Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vec na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
^tev. 343.
У Ljubljani, v soboto 23. oktobra 1897.
Letnil* XXV.
Državni zbor.
Dunaj, 22. oktobra. Slovenska ljudska iola v Gorioi.
V 15. seji dne 20. t. m. so italijanski poslanci Lenassi in tovariši vložili interpelacijo na ministerskega predsednika kot notranjega ministra in na ministra za uk in bogočastje glede slovenske ljudske šole v Gorici. Vsebina obširne interpelacije je nastopna :
Najvišje upravno sodišče je z odlokom z dne 26. junija 1895 razsodilo, da mora mesto goriško ustanoviti Štirirazredno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom. Vsled tega je mestna občina dala na razpolaganje svojo hišo v ulici „Via scuola agra-ria\ Komisija, v kateri so bili poročevalec deželnega šolskega sveta, deželni šolski nadzornik ter tehniški in zdravstveni strokovnjaki, so dne 28. novembra 1895 soglasno izjavili, da so prostori namenu primerni. Občina je za opravo in popravo teh šolskih prostorov izdala 3584 gld. 17 kr. ter imenovala učno osobje. Šolski pouk bi se moral pričeti 20. januvarija 1896; šolskih otrok se je oglasilo 371. (Torej jasen dokaz, da je šola potrebna. Op. por.) Toda slovenski hujskači, tako pravi hujskač Lenassi, s tem niso bili zadovoljni, temveč so hoteli, da mestna občina prevzame „slaboznano" Slogino šolo z vsemi radikalnimi življi učiteljskega osobja ter tako vzdržuje na svoje troške ognjišče slovenske agitacije. Zato so se ti „hujskači" pritožili na ministerstvo ter prigovarjali starišem, naj ne pošiljajo svojih otrok v to mestno šolo. Dosegli so svoj namen. Oglasilo se je le pet učencev in šola se je morala dne 11. novembra 1896 zapreti zaradi pomanjkanja učencev. Ministerstvo pa je z odlokom z dne 16. decembra 1895, št. 29.621, sicer ugovor odbilo, vendar pa izjavilo, da je poslopje le za za-
LISTEK.
Ubogi dr. Krek!
Ubogi dr. Krek I Dvorni svetnik Suklje ni po dolgem premišljevanju mogel najti pametne pretveze za svoj izstop iz slovansko - krščanske zveze, pa je rekel, da izstopa radi izvolitve dr. Kreka v budgetni odsek.
Gospod dvorni svetnik brani se z vsemi štirimi proti očitanju, da je vlada uplivala na njegov izstop.
Gospod dvorni svetnik bi utegnil imeti prav. Vlada bi bila v lastnem interesu morala delovati na to, da bi obranila gospoda Sukljeja zvezi.
Znan politik izustil je po izstopu dvornega svetnika iz zveze značilen dovtip. Trdil je namreč, da so bile zvezine seje pred izstopom dvornega svetnika podobne shodom, sklicanim po § 2. zboroval-nega zakona, samo s tem razločkom, da pri takih shodih vlada nima zastopnikov, pri zveginih sejah ga je pa imela.
Nadalje je goeped dvorni svetnik sam povdarjal, da služi rad kot zadnji v zvezi.
Jasno je torej in dokazali smo prepričevalno, da je le ta preklicani dr. Krek zakrivil bridko izgubo, ki je zadela zvezo.
časno uporabo primerno in da mora občina preskrbeti druge primernejše prostore, sicer jo bode vlada prisilila eksekucijskim potom.
Mestna občina se je proti temu ministerskemu ukazu pritožila na najvišje upravno sodišče, katero je z razsodbo z dne 19. februvarija 1897, št. 428, razveljavilo ministerski ukaz zaradi pomanjkljivega postopanja.
Mej tem pa se je stvar zamotala. Ob jednem s pritožbo na upravno sodišče je mestna občina prosila naučno ministerstvo, naj ustavi eksekucijo. Toda ta prošnja ni bila uslišana, pač pa je ministerstvo odredilo, da mora mestna občina za slov. ljudsko šolo prepustiti prostore italijanske ljudske Šole v ulici „Vogel". Da se mestna občina izogne tej ekse-kuciji, sklene mestni zastop v seji 20. avg. 1896, da se udii ukazu, toda s pogoji, ako upravno sodišče razsodi v tem smislu, ako mestna občina dobi v ta namen potrebna sredstva, in da konečno vlada obljubi, da je s tem deiinitK 4c> rešeno to vprašanje.
Da „Slovenčevi" čitalci razumejo ta odlok, pojasnimo z nastopnim: Posebna italijanska deputacija je bila pri ministerskem predsedniku ter ga prosila podpore, češ, da so prostori v ulici poleg kmetijske šole dovolj sposobni za slovensko ljudsko šolo. A grof Badeni jim kratko odgovori: Gospodje, ako so prostori v ulici „Via scuola agraria" sposobni za slovensko šolo, so primerni tudi za italijansko. Torej prepustite svoje prostore Slovencem in svojo šolo umestite v prostorih, ki so odločeni za slov. šolo.
In res, pravijo dalje interpelantje, je naučno ministerstvo odredilo, da mestna občina slovensko šolo premesti v ulico „Vogel", dasi je bila ondi nastanjena italijanska Sola,
Vsled tega vprašajo: Ali so znene te stvari na-učnemu ministru in ali hoče ministerski predsednik
Kjer pa sovraži dvorni svetnik, tam ljubiti nikakor ne more njegov zvesti oproda, novomeški Karol.
Tega dr. Kreka treba kratko in brzo uničiti, mislil si je Karol, in ker ima sebe za najsposobnejšega socijologa, kar jih je rodila slovenska majka, spravil se je kar sam na delo.
Zajel je globoko iz globokega vodnjaka svoje vednosti in učenosti in to, kar je zajel, je v dveh člankih izlil v „Slovenski Narod".
Toda mož zajel je malo pregloboko, zadel z vedrom ob dno in voda, katero nam podaja v „Slovenskem Narodu", je kalna iu neprozorna. Druzega v njej ne moreš razločiti, kot močerada sovraštva do katoliške duhovščine.
Izbral si je Karol uvodni članek iz 222. št. našega lista o stanovski organizaciji.
Kar brez dokaza trdi mož, da je ta članek pisal dr. Krek. Tu se je dolenjski „Narodov" soci-jolog nekoliko vrezal, ker tega članka dr. Krek niti pisal ni.
Potem pa vzame Karol nekaj stavkov iz tega članka in udriha po svoje po njih.
Toda njegov boj je kakor Don Quixotov boj z mlini na veter.
Mož pobija namreč tudi trditve, katerih v članku nikjer ni.
kot notranji minister preprečiti vtikanje šolskih obla-stev v delokrog avtonomnega občinskega zastopa?
Radovedni smo, kaj bodeta odgovorila grof Badeni in baron Gautscb, ali bodeta sploh kaj odgovorila.
Premirje.
Kakor sem že včeraj omenil, sta včeraj po posredovanju predsednika dr. Kathreina oba sovražna tabora sklenila dvodnevno premirje s pogojem, da današnja seja ne traja v pozno noč, kar je desnica nameravala, temveč le do 7. ure, in da od levice poleg predlagateljev Turka in Scbiickerja govori še štirje govorniki. To premirje se je sklenilo za kulisami, dasi mnogi poslanci na desnici in levici s tem premirjem niso zadovoljni, kajti levičarji hočejo le čas pridobiti, ker ta je njihov najboljši prijatelj in zaveznik.
Da zapisnikarji ne pozabijo parlamentarne abecede, so levičarji danes začetkom seje še jedenkrat predlagali glasovanje po imenih, toda le zaradi lepega. Opoimtue je i« in«d go/oriu ar. осипскег ter je skoraj dve uri dolgočasil maloštevilne svoje poslušalce z neslanimi frazami o zatiranem nemštva in nasilstvu slovanske povodnji.
Nato se oglasi ministerski predsednik grof Badeni, ki kratko izjavi, da ne stopi na politično polje, temveč hoče le pojasniti uredbe političnega oblastva povodom izgredov v Hebu. Zupan hebski in pet nemških poslancev je naznanilo okr. glavarju, da se bode dne 13. junija v Hebu vršil shod na povabila, na katerem se bode razpravljalo o korakih proti jezikovnima naredbama itd. Okr. glavarstvo je ta shod prepovedalo, toda nato je 64 Nemcev vložilo novo naznanilo, da se shod vrši dne 11. julija, ob jednem pa po listih iu tiskanih okrožnicah bobnalo ter vabilo na nemški tabor, kjer hočejo vstrajati navzlic prepovedi in bajonetom. Politično oblastvo je po-
Mogoče pa si je zvita glavica ta silno Iahak način polemike izmislila.
Navaja namreč v ušeecih stavke, kakor da jih je vzel iz našega članka, katerih v članku iščeš zaman.
Da bi pa bralec ne mogel primerjati dotičnega članka s Karlovimi citati, trdi mož, da je članek izšel v 223. številki našega lista.
Tako vodi bralca, ker je dotični članek v istini v 222. štev. „Slovenca", za nos.
Ker je pa ta njegov manever preprozoren, se mu, kakor vidi lahko tukaj, ni posrečil.
Gospod Kari bije torej po slamnatem možu, ki si ga je vstvaril sam.
Lahka je sicer polemika, ako človek v ušescih navaja n. pr. stavke: „Tega pač vi posvetnjaki ne razumete! Mi duhovni stojimo na višjem mestu in z našo vedo vidimo dalje," ter jih potem pobija.
Tako je storil ta dolenjski modrijan in se s tem prav debelo zla—hka odtegnil resnici, kajti teh stavkov v našem članku ni.
Na dolgo in široko razlaga nam potem Karol razvoj človeštva in vso zgodovino, kakor in kolikor se ji je priučil iz knjig raznih socijalnih demokratov.
