V SREDIŠČU POZORNOSTI Program 80 V SIŠKI BI TAKOJ POTREBOVALI 3.700 STANOVANJ — PROGRAM, KI OPOZARJA IN USMERJA — POTREBA, NE »MEGALO-MANSTVO« Letos pozimi je izšel eden od najobsežnej-ših stanovanjskih programov doslej, ki je za-jel programiranje na vseh gradbeno zanimi-vih zemljiščih v občini. Program obravnava poleg stanovanjske gradnje tudi vse komunal-ne probleme in investicije v objekte družbe-nega standarda, ki jih postavlja pred nas sta-novanjska gradnja. Ko je šla v javnost prva ideja o tako širokem programiranju, je bila malodane »etiketirana« z megalomanstvom. Danes govore podatki drugače. Ce bi hoteli v Šiški odpraviti najnujnejše stanovanjske pro-bleme po načelu eno gospodinjstvo — eno sta-novanje, bi takoj potrebovali 3.700 novih sta-novanj. Takšna je namreč razlika tned števi-lotn stanovanj in gospodinjstev. Nad 1100 ši-šenskih stanovanj nima drugih instalacij kot zgolj električne. Skupno število podstandard-nih stanovanj pa že sega v številko 4.600. Ob dejstvu, da je Šiška industrijsko naj-močnejša občina v Ljubljani, saj je skoraj ena tretjina delavcev v industriji zaposlenih v na-ši občini, je ta problem toliko bolj pereč. Na ta odprta vprašanja opozarja Program 80 in nas sili k razmišljanju ter k akciji. POTREBA, NE »MEGALOMANSTVO« PROGRAM 80 in njegove zasnove so plod večletnih izkušenj, delovnih prizadevanj in realnih oeen vseh odprtih vprašanj na pod-ročju urbanizma, stanovanjske gradnje in komuna/le, s katerimi se je srečevala občin-ska skupščma, njeni organi, družbenopolitične organizacije, stroikovne službe in gradbeništvo. Vprašanja, katera obravnava program, niso samo vprašanja, k'i zadevajo občino Ljublja-na-Šiška, ampak imajo z majhnimi razlikami enak obseg na celotnem ljubljanskem območ-ju. Ob mnogih vprašanjih, ki jih je odprl pro-gram, je bil najpogosteje prizadet naš delovni človek, še zlasti tisti, ki mu dohodek ni do-puščal, da bi si rešil svoj stanovanjski pro-blem. Program 80 je že po svoji zasnovi obsežno delo, ki je skušalo povezati in usmeriti čim-več dogajanj s področja urbanizacije, komu-nale, stanovanjske in druge gradnje. O večini teh vprašanj so pogostoma potekale razprave na občinski skupščini, mestni skupščini, v družbenopolitičnih organizacijah, v svetih za urbanizem, stanovanjske in komunalne zade-ve, za gospodarstvo in na zborih delovnih lju-di, tako v delovnih organizacijah, kot v kra-jevnih skupnostih. Obravnava teh vprašanj pa je bila pogostoma usmerjena le na nekatera od odprtih vprašanj, zato smo zaradi obilice zelo konkretnih primerov često izgubljali pre-gled nad celoto. Z vso obilico odprtih nalog, načrtov, sklepov in predlogov se je najpogo-steje srečeval upravni odbor Sklada za komu-nalno urejanje zemljišč Skupščine občine Lju-bljana-Siška, zato ni čudmo, da se je ravno tu porodila misel povezati vse, kar je bilo stor-jenega v občinf na področju urbanizma, ure-janja zemljišč, komunalne in stanovanjske ter poslovne gradnje v enoten program. Ta naloga ni bila lahka, zahtevala je oceno dosedanjih dosežkov in mnenja delovnih organizacij s področja komunale in gradbeništva. 