnico Vej-varovo z obema rokama, pritisnila jo je na srce, na nedrije. Vejvara je bil ves zmešan od take gorečnosti.... »Gospod Vejvara«, je rekla gospa, »mi smo va* tudi spoznali, in upam, da dobro. Vi ste pošten mož in vselej ste se obrnili naravnost na stariše. Pri tem ostanite, to zaupanje nam ohranit* In mislim, ako je volja božja, in ker oče tudi soglaša, vam damo Pepico. Pridna hčerka je, ko bodeta skupaj, jo bodete spoznali, kaka je. Mislim, da bodete zadovoljni. Kaj ne, Kondelik, da je to tvoja volja?« »Seveda, kajpada...« Gospa Kondelikova je pustila Vejvaro, hitela Je k vratom in je zaklicala v kuhinjo: »Pepica, pojdi sem!« Rdeča kakor višnja je vstopila Pepica in ko je pogledala mater in Vejvaro, je spoznala, da je ljubimec spregovoril. dni in dve noči". List pravi: »Dobro sta ga speljala". No, torej! »Straža" priznava sedaj, četudi prav neumno, sama, da jih je č. g. župnik Panič dobil jedno porcijo za svoje neumestno izzivanje. Samo tako hitro bi »Straža" ne smelf priznati, ker zgubi sicer svoj prestiž kot znano resnicoljuben list — in ker bi ta vzgled utegnil precej vleči in vabiti k posnemanju. ,.Kunšten" list |je gotovo marib. »Straža". Včeraj poroča, da se bodo vršili v Zagrebu izpiti iz slov. stenografiji po — Naraksovem sistemu. Tega so seveda iznašli v »Str." uredništvu. Ali ni urednikov prav nič sram, da ne poznajo takih najnavadnejših stvari? Švlslsi nadzornik za siovenske šole v mariborskem okr. glavarstvu. Kakor slišimo iz dobro poučenih krogov, ostane še g. Schmoranzer navzlic imenovanju na učiteljišče na svojem mestu kot nadzornik in sicer za mariborski in slovenj-bistriški okraj. Le leuarški okraj se bode izročil drugemu nadzorniku — najbrže Dreflaku — v oskrbo. Pismena matura na mariborski gimnaziji se je vršila zadnji teden od pondeljka do četrtka. Delalo jo je 38 maturantov iu 1 eksternist. v »Siidmark" pred porotno sodnijo. Mi smo tuintam poročali o hudih napadih nemškega klerikalnega časopisja proti »Siidmarki". Očitalo se je društvu, da je zalezlo popolnoma v veleizdajal-sko vsenemško vodo, da širi in povspešuje prote-stantizem ter tudi mnogo poslovnih umazanih zadev. ..Sudmark" jena to vložila tožbo proti »Linzer Volksbl." — a ne proti odgovornemn uredniku temveč proti vodju tiskarne, kakor seje pokazalo pri predvčerajšnji obravnavi. Društvo si je hotelo na vsak način ohraniti pot za — umaknjenje tožbe. »Linzer Volksbl." je ponudil obširen dokaz resnice in dasi se je tiskarniški vodja Commenda izrazil, da prevzame odgovornost za članke, četudi ni odgovorni urednik, je zastopnik, »Sudmarke" dr. Nicoladoni umaknil —tožbo. Ta dogodek je vzbudil silno senzacijo. Našim sudmarkovcem moramo zares častitati na uspehu! Drobne novice. V Lahoncih pri Ormožu je umrl 1. jun. 67 letni zidar Jakob Kosi. — V slov. okoliški šoli v Konjicah heilajo in izzivajo Slovence! — Na Telovo zjutraj je vlomil pos. sin Kramberger iz Gra-denšeka v hišo pos. Kocbeka in mu je odnesel 93 K. Ker ga je pa težila vest, se je sam javil orožnikom in zanesel denar nazaj. — Čebel, podružnica za Celje in okolico ima 12. junija ob 3. pop. pri čebelnjaku g. Hartmana na Vranskem podučen shod. — Toča je potolkla kraj Malikamen v brežiškem okraju. V Ljubnem na Zg. Štajerskem se je vršila te dni pred tamošnjim okrožnim sodiščem obravnava proti pisarn, uradniku Zeithammerju in njegovi ženi, ker sta pomagala ženskam uničevati spočetke. Obtoženih je bilo zaradi tega 15 delavk. Razprava