Njegovi članki so podobni drug druzemu kot jajce jajcu, zatorej smo imeli že mnogokrat priliko,
Л I
zvalo policijo iz Prage in orožnike v okolici, d« da vzdržujejo red. Nastali so neredi, ker so jih Nemci hoteli in nameravali, kakor je danes naglašal dr. Stransky, in zato tožijo vlado, kličejo vso Germanijo na pomoč proti vladi ia Husitom. Smešno, pre-smešno! Kdor posluša te politične harlekine ter jim zre v obraz in vidi v srce, mora jim povedati v brk, da so hinavci, ki si sami ovijajo vrv okola vratu. In to misel je danes izvrstno razpletal dr. Stranskj kot govornik proti drugi zatožbi ter je z raznimi dobrimi dovtipi, perečim sarkazmom in resnimi do-dokazi vzbujal veliko pozornost ter dosegel še lepši vspeh, ko dr Herold minulo sredo.
Ravnokar ob l/,4. uri je začel govoriti dr. Funke, ki ima komaj 30 poslušalcev, kajti že vrabci na parlamentu čivkajo, da le prazno slamo mlatijo Bismarkovi čestilei. Slovan gre na dan in njih je strah!
*
♦ *
Proračunski pododsek
je dovršil svoje delo. Trije zastopniki zveze so se dogovorili, da bodo predlagali v § 3. in 5. večje svote, ker je 300.000 in 225.000 gotovo premalo, da se podpro ubogi poškodovanci po raznih avstrijskih deželah. Gotovo bi bili imeli za ta predlog večino. Tem bolje je torej, da je finančni minister sam zvišal omenjeni svoti. In sicer je dejal, da je zadovoljen, če se svota namenjena za podporo poškodovancem vsled drugih nezgod, nego po znani povodnji, zviSa na 500.000 gld., kredit pa, ki naj se dovoli vladi, da more podeljevati podpore ali brezobrestna posojila, če bi prejšnje svote ne zadostovale, na 1 milijon gld.
Borčić je iznova popisaval dalmatinsko revščino. Dr. Gregorčič je pa poročal o 5 prošnjah glede na Primorsko. Vzlasti toplo je priporočal, naj vlada podeli primerno podporo pogorelcem v R a v-n i h in naj vspešno pomaga ubogim I s t r a n o m. Predlagal je v namen resolucijo, ki se je brez ugovora vsprejela. Glasi se:
Vis. c. kr. vlada se pozivlje:
1.	naj izpopolni svoje poizvedbe o revščini na Primorskem (Istri, Trstu, Gorici), da jo odstrani s
boui, dc laupi živila,	1П (la Pomaga. da S6
izvrše splošno koristne javne stavbe; v ta namen naj si ustavnim potom izposluje potrebna denarna sredstva;
2.	naj brez odloga prične sistematično zagrajati hudournike in vrejati reke na Primorskem;
3.	naj ustavnim potom čim najpreje zagotovi, da se zgradi ozkotirna železnica Trst-Poreč Kaufanar.
Za dr. Gregorčičem je poročal kranjski poslanec dr. K r e k.
Vladna predloga se spominja treh kranjskih okrajev. V svojem utemeljevanju pravi: „Tu se mora dalje posebej omenjati zelo znatna škoda na žitnih pridelkih, ki so jo provzročili nalivi in toča v mesecu juliju tega leta, in ki je zadela več občin kočevskega, črnomaljskega in litijskega politiškega okraja na Kranjskem.
Naš skupni nujni predlog, ki ga je izročil poslanec P f e i fe r , se pa ozira tudi na k r š k •
okraj, kjer je bilo letos na več krajih toliko nesreč, da se je zaresno bati najhujšega pomanjkanja.
Imenovani okraji iu sploh dolenjska stran so tako rekoč v stalni revščini. O tem spričujo nujni predlogi v zadnjih dveh zasedanjih, ki so jih stavili kranjski poslanci leto za letom njim v pomoč:
1.	Dne S. vinotoka 1891 (Pfeifer in tovariši) za novomeški in krški okraj, ki sta mnogo trpela vsled mraza, toče in povodnji.
2.	Dne 10. rožnika 1892 (Pteiier in tovariši) za črnomaljski in krški okraj, kjer je pobila toča. V vtemeljevanju tega predloga se je poslanec Pfeifer bridko pritoževal, da v prošlem letu kranjska dežela ni dobila nobene podpore za svoje zelo poškodovane okraje. Vzrok temu je bila vnemarnost tedanje kranjske vlade.
3.	Dne 19. vel. travna 1894 (Klun in tovariši) za kočevski, krški, novomeški in Črnomaljski okraj vsled povodnji.
4.	Dne 6. listopada 1895 sploh za dolenjske in notranjske okraje, ki so trpeli vsled povodnji in dolge zime (Pfeifer s tovariši).
5.	Dne 1. vinotoka za krški okraj, kjer je toča toliko pobila, da je marsikje uničila za več let trtne nasade (Pfeifer s tovariši).
6.	Dne 28. vinotoka za litijski okraj (dr. Susteršič s tovariši).
7.	V 12. zasedanju je stavil Pfeifer s tovariši reeolucijo, naj se vsaj jedenkrat usmili vlada ubogih Dolenjcev.
8.	Začetkom tega zasedanja je stavil isti poslanec nujni predlog z ozirom na hude nesreče, ki so zadele več dolenjskih okrajev letošnje poletje.
Poleg vedno se ponavljajočih vremenskih nezgod, uničuje na Dolenjskem kot stalno zlo blagor tamoš-njih prebivalcev — trtna uš in za prašičje sejme tolikrat zaprta hrvaška meja.
Revščina je na Dolenjskem, vzlasti v imenovanih krajih že neznosna. Iz poškodovanih občin v črnomaljskem okraju hodijo kmečki gospodarji letos, ki so bili nekedaj trdni, beračit, da se preživi Hujše ne more biti. Kruh je po mnogih hišah na Dolenjskem redka «ladjica. Denaria kmetu ni mogoče dobiti nikjer. Zadnji količ tistih gozdov, ki pripadajo ponesrečenim kmetom, bo kmalu posekan, če pojde tako dalje. Ljudem manjka potrebne jedi in obleke. Treba je torej hitre in krepke pomoči.
Dr. K r e k je v pododseku vtemeljeval to nujno zahtevo in povdarjal, naj se med prizadete okraje privzame tudi krški. Da se pri nas v to poklicani činitelji veliko premalo brigajo za ljudstvo in veliko premalo poznajo njegove potrebe, spričuje to pomenljivo dejstvo, da je n. pr. vlansko leto b reški okraj, ki ga je zadela toča prav takrat, kot krški, dobil državno podporo, krški pa ne. — Pri ti priliki je opozarjal tudi na veliko krivico, ki se je zgodila delavcem v državnih podjetjih, da so se vedno prezrli, ko je država uradnikom nakla-njala tako zvano potresno doklado. Draginjo v Ljubljani priznava država sama; gotovo pa je, da ob nji trpe največ najnižji in najslabše plačani sloji. V tem
pečati se ž njimi, tako, da nam danes ni treba ponavljati, kar smo že tolikokrat dokazovali.
Sicer pa je nemogoče iz čudne kolobocije mislij spoznati, kaj „Narodov" člankar hoče; o znanstvenih razlogih se pri člankarju itak ne more govoriti. Res je, kar trdi Hyrtl: Fiir da Unmogliche gibt es kein Erkennen, wie fiir das Absurde keine Wissen-schaft.
Le par debelih hočemo popraviti temu dolenjskemu modrijanu.
Mož trdi, da je šele liberalizem „žensko malo osvobodil". Erklare mir, Graf Qerindur, diesen — Unsinn der Natur I Res, obžalovati je, da ima mož prav, ko trdi da „nobeden človek ne more nazaj v čase mladostnih dnij", kajti za njega bi bilo dobro, ako bi se vsesti mogel zopet na gimnazijske klopi in bi se tam učil, da je to osvoboditev ženske mnogo, mnogo pred liberalizmom dovršilo krščanstvo.
Eakor vsak pristen svobodoumnež je tudi Kari prijatelj francoske revolucije. Pravi: „Teklo je nekaj krvi, pa bila je zdaj odprta pot navzgor".
Ne ugaja mu torej, da hočejo krščanski socijalisti preosnovo človeške družbe doseči mirnim potom. „Nekaj krvi" samo, kaj zatol Posebno še, ker se je največ takrat prelite krvi vzelo — rimskim popom.
Tak krvoločen Danton, Marta ali Robespierre je lahko vsak. Prelivati po člankih črnilo in hvaliti
revolucijo je sila lahko delo, dokler človeku samemu ne gre za vrat. Toda njemu in vsem, ki prijazno gledajo in negujejo take in slične ideje ter podpirajo socijalno demokracijo, veljajo, besede pesnikove:
Vom Besitze Eurer Gttter Wilrdet dann Ihr nicht vertrieben, Wenn die Kinder jungster Zeiten In dem Mutterleibe blieben.
Gospodje so kakor kokije, katere valijo račja jajca in se silno čudijo, kedar splavajo mlade račice.
Toda pomežikovati si se socijalno demokracijo, to je danes moderno. In gospod Kari je modern od nog pa do glave.
Vedno trdi, da spoštuje le vednost, in globoko miluje kmeta, katerega baje duhovščina drži v temi nevednosti. Izmed naravoslovcev mu je edino pameten darvinist I
Zvvingend, sagt uns Kari, ist ihm die Grenze des Wissens;
Grcnzenlos aber dafilr ist oft die Unwissenheit.
Wehe der Wahrheit, dem Recht, vvehe dazu dem Humanen,
Haben ali diese drči keinen andern Lakai!
In denTempel der Wahrheit will Herr Kari sich schmuggeln,
Und hait krampfhaft sich fest an dem Fracksclioss Darwin's.