2e pri samem snovanju osnutka programa se je vključilo v delo razen Ljubljaniskega urbani-stičnega zavoda in Standard-investa, ki je no-sil največjo težo naloge, še več organizacij s področja gradbeništva. Načela, ki jih je ob-ravnaval »Program 80«, so bila prvič objav-ljena v Javni tribuni, tako da so že v začetku leta 1973 našla pot do slehernega šišenskega občana. O programu samem je potekala raz-prava v akviru občinske konference SZDL Ljubljana-Siška, na klubu odbornikov in na več zborih volivcev. Razprava je dala mnogo koristnih predlogov, ki jih sedanji izpopol-njeni in razširjeni program obravnava in upo-števa. POMEMBNA NALOGA V razpravah, ki so sledile abjavljanju pro-grama, se je pokazala težnja, naj bi program kar najbolj popolno obravnaval celotno po-d-ročje občine; temu skuša to gradivo slediti. Ce je kje nepopolen, to ni na škodo programa samega, saj program ni, niti ne sme biti zazi-dalni načrt za celotno področje občine. Morda bi kopičenje posameznih podatkov, ki so sicer za določen kraj zelo pomembni, oslabilo srž programa. Bistvo programa je v tem, da nas opozarja na ofoseg nalog v stanovanjski in po-slovni gradnji, urbanizaciji, feomunali, zem-ljiški palitiki in vseh vprašanjih: od šolstva do rekreacije, z vsakokratnimi posegi na ome-njenih področjih, ki jih ima občina v stano-vanjskem, komunalnem in poslovnem pogledu. S prikazom možnih stanovanjskih enot v po-sameznih soseskah, kom.unalnih presežkov, energetskih virov in prometnega režima, daje program kvalitetna izhodišča za kasnejše eko-nomske presoje posameznih sosesk in etapno-sti gradnje na območju občine. Ob tem sledi program načelom GUP in se istočasno uskla-juje s programi ljubljanskih občin ter s pro-gramom svojih sosesk pokriva fizično in ča-sovno sprejeti srednjeročni program občine Ljubljana-šiška. Program 80 je po svoji za-snovi področno in časovno širši od srednje-ročnega programa stanovanjske izgradnje v občini, vprašanje stanovanjske gradnje obrav-nava bolj kompleksno in jih osvetljuje iz šir-ših vidikov. To pa je zlasti pomembno za oce-no vseh potrebnih investicij, 'ki mora,jo spretn-ljati usmerjeno stanovanjsko izgradnjo, čeprav niso povezane s samo gradnjo stanovanj. Pro-gram 80 bo lahko podal koristna izhodišča za Zanimiva področja za gradnjo \ • • ____________Po številu______________________V ma neto površ._________ Področje Vrsta gradnje Vrsta gradnje_______ soseska Skupaj org. indiv. Skupaj Org. indiv. blocna .ndsgr gra)J blacna ind gf grad Skupaj 14.565 11.445 2.000 1.120 1,007.938 673.538 200.000 134.400 1. Prenova Stare Siške SS-1 in ŠS-2 1.170 1.170 — — 68.855 68.855 — — 2. Stara Cerkev ŠS-4 85 85 — — 5.002 5.002 — — 3. Med Celov., Siš., Vod., Steg. ŠS-6 160 160 — — 9.416 9.416 — — 4. Dravlje l-ŠS-7/1 1.100 1.100 — — 64.630 64.630 — — 5. Dravlje 2-ŠS-8/2 1.380 1.380 — — 81.315 81.315 — — 6. Koseze — SS-9 1.100 750 350 — 79.140 44.140 35.000 — 7. Drav. gtnaj. ŠS-10 1.030 700 300 30 74.795 41.195 30.000 3.600 8. Sentvid SS-107 in ŠS-108 750 750 — ¦ — ¦ 44.ttfr 44.140 — — 9. Stanežiče — SS-11, 110, 111 5.090 4.900 — 190 311.165 288.365 — 22.800 10. Podutik SS-104 1.700 — 1.100 600 182.000 — 110.000 72.000 11. Medvode z okolico 1.000 450 250 300 87.480 26.480 25.000 36.000 Povečanje števila