se je vršila tajno. Zeithammerjeva žena je dobila 15, on 6 mesecev težke ječe; ženske, ki so si iskale pomoči proti spočetju, pa ječe od 6 tednov do 6 mesecev. Štiri so bil oproščene. Kaj vse ljubezen st'ri! 20 letni delavec Ivan Alič v Trbovljah se je zaljubil v Angelo Mohor, kateri pa je bolje ugajal Jože Šlauberger; zato je dala Aliču »korp'co«. To je nesrečnega zaljubljenca tako razburilo, da je grozil svojemu tekmecu in pa dekletu ust-meno in pismeno, da ju bode zabodel. Grožnje so se ponavljale, vsled česar je odpotovala Angela Mohor v Ljubljano in stopila tam v službo. Alič ji je pisaril »Pepica«, je začela mati slavnostno, »gospod Vejvara je poprosil za tvojo roko. Ali hočeš deliti z njim celo življenje hudo in dobro?« Pepica ni odgovorila. »Ako je to glas tvojega srca, podaj mu roko, hčerka«, je spodbudila mati. Pepica je podala Vejvaru roko, tresočo se. »Midva dovoliva to, hčerka«, je nadaljevala gospa Kondelikova, »jaz in oče. Bog bodi z vama in poljubita se.« Kakor v sanjah je našel Vejvara usta Pepičina in je pritisnil na nje boječ poljub. Po tem poljubu je gospa Kondelikova poljubila Vejvaro in potem soproga in ravno tako je napravila s Pepico. S temi poljubi je bila »izjava« končana in zapečatena, še enkrat je prijela gospa hčer, poljubila jo je in je rekla polglasno, toda tako, da jo je slišal tudi Vejvara: »Spoštuj ga, hčerka, imela boš dobrega moža.« »Pri temle bi moralo biti že pivo«, se je oglasil gospod Kondelik. »Takoj pride, takoj, stari«, je dobrovoljno zagotavljala gospa, »sicer bo pa še danes dosti priložnosti ...« Po tej rodbinski sceni je zavladala za Vejvaro dušeča tihota; nikdo ni govoril, nihče ni vedel kaj povedati. Res težko je po taki izjavi govoriti. In Vejvara je bil hvaležen, da je prišla čez deset minut teta Urbanova, ki je neznansko debelo pogledala, ko ji je gospa Kondelikova rekla: in grozil tudi tje. Nekoč je prišla na obisk v Trbov^ lje; na kolodvoru jo je čakal Šlauberger, Alič je pa sledil obema kot senca, tako da sta se zatekla za pomoč k orožništvu. Dekle se je pod varstvom orožnikov 'odpeljalo, Šlauberger se je pa pred Aličem skril v nekem mlinu. Ker Alič ni mogel najti svojega tekmeca, mu je ravno prav prišel »v štih« neki Jože Mikec; tega je tako naklestil, da ga je na več mestih ranil. Celjsko okrožno sodišče je prisodilo nesrečnemu zaljubljencu Aliču štiri mesece težke ječe, poostrene z enim postom mesečno. v Hrastnik. Ker je g. dr. Kukovec jutri v nedeljo zadržan, se vrši shod narodne stranke enkrat pozneje. Jutri 12. tm. .ob pol 4. uri pa ima „sL delavsko društvo" društven shod, na katerem govori g. dr. Kramer iz Ljubljane. v Izžrebani porotniki za 3. porotno zase danje v Celju. Glavni porotniki: Iv. Faleskini (Zakot), Martin Koštomaj (Bukovžlak), Iv. Einfalt (Rogatec), Mart. Ju:- (Sv. Peter pod Sv. Gor.), H. Woschnagg (Šoštanj), Jakob Dolšak (Videm). K. Janič (Žalec), Dom. Bezenšek (Frankolovo), Nik„ Starovesky (Podčetrtek), Iv. Starki ml. (Sevnica), dr. Ludv. Filipič (Celje), Jož. Klinar (SI. Gradec), Anton Štefaacioza (Stojnoselo), Vinc Druškovič (Št. Lovrenc), Mat. Preskar (Cajhenburg). Ivan Roškar (Rajnkovec), Jožef Makesch (Celje). Ant. Stern (Rog. Slatina), Kari Teppei (Celje), I. Cilen-šek (Latkovavas), Franc Štor (Osenica), dr. Rob. Lederer (Konjice), Fr. Woschnagg (Šoštanj), dr. Iv. Rudolf (Konjice), Franc Ropan, (Ljubečno), Iv. Strenčan (Leveč), Al. Cimperman (Polzela), Blaž Režabek (Konjice), Miha