Mož res sam ne ve, kaj dela iu posebno ne, kaj piše. Ko je sam na dolgo iu široko pisaril o boju stana proti stanu, kazal, kako vsak stan vleče v svojo stran, kako vladajo v posameznem stanu nasprotujoče težnje, da poka in se trese ves organizem človeške družbe, in ko je modro zamolčal,
smislu je predlagal resolucijo, ki pozivlje vlado, naj od denarja, ki ga ima na razpolago, da primerno draginjsko podporo delavcem v tobačni tvornici, pri državni železnici in sploh uslužbencem v državni službi, ki sicer niso bili deležni draginjske doklade.
Ta predlog se je v pododseku jednoglasno vsprejel. Za poročevalca se je izvolil češki poslanec J a n d a.
Proračunski odsek bo skoraj gotovo v ponedeljek pričel svoje posvete o vladni predlogi.
Staro in vendar — novo!
(Izvirni dopis.)
„Volčje" glasilo „Ostdeutsche Rundschau" prineslo je te dni v listku članek: „Nemški narod — nemška cerkev — nemški duhovniki!" Iz tega spisa se razvidi najjasnejše, kaj je nemški nacijonalizem, kaj je absolutna narodnost sploh.
Kot uvod navaja pisatelj, da se namerava letos izročiti papežu, francoskemu in ruskemu zastopniku v Rimu spomenico v staroslovenskem jeziku, v kateri se prosi papeža dovoljenja, da se vpelje zopet starosloveneki jezik v bogočastje. Potem nadaljuje: Te vrstice naj pokažejo, da ima tudi nemška pest pravico, potrkati energično na vatikanska vrata.
Na to sledi kratka zgodovina staroslovenskega bogočastja. Sveta Ciril in Metod seveda se slikata tako, kakor so jih slikali istočasni nemški duhovniki. Njima nasproti se pa postavlja Luther. Ta mož je bil mož po božji volji, ki je učinil nemškemu narodu toliko dobrot. On je bil prvi, ki je uvedel v cerkev nemško petje in nemške molitve. Pisatelj svetuje, da se zahteva od Rima nemško bogočastje. „Kar je že jedenkrat bilo, more zopet biti, in kar je jeden papež (Janez VIII.) dovolil, ne more drugi (Leon XIII.) odbiti, kajti sicer se poruši umetno podprto poslopje nezmotljivosti."
Cecilijance imenuje pisatelj škodljive, „ker ljudstvo odtujujejo cerkvi."
Nadalje tirja, da se odstranijo „marsikatere nemarnosti in nepravilnosti v cerkvi, ki se ne vjemajo z nemškim bistvom in s pravim krščanstvom". Ako bi ne bilo nič druzega, nego zadnji dve besedi „pravo krščanstvo", bi se lahko spoznal duh tega spisa. .Pravo krščanstvo", „nepopačeno krščanstvo", — nosijo vedno v ustih prostozidarji, ki tajijo ob jednem božanstvo Kristovo.
Nadalje se slavi nemški jezik kot „največji in najveličastnejši vseh modernih jezikov". In navzlic tsmu toži Herman Babr v „Zeit", da je nemški jezik „echwerfallig" !
Nemškim duhovnikom se postavlja za vzgled slovenske duhovnike, katerih „grozno" delovanje se popisuje. Na koncu tega slikanja vzklikne: „In nemški duhovniki ? Dočim so si slovanski duhovniki v svesti svojega pokoljenja, mislijo oni, da morajo biti v narodnem oziru brezbarvni. Tem narodna zavest, tu narodno izdajstvo ! Kaj vam pomaga vaše slepo obračanje do Rima? Ali niste vi, duhovniki, proletarci duhovskegastanu, ogoljufani?" In tako naprej. Na vsak način hoče dobiti pisatelj duhovne na svojo stran in zato jim slika njih predstojnike kot oderuhe itd. in jih ščuva nanje.
kako izpodkopuje socijalna demokracija temelj vsakemu družabnemu organizmu, rodbino, vsklikne patetično, da se na noben način ne more govoriti o razkrojitvi stanov 1
Iz vsega pisarenja dolenjskega modrijana se vidi njegov srd, da se njemu iu jednakim mu svo-bodoumnežem še ni posrečilo izpodkopati vere v ljudstvu in da slovensko ljudstvo se vedno raje posluša dr. Kreka in druge „mračnjake", nego dvornega svetnika in njega.
Njemu velja mutatis mutandis, kar je hudomušni pesnik svoje dni zapel:
Noch alle Sonntag' klingt vom Thurm Die Pfaffentrommel nieder, Und trotz Darvinismus und Kari Slane Singt man noch gottische Liederl
Ubogi Kari!
Maria Luggau.
(Popotna črtica. — Jož. L a v t i ž a r.)
(Dalje.)
Kadar potuješ v kak daljši kraj peš, vzemi s seboj zanesljivega vodnika, ki Ti kaže pravo pot. Vtakneš ga lahko v žep ali v popotno torbo in iz-vlečeš, kadar ee Ti poljubi. Pokazal Ti bode vsako stezo, opomnil Te na vsako goro, opozoril Te na vsako vodo in na vsak most, povedal Ti bode ime
Dobro vedoč, da je nemško dubovstvo še x malimi izjemami pravično nasproti Slovanom in da obsoja prostozidarski n&cijonalizem, hoče napraviti razpor med škofi in duhovniki. E sklepu svojega spisa vzklikne pisatelj: .Blagor vam, ako kličete z nami: nemškemu narodu nemška cerkev, na katere žrtvenikih služijo nemški duhovniki nemškemu Bogu!"
Torej nacijonalci hočejo tudi nemškega B o g a 1 No, tega jim podaja nemško framasonstvo na svojih žrtvenikih.
V „nacijonalnem Bogu" se vidi najjasnejše, kam pripelje absolutna narodnost. Kaj dostavljati, — bilo bi odveč.
Najkrasnejša pa je pri tem spisu opomba uredništva : .Mi se ne vjemamo v vsem s tem, vendar objavljamo spis, da se vidi, kaki toki krožijo med ljudstvom. Mi ne pričakujemo od reformacije, ki bi se izvršila v kat. cerkvi, ničesar v nirodnem oziru". To je uprav oni žargon, ki služi .Slov. Narodu", kadar prinese v listku kak spis kakor .na vrhuncu našega časa". To sem omenil le radi podobnosti.
I. S.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. oktobra.
Parlamentarni položaj je še nespremenjen in toraj popolno nejasen. Rešitev tega vprašanja je mogoča le na dvojni način : ali desnica obljubi vsprejeti nagodbeni provizorij, in potem traja zasedanje nadalje, ali pa ga odkloni, oziroma se ne zadovolji, kar pomeni predčasne parlamentarne počitnice in morda še kaj druzega. Poleg tega pa pride v poštev tudi obstrukeija, ki si je bojda zaprisegla, da prepreči razpravo o nagodbenem provizoriju. Minule dni so se sicer vršila, kakor poročajo dunajski listi, pogajanja mej desničarskimi in levičarskimi voditelji glede nekakega kompromisa, toda baje niso imela popolnega vspeha. Levičarji so neki le toliko obljubili, da hočejo v dveh bližnjih dneh, namreč včeraj in danes, nekoliko omejiti imenska glasovanja, nasproti jim je pa desnica dala zagotovilo, da ta teden ne bo več tako dolgih sej in da razprave o drugi zatožnici ministerstva ne bo preje zaključila, dokler ne govore obstrukcijonisti Schucker, Funke, Pergelt in Eindermann. Vseh progovornikov je oglašenih nad 40. Ako se je res vsprejel tak kompromis, je omogočena bolj mirna razprava, toda le o tem nujnem predlogu, potem se pa zopet prične stara pesem. Razmerje mej desnico in vlado se baje pojasni danes ali jutri. Listi namreč poročajo, da je Badeni zahteval od parlamentarne komisije, naj mu do danes naznani vse postulate desnice. S tem se poda kabinetni načelnik morda že danes k cesarju, ki se danes vrne iz Budimpešte, in potem je mogoče, da desnica kmalu zve, pri čem da je.
Član češkega kluba, Brexnovsky, se je neki zelo zameril svojim ožjim tovarišem povodom glasovanja o predlogu poslanca Herolda. Eakor
najmanjše vasice. — To je veliki zemljevid z mero 1 : 75.000.
Eako prijetno je nama potekal čas, ko je romal ta vodnik iz roke v roko, nikogar ni bilo treba vpraševati, kam bodeva prišla, kako daleč je še ta kraj i. t. d. Vse sva izvedela zanesljivo iz zemljevida.
Popoldansko solnce je precej pripekalo, ko greva proti Lieeing-u. V bukovi senci odloživa svojo prtljago in se odpočijeva na debelem hlodu. Moj tovariš vzame iz hrbtne vreče kos domačih suhih reber, jaz pa nekoliko mastno usnjato knjigo, v kateri najdem vesperae a capitulo de sequenti. Eo spraviva svoje reči zopet v red, naju pripelje pot do zidanega znamnja. Na njem je naslikan jezdec, katerega vleče konj v divjem dirjanju za seboj. Na znamnju pa je tale napis :
Hanns Manndorfer Pfleger von Pittersberg ritt in die Luggauen Dem wunderthatigen Gnadenbilde dort eine Kirche zu bauen, Ritt aber ganz unverrichtet nach Haus Und fiel hier beim Oberingerhoff vom Sattel aus, Von da ritt er wiederuin in die Luggauen Und liess die Kirche und dae Kloeter schon und herrlich
bauen.