prebivalstva v občini po zaključku programa Soseska ozircna kraj in abmoč3e_______________________^a,^SSo 1. S k u p a j : 111.960 2. ŠS^I — Stara Šiška 8.000 3. SS-2 — med Drenikovo, Aleš. in Gor. žel. 2.000 4. ŠS-3 — med Celovško, Djak., Gor. žel. in Aleš. ulico 7.000 5. ŠS-4 — med Celovško, Gospodinjsko, Zvezno, Vodnikovo in Staro cerk. 3.500 6. SS-5 — med Celovško, Sišensko, Pod hribom in Na jami 10.500 7. ŠS-6 — med Celovško, Sišensko, Vodnikovo in Steg. 11.000 8. SS-7 — med Celovško, Steg., n&vo Vodnikovo in novo Draveljsko 5.500 9. SS-8 — med Celovško, novo Draveljsko, novo Vodnikovo in novo Na Trati 5.000 10. SS-9 — Koseze 6.700 11. SS-10 — Draveljska gmajna: območje med Vodn., Steg., obvomo železnico in Podutik 4.500 12. SS-12 — Podutik: funkc. območje obsega Podutik, Kamno gorico, Dolnice. Glince 7.000 13. SS-106 — Pržanj—Podgora 2.500 14. SS-107 — Sentvid, med Novo Celovško in Gor. žel. do pokopališča 3.500 15. ŠS-108 — Sentvid—Vižmarje, med Celovško in Gor. žel. 2.500 16. ŠS-109 — Gunclje 1.000 17. SS-110 — Vižmarje nad klancem 2.000 18. ŠS-111 — Vižmarje pod klancem 1.500 19. ŠS-112 — Brod 2.000 20. SS-11 — Stanežiče: funkc. območje obsega: Dvor, Stanežiče in Medno 18.000 21. Medvode z okolico 8.260 22. Ostala področja 3.000 bodoča snovanja nalog, ki jih bo prevzemala občinska skupščina pri srednjeročnih ia krat-koročnih usmerjanjih stanovanjske gradnje, zato tudi ne more dobesedno podajati predlo-gov etapnosti. Ti predlogi morajo temeljiti na širših družbenih dogovorih, za katere pa or--ganizacije, ki so predlagale program, rtiso pri-stojne. Program 80 je zato potrebno razumeti kot obširno delovno nalogo, pri katere reali-zaciji sme prevzeti vodilno vlogo le občinska skupščina. PREPREČEVANJE STIHIJNOSTI Poudariti moramo rdečo nit, ki teče skozi ves program: to je preprečevanje stihijnosti v stanovanjski gradnji ia stihLinosti v obliko-vanju cen. Delovne organizacije, fci so podprle pragram, pa so s svojim delovnim prispevkom omogočile primerno izbiro novih tehnologij in projektov. Projektiranje ni več ločeno delo, ampak se vključuje v proces urbanizacije. Ker ni namen Programa 80 samo projektiva in zbiranje sredstev za te nalage, marveč reali-zacija načrtavanih gradenj, je toliiko bolj po-trebno, da se družbenapolitične skupnosti vključujejo kot potnembni dejavniki v pro-gram. Stanovanjski fond je na nekaterih področ-jih občine Ljubljana-Siška močno dotrajan in pomeni že dolga leta breme stanovanjskemu gospodarstvu. Od družbenopdlitičrnh odločitev bo odvisna prenova tega fonda, določena etap-nost, s tem pa tudi število objektov za ruše-nje. Danes težko govorimo, koliko objektov bo potrebno odstraniti in nadomestiti za ves pro-gram, saj ponekod urbanistične rešitve še ni-so sprejete, čeprav so v večini primerov v fazi programa. Potrebe po nadomeščanju objektov in stanovanj pa so navedene za vsak zazidalni otok v Siški v analizi in obračunih stroškov prlprave zemljišča. HIPERPRODUKCIJE NE BO Program 80 temelji na demografskih raz-iskavah za območje občine. Ta nam dajejo dokaj osupljive podatke, ki nam nalagajo več-je naloge pri usmerjanju gradnje stanovanj za potrebe delavcev. Ze samo podatek, ki