Planine (Libno), Andr. Levak (Brežice), Fr. Radej (Staravas), Iv. Kostevc (Pišece), Franc Krašovic (Št. Juri ob Tab.), Iv. Pušnik (Šmartno pri Slov. Gradcn), Peter Strašnik (Debro), Anton Chiba (Celje). — Namestniki : Pavel Kladenšek (Celje), Franz Schwarz, (Celje), Janez Radej (Breg pri Celju), Alojz Nendl (Št. Juri ob j. ž.), Alojz Čepi (Sv. Marjeta), Avgust Deisinger (Celje), Anton Neger (Celje), Franc Ušen (Dobrišavas), R. Stermecki (Celje). Društvene vesti. Iz Dola pri Hrastniku. Tukajšnja požarna bram-ba, ki je že več let sem spala dolgo zimsko spanje, se je pod novim vodstvom načelnika g. Fr. Laznika zopet zbudila k novemu delovanju za narodov blagor. Dokaz temu je veselo dejstvo, da si je naročila slovensko zastavo, pod katero se bodo zbirali tud! nadalje zavedni slovenski Dolanci. Dan in vspored slavnosti blagoslovljenja zastave, čigar kumica bo poznana narodna gospa Antonija Topolovšek, se bo pravočasno naznanil. Bratskim društvom in njih prijateljem pa že kličemo sedaj — na svidenje na Dolu! v Slov. podp. in izobr. društvo „Domovina" v Gradcu priredi v nedeljo, dne 12. rožnika veliko vrtno veselico na vrtu g. Glauzer. Klosterwiesgasse št. 5. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor. v »Akad. društvo slovenskih veterinarjev" na Dunaju bo imelo svoj tretji obč. zbor v pondeljek dne 13. tm. ob 8. uri zvečer v restavraciji ,.No-wak" III. Hauptstr. 45 s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika; 2. odborovo poročilo; 3, poslovnik; 4. slučajnosti. — Slovanski gostje so dobrodošli. Druge slov. dežele. Podružnica ljubljanske kreditne banke se nastani v Gorici. »Z gospodom Vejvaro se že poznaš — ženin naše Pepice ...« Čez pol minute pozneje je povlekla teta Urbanova gospo Kondelikovo v spalnico in je hlastno vprašala: »Ženin? Ali je že spregovoril? Ali je poprosil za njo?« »Da — sedaj, predno si prišla ...« »Jezus, Marija!« je sklenila teta žalostno roke. »Da niste mogli malo počakati, kar sem živa, še nisem videla tega...« Teta Urbanova je bila neomožena, petdesetletna gospa, klepetava ženska, zgovorna, neskončno občutljiva, tupatam bahava, toda povsem dobra. »No, molči, Katinka, on je ravno hitel, dokler smo bili sami — to je rodbinska zadeva. Toda imeli bomo zaroko — danes, in pri tem boš...« Zunaj je zazvonilo drugič — prišel je gospod Slaviček. In takoj potem je pokukal v spalnico gospod Kondelik. »Beti — tak prinesi na mizo — jaz bi snedel vola — vsi smo že tu ...« In čez nekaj časa je dražil nosove vseh, ki so sedeli pri mizi, ščegetajoči duh mrzlega svinjskega jezika, ne dolgo potem pa je napolnil obednico vonj zlato pečene gosi. Ko je gospa Kondelikova podajala gostom, je pristopila k teti Urbanovi, sklonila se je k nji in je po-šepetala: »Dva lončka masti sem dobila iz nje, Katinka. .* Dalje prihodnjič. Nesreča s koso. Posestnik Peter Hreščak v Ric-manjih je s koso v roki padel z nizkega zidu tako nesrečno, da si je do kosti prerezal levo roko in žilo odvodnico. 62 letni mož je vsled izkrvavenja kmalu izdihnil. Bil je svoj čas župan v Ricmanjih. Nesreča na železnici. Pri Medvodah je prišel na železniški tir konj z vozom baš v trenotku, ko je prišel vlak. Voznik je spal. Vlak je konja raztrgal, voz zdrobil, voznik pa je dobil na glavi tako težke poškodbe, da je še tisti večer umrl. Novega zaderskega nadškofa dr. Pulišiča je cesar v četrtek zaprisegel. (Dr. Pulišič je iskren Hrvat; rojen je 1. 1853 v Olibu v Dalmaciji; 1. 