To se je zgodilo v začetku 16. stoletja. Manndorfer je šel s tem namenom v Luggau, da bi zidal Mariji v čast lepo cerkev. Poprej je bila njena čudodelna podoba v neznatni kapelici. Ondotni kmetje mu pa niso hoteli prodati potrebnega prostora, zato jezdi nataj v Edtschach. Na potu se mu konj splaši,
znano, je mladočeški klub sklenil solidarno glasovati za prehod na dnevni red preko zatožnice ministerstva, torej za predlog poslanca Herolda. Malo pred glasovanjem pa je Breznovskj z nekaterimi tovariši ostavil zbornico in se vkljub pozivu ni hotel udeležiti glasovanja. Mej tem ko so se ostali tovariši takoj podali v dvorano, je ta mož izjavil, da se ne mora klanjati klubovemu sklepu in tudi ne bode glasoval proti drugi zatožnici radi dogodkov v Hebu, češ, da so mu preveč v spominu škandalozni dogodki v Plznu. Umevno je, da je ta izjava zelo razburila vse mladočeške poslance, ki pokličejo .odpadnika" gotovo na odgovor ter ga morda, ako se ne poboljša, izključijo iz svoje srede. Elub se je neki že večkrat prepričal, da se Breznoveky le nerad klanja posamnim"klubovim sklepom ter nekoliko preveč škili v nasprotni tabor. Morda zori s tem pšenica za Sukljejevo „slobodno zvezo".
Kongres zastopnikov avstrijskih Raif-feisnovih posojilnic. Prihodnji ponedeljek in torek, 24. in 25. t. mes. se vrši na Dunaju v dvorani nižjeavstrijskega deželnega zbora shod zastopnikov hranilnic in posojiluic po Raiffeisnovem načinu v Avstriji. Shod sklicuje predsednik osrednje zveze nemških kmečkih kreditnih zavodov za Mo-ravo in Šlezijo, dr. A. Zubl, in je določen nastopni dnevni red: Poročilo o razvoju in stanju Raiffeis-novih društev v Avstriji; razgovor o osrednji organizaciji imenovanih društev, važnost in naloga osrednjih zvez; stališče napram vladni predlogi zakona o obrtnih in gospodarskih zadrugah ; popularna varnost Raiffeisnovih posojilnic, vdeležba občin pri teh zadrugah; pospeševanje zadrug od strani države in dežele; Raiffeisnova društva in skupna dobava poljedelskih potrebščin ter skupno razpečavanje poljskih in drugih pridelkov; razmerje trgovskih sodišč in finančnih oblastev nasproti Raiffeisnovim društvom; slobodni predlogi in nasveti. Zborovanje se prične v ponedeljek dopoludne ob 10. uri. Z ozirom na tako obširen in sedanjim potrebam popolno prikladen vspored bode napovedani shod vrlo zanimiv in podučen. Eakor čujemo, bo vdeležba zelo velika, ker so na ta shod povabljena skoro vsa jednaka avstrijska društva. Želeti je zborovanju najboljšega vspeha posebno še z ozirom na splošno organizacijo.
Nemški socijalistični poslanec Grillen-berger je minuli torek nenadoma umrl. Isti dan dopoludne je imel še v poslanski zbornici skoro dve uri trajajoč govor, v katerem je napadal vlado in svoje nasprotnike. Proti koncu govora, ko je bil ravno najbolj razburjen, ga je zadela kap in prenesti so ga morali v bolnišnico, kjer je v malo tre-notkih umrl. Grillenberger je bil po svojem poklicu ključar, 1. 1881 pa ga je poslalo mesto Nurnberg v drž. zbor, kateremu je pripadal do zadnjega. Ako povemo, da je ž njim nemška soc. dem. stranka izgubila jednega najbolj nadarjenih svojih voditeljev, smo dovolj označili njegov značaj.
General Weyler se napoti prve dni prihodnjega meseca v Španijo. Kaj ga tako dolgo zadr-
ga vleče dolgo časa v stremenu za seboj in na čuden način se mu ne zgodi nič hudega. Zato se vrne precej nazaj, prisili posestnike, da mu odstopijo toliko polja, kolikor ga je bilo treba, in zida tukaj cerkev s samostanom.
V Liesmg-u stopiva v krčmo poleg farne cerkve, da se nekoliko okrepčava. Vina ne dobiš druzega v teh krajih, kakor rudečega Tirolca, in reči moram, da točijo povsod dobro pristno kapljico. V sobi naju nekako začudeni gledajo in videla sva na obrazih, da bi radi zvedeli, odkod prideva. Eo se začneva pogovarjati v svojem maternem jeziku, je bila radovednost še večja. V spodnjem koncu pri vratih je sedela mlada debela kramarica z običajnim klobukom na glavi in poleg sebe je imela težak jerbas na klopi. Pri veliki mizi je bil domači župnik, mlad bogoslovec, učitelj in troje domačih otrok. Jeden deček je imel gosli v roki, jeden kitaro, pred deklico pa so bile citre na mizi. Prišla sva torej v prav prijetno družbo. Skoda, da nisva mogla dolgo poslušati otročjega koncerta. Mudilo se nama je dalje, ker sva imela narejen načrt, da prideva danes v Luggau. Pri odhodu se gospodinja ni mogla več vzdržati in uljudno me vpraša, od kod da sva. — Sedaj so vender zvedeli za najino slovensko domovino.
Na potu srečam punčiko, ki je držala v jedni roki vročo kepo turšičnih žgancev, v drogi pa kos sira. Ne vem, zakaj da se že od nekdaj tako rad
žuje na otoku Kubi, kjer nima sedaj nobenega posla, ko je prevzel vodstvo guvernerjev namestnik, ni znano. Govori se, da bi rad postal guverner na balearekih otokih, toda ta želja se mu težko izpolni, kajti preveč je padel v nemilost pri sedanjem kabinetu, ki bi mu najraje obesil kako kazen ta mnogovrstne prestopke, katerih ga dolže izza njegovega paševanja na Eubi. Toda. akoravno ga sedanja Sa-gastova vlada popolno prezre, bo še vender lahko živel brez skrbi, kajti ako so le deloma resnična poročila raznih listov o njegovem poslovanju na Eubi, si je lahko pridobil toliko drobiža, da mu skrb za življenje ne bo belila glave.
Socijalne stvari.
Is obrtnijake zbornice v Celovcu 17. okt.
Izvažanje idrijskega živega srebra in cinobra na Laško. Tukaj v Celovcu se je naselil nek Giovanni Manini, ki spravlja na vse strani idrijsko živo srebro in cinober. Zadnji čas so mu začeli laški finančni uradi delati težkoče s tem, da so tirjali, naj plača uvoznino tudi za železne flaše in usnjate mehurje, v katerih se razpošiljata živo srebro in cinober. Manini iskal je na to pomoči pri obrtnijski zbornici v Celovcu, in ta se je obrnila do trgovinskega ministerstva. Eakor se je poročalo v seji tukajšnje obrtnijske zbornice due 11. oktobra, je trgovsko ministerstvo v ti zadevi ugovarjalo pri laški vladi in ta se je izjavila, da laški uradi pravilno postopajo, da se mora načelno obda-čevati tudi zavoj, ali pošiljavec sme tirjati uvažanje brez eolnine za zavoj, kakor na pr. kautični sodi, če v teku 6 mesecev dokaže, da so se mu zavoji t. j. železne fiaše in mehovi nazaj poslali.
Tiskovna postava. Eako se lahko lave miške v pasteh tiskovne postave, kaže sledeči slučaj. Neka tukajšnja tovarna pridelava „figovec" ;*) ta si je pustila pri obrtnijski zbornici registrirati marko, kateri je pridejana podobica kakega svetnika. Tovarna se s tem seve hoče prikupiti našim kmeticam, ki tako dobe na vsakem zavojčku figovca sveto podobico. A sodnijski uradi prve instance so v tem postopanju spoznali prestop tiskovne postave, ter tovarno obsodili. Deželna sodnija pa je to razsodbo preklicala z ozirom na obrtnijsko zbornico, ker bi bila sicer ta vsemu kriva, kajti ona je dotično marko sprejela.
Naši zavodi za odgojo mladine. Nek posestnik tukaj v Celovcu ima učence in rokodelske pomočnike v stanovanju, ter jim daje tudi zajutrek in večerjo. Zadruga gostilničarjev ga je na to zatožila, da se bavi brez koncesije s gostilničarsko obrtjo. Proti obsodbi okrajnega glavarstva je dotič-nik vložil ugovor pri deželni vladi, in ta je obsodbo potrdila. Zdaj je prosil, naj se mu da gostilničarska obrt, a prošnja se mu je odklonila. Nazadnje se je obrnil do obrtnijske zbornice za sovet, in ta je bila mnenja, da to ne more biti gostilničarska obrt, ako kdo vzame na stanovanje in hrano ljudij, ki niso
*j Feigenkaffee.
pogovarjam z otroei. Tudi na potovanju sem vprašal marsikaterega to in drugo in povsod sem dobil prijazen odgovor. Večina dečkov je Hanzelj ali Zepelj, deklice pa Mojcele in Nanele. Ogovorim jo :
„Wie heisst denn du, Eleine ?"
.Nanele".
.Was hast denn in der Hand, Nanele?"
.Dos is Polenta, dos ober Eas."
Turšice se v teh krajih veliko prideluje, letos je posebno lepa. Sira jim pa tudi ne manjka, ker imajo kmetje velika posestva, dosti živine, obširne planine in senožeti.
Dan se je začel nagibati proti večeru in iz visokega vitkega solpa v St. Lorenzen se je že oglasil zvon v Marijino pozdravljanje. Napis, ki sem ga še mogel brati nad vratmi neke hiše, se glasi: Gott sohiitze dieses Haus Und alle die gehen ein und aus.
Najine poti pa še ni konca. V globoki strugi šumi neznaten potoček — Zilja, dolina se stisne še bolj skupaj, temni gozdi se razprostirajo na širjavo in visočino, noge pa postajajo čedalje bolj težke in okorne. Ah, kje si ti ljuba cerkvica, da te od daleč pozdravim!
Slednjič zagledava prostorno poslopje, podobno trdnjavi ali veliki grajščini. To je samostan. In izmed visokega zidovja se vzdiguje zvonik, ki ga oko le po glavnih obrisih razloči. Da 1 tukaj sva — pri luggavski Materi Božji 1	(Dalje sledi.)
samostojni, ki pa tudi po gostilnah prebivati ne morejo.
