Naročniki TIMa, ne pozabite prebrati in izbrati nekaj iz našega knjižnega programa — to so knjige za vas! Jules Verne, Pet tednov v balonu — v 80 dneh okoli sveta 452 strani, cena 46,00 din Jules Verne, Jangada — Dve leti na počitnicah 640 strani, cena 60,00 din Jules Verne, Potovanje v sredino zemlje — Dogodivščine kapitana Hatterasa 600 strani, cena 65,00 din Jules Verne, Mathias Sandorf, roman v dveh delih 500 strani, cena 70,00 din Knjige so polne napetih dogodivščin, ki jih doživljajo pisateljevi junaki, med njimi tudi otroci vaših let, na vseh celinah naše zemlje, od sever¬ nega tečaja do skrivnostnih pragozdov Južne Amerike, v našem primorju od Buj do Splita, pa v vroči Indiji in v Afriki. Z njimi si boste ogledovali vsa čuda sveta, ob njih spoznavali čudne in nenavadne običaje v tujih deželah, se bali za svoje junake in se veselili njihovih zmag in uspehov. Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih neposredno naročite v založbi. Naš naslov poznate — knjige pa boste naročili tako, da se ob naročilu podpiše tudi eden od vaših staršev. Če pošljete naročilo neposredno na našo založbo, imate 15 % popusta (če ste seveda reden naročnik TIMa — na šoli ali pa na osebni naslov). Preberite, izberite, naročite — ne bo vam žal! TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE Izdaja Tehniška založba Slovenije — Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Tončka Zupančič, odgovorna urednica Anka Vesel, oblikovanje in tehnično urejevanje Vašo Kovačič. TIM izhaja 10-krat letno. Letna naročnina 35 din, posamezna štev. 3,50 din. Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X. Tekoči račun 50103-603-50480 — Revijo tiska tiskarna Kočevski tisk, Kočevje. Naslovna stran foto Srečko Kodre Oproščeni plačila temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS št. 421-2/72 dne 15. 8. 1972. >—► DELO Spomladansko sonce tistega februarskega po¬ poldneva je bilo tako vabljivo in prijetno toplo, da ga skupinica učencev in učenk kar ni mogla dočakati in se je kar zunaj pred šolo preobu- vala iz copat v čevlje za na pot domov. Takšno je bilo moje srečanje s šolarji iz Žužemberka, ko sem se napotila proti temu domu učenosti, da bi v pogovoru s tov. Srečkom Kodretom in njegovimi krožkarji izvedela, kako živijo in de¬ lajo v tem kraju, ki še danes kaže spomine na težke dni izpred tridesetih let: porušeni grad sicer restavrirajo in bo v nekaj letih najbrž do¬ bil poprejšnjo podobo, zato pa požgana poslop¬ ja na hribu nad Žužemberkom še vedno nemo pričajo o težkih dneh v času narodnoosvobodil¬ ne vojne in o srditem odporu, ki ga je ta kraj nudil okupatorjem in domačim izdajalcem. Pičlih nekaj deset metrov od šole stoji manj¬ še, novo urejeno poslopje, na katerem je napis »Klub ljudske tehnike«. Tu so se za to prilož¬ nost posebej zbrali aktivni člani — pionirji iz šole in z njimi je bil seveda njihov mentor in obenem tovariš za tehnični pouk, Srečko Ko¬ dre. Skupinica, ki je sedela v družabnem prosto¬ ru, je štela kakih pet do sedem otrok, saj so med razgovorom prihajali in odhajali, kot jim je pač potekal pouk. Že na prvi pogled vidim, da je vaš konjiček zbiranje znamk. Je to samo trenutna zbirateljska vnema, ali ste pravi filatelisti? Vsi, ki so tu prisotni, so člani filatelistič¬ nega krožka — nekateri med njimi so že »stari mački«, kot na primer Stanko ali Mir¬ jana, Jože, Cvetka, Danilo in Marinka pa so v tem še novinci. Kot krožek pa se udele¬ žujemo jugoslovanskih filatelističnih razstav in se trenutno pripravljamo na letošnjo, ki bo na naše veselje kar precej blizu — v Kočevju namreč. Ti, Stanko, spadaš med starejše filateliste; kaj zbiraš in koliko znamk šteje tvoja zbirka? Zbiram kar vse znamke, kar imenujemo strokovno »razno«, kajti pomembno je, da imaš celotno posamezno serijo. Mnogo te¬ že bi bilo namreč zbrati zares vse znamke z enega samega področja — na primer šport, živali ali serijo Vesolje ali Veliki mož¬ je. Znamk imam pa okoli 100. Kako si večaš svojo zbirko? S tem, da jih pobi raš s pisem, da jih zamenjuješ z drugimi ali jih kupuješ? V glavnem vsi znamke kupujemo in to po celo serijo. Z zbiranjem bi težko prišel do serije, pismenih stikov s filatelisti v osta¬ lih krajih Slovenije nimam, torej ostane še najbolj zanesljiv nakup. Koliko stane serija znamk? Cena je navadno kar okrogla — deset no¬ vih din namreč. Tako seveda ves denar, ki ga imam na voljo, izdam za znamke. Kot vidim, same znamke še niso vse. Da jih lepo urediš in nalepiš v katalog, potrebuješ le-tega, nadalje pole papirja, ki so celo boljše kvalitete kot risalni list, in še posebne nalepke, v katere vložiš vsako znamko. To je še dodatni strošek. Samo znamke kupujem sam, ostalo pa pri¬ speva klub, ki res nima gluhih ušes za nas. Ves material nam nabavijo, pole za raz¬ stavljanje serij nam celo posebej tiskajo v kočevski tiskarni, nalepke se dobijo dobre samo uvožene (Davvitt). Na šoli pa imamo tudi evropski katalog znamk, kjer so nave¬ dene vse evropske znamke, z vsemi po¬ datki, njihovo zgodovino, ceno in drugim. Kdo vodi vaš- krožek, tovariš Kodre? Posamezne krožke v klubu Ljudske tehni¬ ke mladinci, tisti, ki so že odrasli osnovni šoli, pa so bodisi v kakih šolah, tudi na univerzi, ali v službi. Zato se »uradni« del krožkov razvija ob sobotah in ob nedeljah, ker smo takrat pač vsi zbrani. Potemtakem ima klub več krožkov? Seveda. Imamo še fotoamaterje in radio¬ amaterje. Oboji imajo za svoje delo pose¬ ben prostor in opremo. TIM 289 Tako smo si šli ogledat fotolaboratorij in so¬ bo za radioamaterje. Pri mladih fotografih smo morali malce počakati, da so nehali razvijati. Po motivih, ki smo s