1903 je postal škof v Šibeniku.) Istrski hrvatsko-slovenski deželni poslanci so imeli 8. tm. pri posl. K- Šiškoviču v Herpeljah posvetovanje, pri katerem je vladalo popolno soglasje glede nadaljnega postopanja v bodočih bojih za hrvat-sko-slovensko stvar. Javen shod v Barkovljah priredi jutri 12. t. m. pol. društvo »Edinost« v Trstu. O političnem položaju poroča drž. poslanec dr. Rybar. Na celovški gimnaziji so se pričeli pismeni zrelostni izpiti dne 6 t. m. Župni zlet sokolske župe Ljubljana I. se vrši dne 12. t. m. na Ledino. Bo tekma, javna telovadba in velika ljudska veselica. Na tržaškem dirkališču je pri dirki minolo sredo najbolj popularni in priljubljeni posestnik konj za dirko in dirkač Rossi padel z dirkališčnega voza in si zlomil zatilnik. Še tisti večer je umrl. Letalni poskusi v Gorici. Zrakoplovni oddelek aeroseksije v Celovcu se je dogovoril zaradi letalnih poskusov VGorici. Vršili se bodo 26. t. m. z dvema Wrightovima aeroplanoma pod vodstvom inženerjev Sablatniga in Heima. Višja obrtna šola v Celovcu in sicer z mehanič-no-tehnično smerjo je. kakor vejo poročati današnji nemški listi, zagotovljena stvar. Bosanski Hrvati in cesarjev obisk. Javlja se iz Sarajeva, d•< so sklicali tamošnji Hrvati za jutri 12. t. m. veliko protestno zborovanje proti vladi ia njenim onranom zaradi očividnega zapostavljanja Hrvatov povodom cesarjevega prebivanja v Bosni. Iz Reke poročajo, da namerava odstopiti župan dr. Fran Vio, ker je bil pri državnozborski volitvi izvoljen vladni kandidat Mayiander proti kandidatu opozicije. 80 let življenja je prekoračil 9. t. m. Nestor hrvatskih politikov Erazmo Barčič. Bil je svobo domislec in demokrat vse življenje ia je v prejš-»jih desetletjih igral važno ulogo v hrv. javnem življenju. Hrvatska voli-lna reforma — zakon. Službene „Nar. Novice'1 so 9. t., m. javile, da je „Zboraik zakonov in naredb" z dne 6. t. m. razglasil novo volilno postavo za hrv. sabor, s čimnr je ta poslala zakon. Sedemdesetletni jubilej hrvatske drame in hrv. gledaliških predstav sploh je bil včeraj. Pred 70 leti se je v starem gledališču na Markovem trgu prvikrat (10. junija) predstavljala hrvatska igra »Juran in Sofija« od I. Kukuljeviea-Sakcinskega. Do tega časa se je igralo v Zagrebu samo nemški. Le trije slučaji so znani pred tem časom, da so se dali razni direktorji teh nemških »šmir* pregovoriti, da so pustili igrati kak kajkavski prevod Kotzebuovih iger, tako n. pr. 1. 1832 in 1833. Hrvatsko občinstvo v Zagrebu pa se ni moglo nikdar prav ogreti za nemške predstave. Ni se bilo čuditi, če so direktorji teh »šmir« drug za drugim propadali. Nemški igralci so morali računati s probujo hrv. narodnega duha in zato najdemo, da so od 1. 1833 naprej večkrat igrali -— seveda v nemškem jeziku -— razne nacionalizirane drame (der Schatzgraber bei der Burg Medved-grad: Die Burg Okič oder Dragojla, das Kroaten-kind; Die Magdalenengrotte b. Ogulili; Das schwarze Kreutz auf Medvedgrad itd.). Na upliv Ljud. Gaja so začeli vpletati v te nemške igre sčasoma tudi ilirske davorije, in tako so se potom gledališča razširile med narod razne ilirske pesmi n. pr. »Još Hrvatska«, »Nek se hrusti šaka mala« itd. Dan 10. jun. 1840 je oni znameniti moment v kulturni zgodovini hrvatski, ko se je v »varoškem teatru« na Markovem trgu prvikrat »glumilo« hrvatski in sicer »Juran i Sofija« ili »Turci kod Siska«. Kako je prišlo do tega? — V okrilju ilirske »Čitaonice«, osnovane 1. 