Vprašanje bode gotovo prej ali slej postalo nasproti davčnim uradom aktuelno, kajti, če ta obsodba obvelja, potem bi morali vsi zavodi za mladino, semenišča, sirotišnice itd. dobiti gostilničarsko obrt, ter zanj davek plačevati. Treba bo morebiti, da se tedaj poslanci pri vladi ostro postavijo proti takemu postopanju finančnih uradov. Ta le slučaj pri nas ni več osamljen, kajti naše deško semenišče mora n. pr. od vsakega goveda, ki se porabi, plačevati davke, kakor mesarji, ker so finančni uradi spoznali, da se hrana v zavodu prodaja, akoravno se vse vzdržuje le z milodari. Žalostno je, če država začne davek pobirati od milodarov za reveže in otroke podarjenih.
Tiskarne in knjigoveznice. Zadruga knjigovezov v Pragi povabila je tukajšnjo obrtnijsko zbornico, naj podpira njeno prizadevanje, da bi se tiskarnam prepovedalo vezati knjige. Sedanja postava namreč določuje, da eme vsak obrtnik opravljati vsa dela, ki so potrebna, da izgotovi svoje blago in da ima obrtnik celo pravico v to svrho najemati si pomočnike drugih obrtij. Tako smejo tiskarne knjige tiskati, broširati in vezati. Tiskarska obrt uaj se omeji na tiskanje, sklepanje pol in vezanje knjig naj se prepušča knjigovezom. Obrtnijska zbornica se je na to v tem smislu izrazila, da naj imajo tiskarji pravico, tiskane knjige tudi vezati iu ne samo tiskati jih.
Emet ali špediter? Blizu Možice na spodnjem Koroškem so fužine, kjer se spušča svinec. Neki posestnik vozi s svojimi konji za bleiberško družbo (Bleiberger Union) svinec, rudo, les i dr. kar fužine potrebujejo. Velikovško okrajno glavarstvo pa je zdaj spoznalo, da mora dotični posestnik naznaniti speditersko obrt. Obrtnijska zbornica se je o tem posvetovala, ter oddala razsodbo v tem smislu, da posestnik ni obrtnik, akoravno sem ter tja s svojo živino vozi za tega ali onega. Stvar pa prihaja s tem bolj kočljiva, ker imajo kmetje okoli fužin z vožnjo reden zaslužek. Iz rožne doline v Celovec n. pr. tudi kmetje vedno vozijo za fužine in okoli Celovca nekateri redno celo leto vozijo za zidarske mojstre opeko iu apno. Do zdaj se ti niso smatrali kot obrtniki, v prihodnje se menda tega obranili ne bodo.
Tedenski koledar.
Nedelja, 24. oktobra: 20. pobink., Bafael nadang.; evang.: Jezus ozdravi kraljevičevega sina. Jan. 4. — Ponedeljek, 25. oktobra: Krizant in Darija mm. — Torek, 26. oktobra: Evarist p. — Sreda, 27. oktobra: dabina d. — Četrtek,
28.	oktobra: Simon in Juda ap. — Petek,
29.	oktobra: Narciz šk. — Sobota, 30. oktobra: Klavdij m. — Lunin spremin: Mlaj 26. oktobra ob 12. uri 26 minut po noči. — Solnce izide 30. oktobra ob 6. uri 44 m., zaide pa ob 4. uri 43 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. oktobra.
(Prevzv. knezoškof ljubljanski) odpeljejo se jutri popoldne v Loko, kjer bodo prve dni prihodnjega tedna v loškem uršulinskem samostanu opravili več cerkvenih slovesnostij in službenih opravil.
(Parlamentarni brezstrešniki.) Poslanec Suklje je osnoval v zbornici svobodno zvezo divjakov ter tako sebi in nekaterim drugim poslancem, ki dosedaj niso bili v nobenem klubu, oskrbel klubovo streho. Posl. Suklje z deveterimi tovariši je to že naznanil zborničnemu predsedstvu v ta namen, da pride tudi ta najnovejši klub v poštev pri volitvi članov v razne odseke. Gosp. dvorni svetnik pravi sicer, da je novemu klubu jedini namen ta, da bode tudi divjakom vsled združenja v jeden klub mogoče zahtevati upoštevanja pri volitvah v parlamentarne odseke. To je morda res jeden vzrokov, toda ne jedini in tudi ne glavni. Gosp. dvorni svetnik se je v „Zvezi" nekoliko prehladil in potrebuje, da čim preje okreva njegovo užaljeno srce, kadila: Tudi treba „Zvezi" pokazati, da drugi klubi dvorne svetnike znajo drugače ceniti. Gosp. Suklje bo brez-dvomno n a č e 1 o v a 1 klubu neklubovcev, zadostil bode svoji globoko užaljeni častihlepnosti, „zmašče-valu se nad nehvaležno slovansko „Zvezo" in če se mu še poereči, da iz kluba neklubovcev napravi klub nekljubovalcev, tedaj popolno doseže svoj namen.
(„Stidmark".) Ljubljanskim nemškim nacijonal-cem, mej katerimi je seveda mnogo slovenskih re-negatov, vedno drzneje rase greben. Prihodnjo nedeljo 31. oktobra napravi „Siidmark" shod v ljubljanski kazini, na katerega uradna „Laibacher Zeitung" že pripravlja svoje občinstvo, objavljajoč vspored slavnosti „Sfldmarke", katero imenuje „Deutscher Hilfsverein". „Slovenski Narod", grajajoč to stvar, dostavlja: Čedalje lepše! Mi pa pravimo, da bo še vedno lepše, ako bo „Narodova" stranka tako krepko dajala podporo nemškemu liberalizmu na Kranjskem, kakor se to sedaj godi, ko vlada mej „Narodovo" in nemško liberalno stranko politična zveza, naperjena proti katoliško-narodni stranki. „Narodova" domača politika ima največ zaslug, da se sploh morejo take nemško-nacijonalne slovesnosti vršiti v Ljubljani. Zato pa ima „Narod" najmanj vzroka, hudo-vati se nad tem, kajti seme, ki je seje že nekaj let, gre v bujno klasje, katero spravljajo v svoje žitnice naši narodni nasprotniki.
(Osebna vest.) Di. Karol W i s i n g e r, dosedaj zdravnik na kliniki v Pragi, je imenovan deželnim okrožnim zdravnikom v Planini.
(t Anton Navratil.) Bivši belokranjski deželni poslanec gospod Anton Navratil je dne 21. oktobra nenadoma umrl vsled srčnega mrtvouda v starosti 65 let v Tešanju v Bosni, kjer je bival pri svojem sorodniku gospodu Mirku Navratilu, okrajnem predstojniku v Tešanju- — Naj v miru počival
(Bolezen.) Iz Idrije, 21. oktobra. Hudo nas je Bog iz nova obiskal. Nismo še pozabili, koliko žrtev je zahtevala huda vročinska bolezen pred par leti, hudo je bilo, ko je pred dvema letoma gospodarila morilka v silni meri med otroci ■— in že zopet imamo v svoji sredi hudo bolezen. Kaka da je, povedati je težko. Vročnica. hripa, božjast, pri mlajših gliste se združijo v lepi slogi. Prikazala se je bolezen najhuje v predmestju „Brusovše". Grozno je gledati uboge bolnike, katerih je v kakem stanovanju po več. V jedni sami rudarski hiši zbolelo je doslej 10 oseb, dve sta 2e umrli. Trpljenje je hudo. V začetku se godi bolniku podobno kakor pri vročinski bolezni. Odpovedo mu udje, glava ga boli, silno žejo trpi, naposled se izgubi; nekatere potem pa še silna božjast napade, ali pa zateko po spodnjem telesu. Takemu skoro ni več pomagati. Doslej imamo do 25 bolnikov. Čudno je, da napada bolezen večinoma mlade ljudi mej 12. in 24. letom. — Mej doslej umrlimi sta že dve 18 letni, zelo krepki dekleti. Imeli smo že komisije. Da bi le tudi kaj pomagale I Obsodili so, kakor pred leti, tudi sedaj neki studenec, katerega so imeli ljudje doslej za najboljšega. — Druga komisija — bil je tudi neki zdravnik iz Ljubljane — je odločila, da morajo vsi bolniki iz svojih stanovanj v rudniško bolnišnico/,— Danes so jih pričeli prenašati. Prizori, katere gleda Človek pri tem, pretresajo srce. Toliko joku in žalosti ni bilo še kmalu, kakor na dan sv. Uršule, ko so neusmiljeno jemali 14—16 letne bolnike ljubečim in skrbnim materam. Ljubezni materinske vzgledov videl bi pri nas te dni. V neki družini so bili trije bolniki: 16 letni sin ter 14 in 18 letna hči, Skozi 10 dnij čula je mati neprenehoma noč in dan pri svojih ljubljencih ter njih željam stregla neprestano. In še bi bila rada. A najstarejšo hčer je vzel Bog v svoj sveti raj, sina pa in mlajšo hčer so iztrgali ljudje iz njene oskrba. Ko so ju prenašali, jokalo je vse, jedino le materi, ki je šla za žalostnim sprevodom sama, je toga zaprla pot solzam. Glede na to bolezen je gosposka odločila, da ne sme nobeden otrok, ki prebiva ob desnem bregu Idrijce ali pa na Leopoldovem predmestju, v šolo. Čudovit je ta ukrep. Otrok je tako do 350 izključenih iz šole, šola pa naj bo redna I Poleg imenovane bolezni imamo še druge, pljučnico, vratno bolezen in menda šnarlatinko. Za pljučnico je umrla danes poznana gospodičina Amalija Kopše, zelo pobožna učiteljica, za vratno boleznijo pa leži ravno daues neki otrok v mrtvašnici. Upamo, da nas Bog kmalu reši teh bridkih poskušenj.