go-vori, da je v občini mnogo več delovnih mest v industriji kot v ostalih ljubljanskih občinah, nam narekuje, da takoj usmerimo vse svoje sile v gradnjo stanovanj za najem. Ta pro-blem vedno znova odpirajo proizvodne orga-nizacije v Si&ki, saj v marsikateri niso delov-na inesta zasedena prav zaradi pomanjkanja družbenih stanovanj. Ce upoštevamo samo prazna delovna mesta in zastareli stanovanj-ski fond, bo lahko program komaj zadoščal s svojimi predvidenimi letnimi plani za takšno povečanje stanovanjskega fonda, kot ga bo zahteval predvideni razvoj industrije v obči-ni. To pa pomeni, da se ne smemo bati ka-kršnekoli hiperprodukcije stanovanj. Usklaje-nost proizvodnje stanovanj z razvojem goispo-darstva v občini je zagotovljena, smatramo pa, da delovne organizacije ne bodo smele prepu-ščati skrbi za stanavanjsko gradnjo izključno gradbeništvu in družbeni skupnosti. Kot vla-gatelji v stanovanjski fond bodo dosegle ne-dvomno večji uspeh pri razreševanju svojih stanovanjskih potreb v stalnejših oblikah so-delovanja; s svojim. vplivom bodo lahko ne-vtralizirale težnje, da bi se cena stanovanj oblikovala po tržnih razmerah. Delovne orga-nizacije naj ne bl bile samo kupec stanovanj za potrebe svojih delavcev, ampak tudi faktor, ki bo vplival aa gradnjo kot investitor. Prvi koraki v tej smeri so že doseženi. Program 80 je sprejel kot program svojega dela upravni odbor Sklada za komunalno ure-janje zemliišč. Program temelji na že sprejeti urbanistični dokumentaciji, na dokumentaciii, ki jo je naročila občinska skupščina in na ne-katerih urbanističnih programih. Valorizacija zemljišč je zajela vse soseske, ki jih obrav-nava Program 80, čeprav so zaradi nekaterih neprimerliivih podatkov rezultati opravljeae valorizacije vprašljivi. Dokončno pa bo mogo-če dopolniti program ob sprejetju MUP, ki bo predvidel obseg in dopolnitev zazidljivih po-vršin še za ostala področja občine, za katera do sedaj še rumamo primernih izhcxiišč. Za-vedamo se, da ob organizirani in usmerjeni gradnii potrebujemo še več razpoložljivih zem-ljišč za dopalnitve v obstoječih naseljih. Opomba: GUP — Generalni urbanistični plan MUP — Medobčinski urbanistični plan Stanovanja v blokih po programu Vrsta Struktura Stevilo stanovanj % stanovanj 1. Triinpolsobna 4,51 516 2. Trisobna 5,10 582 3. Dvoinpolsobna 2,26 259 4. Dvosobna 56,19 6.433 5. Enoinpolsobna 15,48 1.771 6. Enosobna 5,16 591 7. Garsonjera 11,30 1.293 8. Skupaj 100 11.445 USPEŠNO DELO Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je lani zelo uspešno opravljal svoje poslanstvo. Prvenstvena naloga je bila pre-ventivna vzgoja občanov, predšolskih in šol-skih otrok v cestaem prometu, uspeli pa so izročiti namenu prometni kabinet na Celovški cesti, ki je za šolsko mladino ipomemben pri-pomoček. Za letošnje leto članj sverta načrtujejo vrsto nalog, med katerimi je na prvem mestu orga-nizacija predavanj s prametno tematiko v šo-lah in vojašnici »Boris Kidrič« ter nadaljeva-nje prevantivne vzgoje občanov. Skušali bodo opremiti prometni kabinet v Medvodah ter pripraviti posvetovanje varnastnih inženirjev in tehnikov ter predsednikav in tajnikov kra-jevnih skupnosti o problematiki prometa.