1838, so se rodile vse kulturne hrv. institucije. Direkten impulz za prvi početek narodnega »glumljenja« pa je članek v št. 46. Gajeve »Danice« 1. 1839 pod naslovom »O utemeljenju ilirskog narodnog kazališča«, podpisan od Henrika Bornsteina, ravnatelja takratne nemške gledališke družbe v Zagrebu. V sejah »Čitaonice« se je začcio o stvari razpravljati, nabirali so se prostovoljni prispevki, skleni! se je dogovor s potujočo gledališko družbo v Novem Sadu in ta je 10. jun. začela s hrvatskimi predstavami. To je bi! početek stalnega hrvatskega gledališča, za katero se je odslej delalo z vso silo. Stvar je prišla tudi v hrvatski sabor. Prava početnika hrvatskega gledališča sta Ljudevit Gaj in pisatelj Demeter. v Na Dunaju je umrla včeraj 10. fcm. v nekem sanatorijsu oproga češkega vseučiliščnega profesorja in drž. poslane;! Vladimiria Hraskega. Bila je rojena Slovenka iz Škofje Loke. Po svetu. v Iz dežele dobrih šeg. V Monakovem so zopet zasledili celo družbo moških iz Dajboljših krogov. ki so izvrševali protinaravne nravnostne zločine. v Zastrupljene hostije. V Rebenvelieru v Švici je župnik pri maši zavžil zastrupljeno hostijo in se zgrudil pred oltarjem. Izkazalo se je, da so bile tudi ostale hostije v zakristiji zastrupljene. Zločinca še niso zasledili. ..Bošnjaki"' dobe namesto dozdainih rdečih — sive fese. Rdeči ostanejo le še za parado. v Kraljev dar. Za po potresu v krajih Avellino in Potenca v južni Italiji ponesrečene je podaril italjanski kralj 50.000 lir. v Hofricher. Včeraj se je po Dunaju govorilo, da je smrtna obsodba Hofricherja potrjena. Vest se smatra za neverjetno. Stavka opekarnarskih deiavcev v Pragi in okolici se je 9. tm. končala. Delodajalci in delavci so obojestransko nekoliko popustili. Najnovejša brzojavna in telefosilčna poročila. MLADOČEHI O OKVIRNEM JEZIKOVNEM ZAKONU. Praga, 11. junija. Mladočeško strankino vodstvo, ki ni doslej zavzelo k Bukvajevemu okvirnemu jezikovnemu zakonu in k nameravanim jezikovnim konferencam nobenega stališča, priobčuje danes v strankinih listih članek o teh zadevah, v katerem pravi med drugim: »Dvomimo, da bi došlo že sedaj do rešitve jezikovnega vprašanja in da bi se posrečilo sedanji vladi urediti to zadevo, za koje rešitev se je trudilo že toliko ministerstev. Najprej se morajo odstraniti privilegiji Nemcev na Češkem in v drugih deželah, potem še le bode mogoče iskati rešitev in sicer potom medsebojnega sporazuma.« Z drugimi besedami: mladočehi zavzemajo napram sporazumnim konferencam iri Bukvajevemu jezikovnemu okv. zakonu odklonljivo stališče. OBISK TURŠKEGA PRESTOLONASLEDNIKA V BELGRADU. Belgrad, 11. junija. Po koncertu v kraljevi palači sta spremljala kralj in prestolonaslednik princa Jussufa I z/, edina na kolodvor, kjer se je princ prav ljubeznivo zahvalil za prisrčen sprejem in se poslovi! od kraila, kraljeviča, ministrov in se potem s posebnim vlakom odpeljal. VESTI IZ TURČIJE. Carigrad. 11. junija. »Tanin« odločno dementira vesti o ministerski krizi. Carigrad, 11. junija. Bojkot grških ladij v Smvr-ni sc z vso silo nadaljuje. Neka grška ladija ie hotela vkrcavati blago s svojimi mornarji in najetimi krist-janskimi delavci; mohamedanski Krečani pa so to skušali zabraniti. pri čemur je prišel tolmač grškega konzulata v tako nevaren položaj, da si je moral pomagati z revolverjem. Policija je razkropila množico. na kar se je vkrcavanje blaga nadaljevalo. Carigrad, 11. junija. Na železnici v Bourgas je skočil danes zjutraj s tira osebni vlak. Nekaj vozov je razbitih. 