(„Argo".) Tega za domačo zgodovino velevaž-nega znanstvenega lista je izšla številka tretja letnika V., ki objavlja za prijatelje domače zgodovine, vzlasti ljubljanskih starin mnogo zelo zanimivega gradiva. Muzejalni kustos profesor Alf. M U11 n e r nadaljuje svoje razprave: „Das Eisen in Krain", „Die Geschichte des krainischen Landes-Museums" in „Die Zukunft der Stadt Laibach". Priložena je tej številki karta s tlorisom gotske kapele, ki je stala v Spitalskih ulicah na mestu, kjer se sedaj gradi nova meščanska hiša.
(Goriške novice.) Trgovsko • obrtna zadruga prične 1. nov. poslovati. — V Sočo je skočil v pijanosti 67 I. Ziani iz Gorice. Rešili so ga. V Strači-cah je padel v kanal neki starček. Rešen je bil pravočasno. — Obesil se je v nedeljo teden 75 letni Jos. Komel iz Mirnega. Kaj je pač moralo starca gnati v smrt ? — Železnična zveza Cervinjana s postajo St. Giorgio di Nogaro se je slovesno otvorila v nedeljo. — V Kozarščah je ogenj vpepelil hišo posestniku Munihu. — V ogenj je padla 54letna Katarina Vončina iz Ravnice. — Mizar Jožef Pavlin je v nedeljo zaklal mesarja Spangherja. Zabodel ga je v prsi s 16l/, cm dolgim nožem.
(Mestni svet goriški in slovenska šola.) Mestni svet goriški je v zadnji seji sklenil pritožiti se proti odloku dež. šolskega sveta, s katerim se mestu nalaga do prihodnjih počitnic urediti potrebne prostore za slovensko šolo v ulici Vogel, ter zaukaže tamo-šnjo ital. šolo z junijem opustiti. Vedno stara lajne. Odlok pa pritožba, pritožba pa odlok, Slovenci pa le šole nimamo 1
(V Pontablju) je včeraj popoludne pogorelo 5 hiš. Vzrok ognju še ni znan. Okrog 5. ure je bil ogenj srečno lokalizovan. Na lice mesta prišle so sosednje požarne brambe. Tudi ona iz Trbiža se je s poštnim vlakom pripeljala — po ognju.
(Zanimiv razglas.) S Hrvatskega vsaki dan kaj novega. Za danes navedemo tukaj razglas predstojnika občine Virje št. 1028. Glasi se: Zvedelo se je, da tudi ženske na javnih prostorih v večji družbi rade govore o volitvah. Ker so pa taki razgovori, zlasti če jih provzročajo ženske, lahko povod, da se motita javna varnost in red in ker se ženske tudi kažejo kot agitatorke, zato se prebivalci opozarjajo, da se vzdrže takih razgovorov vsploh, posebe pa še med ženskami. Opozarjajo se posebno oni, ki nimajo volilne pravice, da se kar nič ne razgovarjajo o takih stvareh, ker bi se sicer moralo proti njim nastopiti z največjo strogostjo. — Pa pravijo, da ban Kun ne skrbi za svobodo na Hrvatskem.
(Za citraše.) Poduka v igranju na citrah, — prve slov. šole za citre — izšel je 3. zvezek. Cena mu je 1 gl. 30 kr. Fr. S. Koželjski je s tem novim snopičem podal zopet nekaj tvarine, katero bodo morali citraši pridno prebavljati, kajti, kakor prva dva zvezka, tako se odlikuje tudi ta po svojih težkih skladbah. Najboljša nemška šola za citre — Ens-leinova — je bolj lahka nego naša slovenska. Sicer je pa vseskozi hvalevredno delo. Prav umestno je, da je skladatelj navedel le 4 lege, kajti z onimi mnogoštevilnimi legami, kakoršne ima n. pr. nemški Umlauf, se igralec bolj bega nego uči. Vaj bi bil g. skladatelj lahko kaj več navedel, potem bi bil tudi zvezek obširneji in bolj primeren sedanji ceni. V obče so pa razni termini za nemške besede, katerih se je pri učenju citer tako težko ogibati, kakor v prejšnjih zvezkih, tudi tukaj prav srečno izbrani. Izmej vsebine navajamo: Lahko noč, po Mašekovem napevu, pesen, katera je za citre prav krasno prirejena in katera bode ravno radi lepih varijacij in prehodov iz jedne lege v drugo prav dobro ugajala. Tudi ostala vsebina tega zvezka je dobro izbrana in umetniško izvedena, tako, da — ker je tudi tisek lep, — kar najtopleje priporočamo to novo delo in prašamo ob jednem g. skladatelja, bode li dobila pričeta zbirka kompozicij in prevodov za citre kmalu kaj prirastka.
(Ponesrečeni svatje.) Iz Bialystoka se poroča: Minulo sredo po noči se je peljalo na jednem vozu dvanajst svatov z ženitovanja proti domu. Na železniški progi blizu postaje Knysczyn jih zasači brzo-vlak, ker je bil prehod odprt, in zdrobi voz in svate. Osem oseb je bilo na mestu mrtvih, dve sta pa smrtno ranjeni.
(Dobro domače sredstvo) ter hišno zdravilo, ki bolečino tolaži in pri prehlajenju pomaga, je v Praški lekarni Richterjevi napravljen Liniment. Cap-sici comp. Cena je nizka: 40 kr., 70 kr. in 1 gld. steklenica, ki je poznati po rdečem sidru.
(Zastopnik tvrdke Fellinger in Hassinger) na Dunaju, gospod Hassinger, ki v trgovinskih zadevah sedaj v Rimu biva, bil je te dni v posebni avdijen-ciji sprejet od prevzvišenega g. kardinala državnega tajnika Rampolla.
(Kako se godi ženskam v Nemčiji?) Po Statistiki ima Nemčija tri dimnikarice, 35 krovk, 7 pu-škaric, 19 v livnicah in zvonarnah. V kotlarski stroki dela 147 žena, 379 jih je kovačič, 309 kamno-eekaric in v kamnolomih nad 2000. Poleg tega snaži mnogo ženi na Nemškem kanale. Kako dobro so preskibljene v državi „strahu Božjega".
(Žrtva „rudečih".) Ko so štrajkali delavci v pe-štanskih opekarnah, morala je štrajkati tudi neka Drostova. D«n za dnevom je potekal, pri Drostovi se je začela oglašati lakota. Da preživi vsaj svoje otroke, je sprejela delo pri svojih delodajalcih pod istimi pogoji kakor pred stavko. Žena je bila pripravljena. V tem pride nekaj podpibovalcev, ki 2eni delati prepovedo. Eer ni vedela, kaj bi počela, vrgla je 8 mesecev starega otroka v vodnjak ter se hotela z drugima dvema otrokoma utopiti v Donavi. To se ni zgodilo. Sed*j posledice. V preiskovalnem zaporu radi poskušenega detomora (otroka so rešili) je presedela 4 mesece, potem so jo oprostili. Koliko žrtev imajo soc. demokratje na vesti 1 Iu kje so oni zakladi za „stavke" ? Kdaj so že šli po grlih soc. pod-
pihovalcev in voditeljev.
* *
*
(Sejmi po Slovenskem od 25. do 30. oktobra.) Na Eranjskem: 25. oktobra v Premu, pri Sv. Erižu, v Rakitni; 29. v Vipavi, Ložu, Mokronogu, Poljanah, Radovljici, na Skaručini, v Žužemberku in Cešnjicah ; 30. v Zalogu. — Na Slovenskem Štajerskem: 28. oktobra v St. Juriju ob južni železnici, Bistrici, Straši in Gornjem Gradu. — Na Eoroškem: 27. oktobra v Celovcu ; 28. v Fri-žah, Eaplji, St. Lenartu, St. Mohorju in v Saksen-bergu. — Na Primorskem: 25. oktobra v Palmi. Gradiški, Borštu in Tolminu; 27. oktobra v Nabrežini.
Društva.
(Eonsumno društvo v Železnikih.) Ze so razni časopisi poročali, da si snujemo v Železnikih konsumno društvo. Hvala Bogu, vse prve glavne ovire so premagane, društvo je ustanovljeno, in društveni prostori so bili v nedeljo dne 17. okt. t. 1. ob '/a 5 uri popoldne slovesno blagoslovljeni. Obrede blagoslovljenja je izvršil začasno umirovljeni in sedaj pri nas bivajoči g. Ivan Mikš v spremstvu g. A. Mezeg-a, duh. pom. v Selcih. Slavnost se je pri ugodnem vremenu prav lepo izvršila. Okrasili smo bili po svoji skromnosti društvene prostore od zunaj z zastavami, in dvoje mlajev s slavolokom in primernim napisom „Bog blagoslovi l", ki je kazal občinstvu dom našega društva. Cas blagoslova naznanjali so nekateri streli iz topičev. Po blagoslovu zahvalil se je g. načelnik našega društva s kratkimi besedami gg. duhovnoma, ter izrekel željo, da bi blagoslov bival vedno v teh prostorih, ter da bi se moglo mlado društvo z božjo pomočjo lepo razvijati in plodonosno delovati v prid društvenikov. Čast. g. Mikš je potem jako primerno odgovoril g. načelniku ter kazal, da je od božjega blagoslova vse odusno. Priporočal nam je, da se vedno spominjamo gesla: Z Bogom začni vsako delo, Pa bo dober tek imelo; Z Bogom delo dokončaj, imaš tu že sladki raj. — Upamo, da bo društvo vspešno delovalo, ker takoj prvi dui se je pokazalo veliko zanimanje za društvo. Vedno pristopajo novi udje, katerih število se je znatno pomnožilo. Želimo, da bi se društveniki v ljubezni in slogi vedno tako podpirali, kakor so sedaj v začetku pokazali, potem se bo blagoslov očitno kazal, in korist gotovo ne bo izostala. V dolžnost si pa štejemo, danes ko je društvo otvorjeno ter pričelo delovati, da se zahvalimo vsem, ki so nam v prvi sili na strani stali, ko smo si društvo snovali. Posebno hvalo pa smo dolžni izreči slavni kranjski hranilnici v Ljubljani, ki je našemu društvu podelila podporo, čast. g. Ivan Zorc-u, nadžupniku v Men-gešu, kateri se je tudi spomnil kraja, kjer je že pred 30. leti služboval, ter poslal izdatno pomoč. Tudi naši sorojaki delavci na Savi so se spomnili nas svojih doma zapuščenih rojakov ter o priliki otvor-jenja kons. društva pokazali dejanjski svojo ljubezen do tega društva in nas delavcev in rojakov. Zato kličemo: „Bog plati" vsem našim dobrotnikom in podpornikom našega mladega društva. Vsegamogočni naj pa obudi mnogo posnemalcev omenjenih gospodov darovalcev, da bi zamoglo društvo krepko delovati v prid in korist tukajšojih prebivalcev.
Več udov kons. društva v Železnikih.
(Kat. p o d p. društvo v Celju.) Letno poročilo „Kat. podp. društva v Celju" pod pokroviteljstvom njega prevzvišenosti premilostnega gospoda knezoškofa lavantinskega dr. Mihaela Napotnika za leto 1896. „Iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo 1" se glasijo besede Gospodove. Po tem geslu se je ravnalo tudi v pretečenem letu „Kat. podp. društvo". In ne zastonj. Marsikatero blago srce se je odprlo in po možnosti darovalo. Bog povrni I Toda kjer so potrebščine prevelike, tam je treba tudi vira izrednih piipomočkov. Tacega vira se je društvo nadejalo v osnovi efektne loterije. Loterija je pa vsgana reč. Srečka je sama ob sebi lepa beeeda, toda onim, kojim se dopošlje v današnjih slabih časih, je neprijetna. Ze 26. dec. 1896 je potekel čas izžrebanja, a ker je kilo Še primeroma malo srečk razpečanih oziroma vplačanih, je visoko c. kr. fin. ministerstvo z odlokom dne 21. dec. 1896, št. 63.912 dovolilo, da se isto preloži na 26. deo. 1897. Letos se toraj na vsak način srečkanje vrši.
Da pa bi bilo ž njim res društvu kaj pomagano, da bi ono v istini enkrat zamoglo splošni želji vetreči ter sedanje šolsko poslopje, ki je vsestransko premajhno, razširiti, prosimo zopet tem potom vse dobrotnike, katerim pošiljamo 16. letno poročilo o delovanju „Eat. podp. društva", uaj bi se posebno sedaj izkazali požrtvovalne ter poslane jim srečke rešili ali pa tudi med druge razpečali. Koliko je bilo dohodkov in stroškov v pretečenem letu z vplačanimi srečkami vred, in kako so se s temi milodari pokrivali stroški na petrazredni zares vzorni šoli pod vodstvom čč. šolskih sester, katero šolo je obiskovalo 445 deklic, med katerimi je bilo veliko revnih in podpore potrebnih, kaže sledeči pregled. Stroški: Nagrada č. gosp. katehetu in čč. šolskim sestram 1350 gl. 70 kr. Eurjava (drva in premog) 264 gl. 34 kr. Mizarska, zidarska, klučarska, kleparska itd. dela in popravila 231 gl. 63 kr. Zavarovalnina 3 gl. 94 kr. Razne knjige, tiskovine in šol. potrebščine 82 gld. 63 kr. Hišni davek 4 gld. 65 kr. Eoleki, znamke, poštnina 25 gl. 30 kr. Prispevek k božič-nici 75 gl. Razne malenkosti 38 gl. 77 kr. Sol, špeh, kruh, krompir, moka, riž, kava, sveče 183 gl. 4 kr. Sestram in pevcem kot nagrada pri igrah
68	gl. 63 kr. Dovažanje in žaganje stavbenega lesa
69	gl. 65 kr. Zeleznina, šipe 11 gl. 65 kr. Sukno za božično obleko 259 gl. 85 kr. Krojač, čevljar, šivilja 177 gl. 90 kr. Za pobiranje doneskov in raz-našanje vabil 12 gld. Skopaj 2859 gld. 68 kr. — Račun za 1. 1896: Dohodkov 2530 gld. 99 kr. Stroškov 2859 gl. 68 kr. Primanjkljaja 328 gl. 69 kr. Primanjkljaja za 1. 1895 1422 gl. 55 kr. Primanjkljaja za I. 1896 328 gl. 69 kr. Skupnega primanjkljaja 1751 gld. 24 kr. — Premoženje društva: 7 obligacij nominalne vrednosti 700 gl. 1 obligacija nominalne vrednosti 2000 gl. Od razprodanih sreček je naloženo denarja pri celjski posojilnici 2775 gi. 62 kr. — Odbor: Fr. Ogradi, inf. opat in mestni župnik, načelnik. Iv. Krušie, c. kr. šolski svet., kn. šk. duh. svet., prof. v. p., načelnikov namestnik. Ant. Rančigaj, mestni vikar, denarničar. Jož. Potovšek, katehet, tajnik. Ferd. Gologranc, Fr. Emecl, Fr. Lipovšek, Iv. Rebek, dr. Jos. Sernec, E. Sah. dr. Jos. Vrečko, odborniki. — Pregledo-valci računov: Iv. Erančič s. r., mestni kapelan. Fr. Lončar s. r., tajnik posojilnice. And. Pere s. r., notarski konc.__
Darovi.
Za dijaško mizo: Neimenovana 1 gld. 60 kr. — Gospod Janez Eunauer, župnik na Golem, 5 gld. — Gospod Fr. Birk, 3 gld. — Gospod J. Brence, župnik pri Sv. Gregorju, 1 gld. 50 kr. — Zbirka po gospodu župniku J. Demšarju iz St. Vida pri Vipavi 8 gld. — Neimenovan 1 gld. 50 kr. — Bog plačaj!
Za Elunov spomenik: G. Mat. Karba, župnik v Zrečah, 2 gld. — G. Iv. Tomažič, mestni župnik v Škofji Loki, 5 gld.
Narodno gospodarstvo.
Živinozdravniško-policijske naredbe.
Na povabilo županstva v Krškem zbrali so se v nedeljo dne 17. oktobra župani 15 občin štajerske iu kranjske dežele. Pod predsedstvom rajhenburškega župana Urschulda sprejela se je po poročilu krškega župana dr. Romiha prošnja na visoko c. kr. ministerstvo notranjih zadev glede živinozdravniško-poli-cijskih naredb. Ker obravnava prošnja pereče in za občni blagor važno vprašanje, podamo jo tukaj doslovno. Prošnja se glasi:
Visoko c. kr. ministerstvo I
Ker je trgovina s svinjami na Štajerskem in Kranjskem skoraj popolnoma ustavljena, dasi je ponehala svinjska kuga do malega po vseh okrajih, zbrali so se župani, oziroma občinski svetovalci podpisanih občin štajerske in kranjske dežele dne 17. oktobra v Krškem v posvetovanje glede živinozdrav-niških naredb in sklenilo se je soglasno, predložiti visokemu c. kr. ministerstvu nastopno prošnjo:
1. Akj nastane v kakšni kronovini kužna živalska bolezen, uvedejo naj se le tiste naredbe, katere so navedene v III. oddelku zakona z dne 29. februvarija 1889, št. 35. drž. zak. o odvračanju in zatiranju kužnih bolezni pri živalih, oziroma pri goveji kugi v IL oddelku postave z dne 29. februvarija 1889, št. 37. drž. zak. o zatiranju goveje kuge. Posebno bi se nikakor ne smele zapreti druge kro-novine za uvoz iz okužene kronovine.
Mejni zapor ni naveden v zakonu o odvračanju in zatiranju kužnih bolezni pri živalih kot sredstvo, da se po deželah, za katere velja ta zakon, kužne živinske bolezni dalje ne razširjajo in da se zatro ali iztrebijo. Ejer je zakonodalec hotel, da se mejni zapor uvede kot tako sredstvo, navedel je to v postavi sami; tako proti vnanjim deželam po § 1. splošne postave o zatiranju kužnih bolezni pri živalih in po §l.o odvračanju in zatiranju goveje kuge, in izjemno proti kronovinam po § 31. postave o od-
vračanju in zatiranju goveje kuge. Ako bi bil hotel imeti zakonodalee mejni zapor proti kronovinam pri vseh kužnih živalskih boleznih kot sredstvo, bi bil to navedel ravno tako v zakonu o odvračanju in zatiranju kužnih bolezni pri živalih, kakor je to navedel v zakonu o odvračanju in zatiranju goveje kuge.
Mejni zapor proti okuženi kronovini je pa tudi popolnoma nepotreben, ker so živinozdravniško-policijske naredbe pod nazorstvom državnih organov. Ni torej nikakega povoda, da bi ne zaupala kaka dežela živinozdravniško-policijskim naredbam okužene dežele.
Pa tudi radi tega je mejni zapor neosnovan, ker ne morejo vedeti dotični državni organi, ali je zares kakšna kužna bolezen v drugi drugi kronovini, in lahko se pripeti, da se uvede mejni zapor proti popolnoma zdravi deželi. Lahko se n. pr. zgodi, da zboli v svinjski čredi, ki ee žene na prodaj, prešič za svinjsko kngo in da pogine; po živinskem potnem listu je prešič doma iz krškega okraja. Ako je poginil prešič v kakem selišču na Štajerskem, takoj zapre dežela Štajerska svojo mejo proti Eranjski za uvoz svinj, in to dostikrat popolnoma neosnovano. Nahajajo se namreč brezvestni trgovci s svinjami, ki pokrijejo svinje iz okuženih krajev z živinskimi potnimi listi zdravih krajev, ali lahko se ie okužil prešič tudi na potu v okuženih vozovih ali na kakšen drug način. Namesto da bi ee poiskal pravi vzrok, uvede se kar na kratko mejni zapor proti zdravi, neokuženi kronovini. Zadostovalo bi bilo v tem slučaju, naročiti državnemu živinozdravniku v Erškem, naj preišče, je li v tistem dvorcu svinjska kuga, v katerem je baje doma poginjen prešič; vse druge naredbe naj bi se pa prepustile državnim organom na Eranjskem, ne oziraje se na to, da je morebiti opetovano zbolela kakšna žival.