9 oseb pa ranjenih, med njimi 3 težko. UTOPLJENA PODMORSKA LADIJA »PLUVIOSE«. Calals, 11. junija. Nocoj po noči so konečno spravili utopljeno podmorsko ladijo »Pluviose« na samo 2 m globoko mesto pri keju. Ko nastopi oseka, bode gledala ladija skoro popolnoma iz vode. Danes zjutraj ob 8. jo bodo preiskali. NEZGODA AViJATIKOVA. London, 11. junija. Asistent avijatika Claytona je napravil pred mnogoštevilnim gledalstvom na kmetijski razstavi v Worcestru poskusni vzlet. Ko se je vzdignil v zrak, je pa naenkrat padel z aero-planom med množico; jedna ženska je ubita, več pa težko ranjenih. Zrakoplovec je ostal neranjen. Osebam, ki mnogokrat tožijo nad p©**' manjkanjem leka, pokaženim želodcem ali sploh motenjem prebave, prinese dnevna uporaba 3 jedilnih žlic zelo mile Vrane Jožef»ove grenčice največjo olajšavo. Pri izredno bogati vsebini žvepleno-kisle soli se priporoča Franc Jožef-ova gren-čica pred vsem v onih slučajih, kjer se mora želodcu dovajati male množine tekočin. Priporočena od prvih zdravniških avtoritet svetovnega slovesa. 16 v Pasivum trgovske bilance. Glasom statistike trgovinskega ministerstva o inozemski trgovini avstro-ogrskega carinskega ozemlja je v apr. 1910 znašal dovoz 247'4, izvoz 198 milj. kron. Trgovska bilanca v mesecih od januarja do aprila izkazuje pasivum 207'7 proti 138'6 milj. kron lani. Sladkorni monopol na Grškem. Javni razpis za dobavo sladkorja za nameravano monopolno upravo na Grškem je anuliran. Zdi se, da so v vladnih krogih uvideli velikanske tehnične tež-koče te uredbe. Tihotapstvo s sladkorjem bi v slučaio uvedbe monopola še bolj naraslo, a je že d<_nes neaavadno močno razvito. Amerikanci v Evropi. Kakor je razvideti iz zapiskov raznih parogrodnih družb, se je oglasilo že dozdaj krog 150.000 Amerikancev, da bodo obiskali letos Evropo. Če se računa, da bi vsakteri tekom 2 mescev v Evropi izdal 2500 K, bi to pomenilo za Evropo poleg velikanskega poštnega prometa, da pride nad 300 miljonov kron iz Amerike v Evropo. Tržne cene. D a n a j, 10. junija. Borza za kmetijske pridelke. Pri minimalnem prometu se cene niso mnogo spremenile. Le ruska pšenica se je plačevala za 10 v dražje. Krmski pridelki so poskočili, turščica za 10, oves za 15 v. Budimpešta. 10. junija. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'54, rž za oktober K 7 18. oves za oktober K 7'23, koruza za julij K 5"52, koruza za avgust K 5'54. Pšenica se zmerno ponuja in kupuje, tendenca trdna promet 5.000 q, pšenica v efektivu 5 vin, oves za 10 vin višje, ostalo nespremenjeno. Termini so bili spočetka mirni. Vreme vroče. lir s t, 10. junija. Sladkor. Centrifugal pilčs prompt K 393/4 do K 401/2, za dobavo K 40— do K 40'1/2. Tendenca stalna. Praga, .10 junija. Sladkor. Surovi sladkor prompt K 3460, nova kampanja K 26 20. Tendenca mirna, vreme vroče. Budimpešta, 10. junija. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 146—148, mlade težke 154—156. mlade srednje 154—156, mlade lahke 154—156 v kg. Zaloga 37.753 komadov. Prignano 389, od-gnano 237 komadov, ostane 37.905 komadov. Budim pest, a, 10. junija. Mast. Svinjska mast 178'—, namizna slanina 160'—. Maček je trpljenje hudo, Postavno varovano. 34 Apnenica s kamnolomom v Celju razpošilja vsak dan sveže žgano apno v izborni kakovosti po znižani ceni. Velika izdatnost in maščoba! — Čisto bela barva! Gnojno apno prodaja kmetovalcem po nizki ceni. Apneni prah za gnojenje 283 prodaja meterski stot po 1 K. o.! z večjem prometom blizu rudokopa na Spodnjem Štajerskem se da takoj na račun pametni, dobro izobraženi, ne premladi osebi. — Tudi oženjenemu brez malih otrok, ako je žena dobra kuharica. — Ravno tam se da mala trgovina v najem. — Naslov se izve pri upravništvu tega lista. 356 3-1 Dobroidoča gostilna z mesarijo v kakem bolj prometnem kraju se želi vzeti "v najem. — Ponudbe pod „J. S. 56" na upravništvo tega lista. 351 3-1 Inserati v .Narodnem Dnevniku' imajo najboljši uspeh. Izurjena kuharica vešča nemškega in slovenskega jezika se sprejme v stalno službo s 1. julijem v Dubrovniku, Dalmacija. — Vpraša se v Vrtni ulici št. 10. 359 2-2 Slikar in pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — \ Priporoča se za mnogobrojna naročila, j Svoji k svojim! Svoji k svojim! gostilničarji, mesarji in trgovci! V malem mestu na Goriškem se radi oddaljenosti proda nadstropna hiša z gostilničarsko koncesijo. Sp > > <33 priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe. Na debelo! tfk Na drobno! ^SSSIS03SSSSSL Iv. IaX & Sin9 Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 Priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". § IVozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. I Nagrobne vence ~ v raznilC velikostih in cenah s i,, -----i— trakovi fln brez trakov ima v H zalogi • rzvrr r»Ai"t r? 'as*'* !•> rv •• - Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. P^^Vi.^6^^ IS' » II "I BIEHI. žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivo vke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i«. domačega konjaka. Poštno-hran. rac. št. 848.428. —— 1128 zadružnikov. —— Vplačani deleži K 21.024--. m Ustanovno leto 1881. m Telefon št. 2. Rez. zaklad nad K I00.000>—. Denarni promet v letu 1909 - K 4,020.030-96. ■ „Sa0INSRil POSOJILNICA V ZflLCU" REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO. Hranilne vloge obrestuje po41/2% z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po dogovoru, od dne od dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipoteke rhe cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 5 do 6%. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic, menic in v tekočem računu poslovanje s čeki. — Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice in lastni čeki na razpolago. Posluje vsak dan; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek. Ravnateljstvo s Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Sirca, veleposestnik in župan. Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Žigan, veleposestnik. «wv 293 26—4 99 Hercules €€ zavaruje osebe brez razlike vere. narodnosti in stanu, katere niso na dan vpisa mlajše od 15. ter starejše od 80. leta. — Vsakdo zamore zavarovati sebe v korist drugega, oziroma tretjo osebojv lastno korist in to brez vsakega zdravniškega pregleda. — Vsa pojasnila daje glavno ravnateljstvo podrobne zadruge ,.Hercules" na Reki. 260 —9 Adolf Bursik Čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi z g o t o v Ij e n o obutev. Lekarnarja A.Thierryja balzam (obl. varovano.) Edino pristen z nuno kot varstveno znamko. Največjega učinka proti želodčnemu krču, napenjanju, zaslezenju. motenju prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna steklenica K 5'—. Ilbli/r* b Pf«a& Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-Ijici K 3'60. Naslov: Lekarna pri angelu varhu A. TMerry v Pregradi pri »«j