Mejni zapor dovede tudi dostikrat do naredb, katere gotovo niso v smislu postave.
a)	V okuženi deželi izrečejo državni organi, da je bolezen ugasnila; izvoz pa je vendar zaprečen, ker še druge kronovine niso odprle svojih mej. Ta slučaj je še sedaj na Eranjskem in Štajerskem, ko se ne smejo izvažati svinje, in to tudi ne iz neokuženih krajev.
b)	Kužna bolezen nastane v dveh sosednih deželah ; vsaka dežela zapre svojo mejo proti drugi. Sčasoma poneha kuga v obeh deželah, a meja se le ne odpre in je vsaka kupčija eb meji popolnoma zaprta. Dogodi se celo, da so sejmi v obeh deželah dovoljeni, a živali vendar ne smejo čez mejo. Ta slučaj trajal je dolgo časa mej kranjsko in štajersko deželo; v breškem in krškem okraju bili so sejmi dovoljeni, a svinje niso smele iz jedne dežele v drugo.
c)	Kužna bolezen nastane v dveh sosednih deželah ; kuga poneha v obeh deželah, a svojo mejo odpre le jedna dežela. Ta slučaj je sedaj mej štajersko in kranjsko deželo; kranjska dežela je svojo mejo proti štajerski odprla, a štajerska dožela je pa še vedno zaprta proti kranjski. Poudarjati se mora, da so svinjski sejmi dovoljeni v obeh deželah; državni organi torej sodijo, da je svinjska kuga ponehala.
Lahko se pripeti, da bode o kakšnem sejmu prignal posestnik iz Štajerskega svinje na Kranjsko na eejm; ako jih ne proda, ne bode jih smel gnati domu.
d)	Dežela je lahko odprta proti nekaterim deželam, proti drugim pa je zaprta. Ta slučaj je sedaj na Kranjskem, kranjska dežela sme uvažati svoje svinje na Solnograško, vse druge dežele pa so zaprte proti Eranjski.
e)	Ako pride trgovec ix Solnograškega na Erško, ne sme oddati kupljenih svinj na postaji Videm-Erško, temveč peljati jih mora 1, oziroma 2 dni ali v Novo Mesto ali pa v Litijo, kar se gotovo ne more odobravati iz zdravstvenih ozirov na svinje.
Take naredbe pa tudi niso v smislu postave; še celo pri utesnitvi prometa proti vnanjim državam pravi visoka vlada z dne 12. maja 1880 :
„Ukazujoč te utesnitve ali omejitve treba je na vidu imeti, da se promet ali trgovina ne ovira v večji meri, nego je po svojstvu bolezni in vladajočih razmerah sploh opravičeno".
2. Pri kužnih živalskih boleznih naj se dene pod zapor le dotični dvorec, ali selišče, ali okolica ali okraj, ne pa radi dvorca celo selišče, radi selišča cela okolica ali okraj t radi okraja cela dežela.
N. pr. vnela se je v jeđnem seličču občine Cirklje svinjska kuga; in ker gre okrajna cesta iz Krškega v Novo Mesto skoz občino Cirklje, niso se smele svinje odpravljati v Novo Mesto po tej cesti iz popolnoma neokužene občine Krške in to celo na vozovih ne.
3.	Ako se vname v sosedni vnanji deželi kužna živinska bolezen, naj se vsa-kako zapre meja z vojaškimi močmi.
Žandarmarija in civilna straža nikakor ne moreta zapreti meje tako, da bi se popolnoma onemogočilo tihotapstvo.
4.	Postaja Videm-Krško naj bo odprta za oddajo kranjske živine, če je tndi na Štajerskem kaka kužna bolezen, ali če se štajerska dežela tudi zapre proti Kranjski.
Imenovana postaja je popolnoma ločena od vseh štajerskih selišč, tako, da je popolnoma izključeno medsebno okuženje, to tembolj, ker se morajo svinje na vozovih na postajo odpraviti.
Da bi bila imenovana postaja za Kranjsko vedno odprta, utemeljeno je tudi s tem, ker je to edina postaja v odpravljanje živine za velik del Kranjske dežele, in ker nadzira postajo v živinozdravniškem oziru itak c. kr. živinozdravnik krški.
Kakor se je zgoraj omenilo, morale so se gnati svinje po 1 ali 2 dni daleč, da jih je bilo mogoče oddati na železniških postajah.
5.	Promet s svinjami naj se preveč ne otežkoči z naredbami glede pre-vožnje svinj.
Ako že morajo prevažati na vozovih kupčevalci s svinjami nakupljene svinje, se naj to ne zahteva od posestnika, ki hoče postaviti svoje svinje Da sejm, ali Če jih žene mesarju, ali če jih je kupil v kakem drugem selišču, in jih hoče spraviti na svoj dom itd.
Marsikateri posestnik ima morebiti postaviti na sejm le enega prašiča, za katerega bo dobil kakih 5 gld. Ker nima svojega voza, najeti mora voznika, kateremu mora plačati skoraj polovico prodajne cene.
6.	Mejni zapori vseh kronovin proti kranjski in štajerski deželi se naj takoj odpravijo.
Svinjska kuga je potihnila do malega po vseh okrajih štajerske in kranjske dežele. Ako bi se dal utemeljevati mejni zapor tudi postavno, kar pa zanikajo podpisane občine, vendar ni sedaj nobenega vzroka, da so se zaprle skoraj vse kronovine proti štajerski in kranjski deželi.
Mejni zapori trajajo že sedaj skoraj 3 leta, in je skoraj popolnoma uničen ves promet s sviniami, tako da je nastopila posebno po vinorodnih krajih splošna beda.
Udano podpisana županstva prosijo torej, visoko c. kr. ministerstvo blagovoli uvaževati navedene razloge in uslišati prošnjo.	(Slede podpisi.)
Telegrami.
Dunaj, 23. oktobra. Zagotavlja se, da se snideta delegaciji že v prvih dneh meseca novembra.
Dunaj, 23. oktobra. Pri volitvi članov v pridobninsko komisijo so zmagali v III. razredu razun v prvih dveh okrajih vsi an-tisemitski kandidatje.
Duuaj, 23. oktobra. Nemški nacijonalci so na shodu sklenili prositi posl. Schone-rerja, da naj prekine svoj dopust in kar najpreje pride na Dunaj.
Budimpešta, 23. oktobra. Cesar je podelil francoskemu poslaniku Lozeju veliki križ reda sv. Štefana.
Belgrad, 23. oktobra. Kralj Aleksander želi, da se novo ministerstvo ne peča z balkansko politiko, marveč se priklopi mirovni politiki velevlastij.
Madrid, 23. oktobra. Ministerski predsednik Sagasta se je posvetoval včeraj popoludne s kraljico o odgovoru na noto poslanika Zveznih držav in o splošnem položaju.
Neprekosljlvega učinka je
Tanno-cliiiiin tinktura za lase.
Okrepčuje ln ohranjuje lasiiče in preprečuje izpadanje las. Cena 1 stekl. z rabllnlm navodom 50 kr.
Jedina zaloga	57 38 a
lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v LJubljani,
Besljeva oesta itev. 1, poleg mesarskega mosta.
Umrli so:
21. oktobra. Ignacij Zupančič, delavčev sin. 1 dan, Dunajska cesta 20, Atelectosis pulm. — Uršula Serčnik, delavčeva vdova 69 let, Vodmat 115, jetika.
V bolnišnici:
21.	oktobra. France Brolib, delavec, 57 let, jetika.
V h i r a 1 n i o i:
22.	oktobra. Franc Koren, delavec, 30 let, Caries.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
S a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	"•2 lis C« t» ^ >
22	9 zvečer	7408	11 6	sr. svzh.	oblačno	
23	7. zjutraj 2. popol.	739-9 740 1	117 11 7	sr. svzh. sr. svzh.	oblačno »	01
Srednja včerajšnja temperatura 12'3°, za 3*0° nad normalom.
Ekuekutivne dražbe.
Jožefa B a r 11 j a iz Zagorice posestvo (630 gld.), terjatev 370 gld., dne 26. okt. (ponovitev) v Novem Mestu.
Franceta K a s t e I i c a iz Dolenjih Lakovnic posestvo (263 gld. 40 kr.). terjatev 50 gld., dne 26. okt. in 25. nov. (ponovitev) v Novem Mestu.
Franceta in Katarine B e d e k iz Gaberja zemljišča (30, 135, 15, 25, 50 in 50 gld.), terjatev 150 gld., dne 28. okt. in 26. nov. v Novem Mestu
Ivana S t u p i c a iz Sodražice nepremakljivo posestvo (3100 gld.), terjatev 165 gld., dne 26. okt. in 23. novembra v Ribnici.
Antona K rn c a z Griča posestvo dne 27. okt. in 1. dec. (ponovitev) v Mokronogu.
Jakoba Perše iz Nove Gore posestvo (355 gld.) terjatev 64 gld., dne 28. okt. in 26. nov. v Novem Mestu.
Blejskega zdraviškega društva posestva (48.153 gld. 50 kr.) dne 29. okt. in 30. nov. v Radovljici.
Jerneja V o v k a iz Predtrga posestvo (5164 gld. 50 kr.) dne 29. oktobra in 30. nov. v Radovljici.
Jerneja Svete z Brezovice posestvo (8310 gld.) s pritiklino (245 gld.), dne 30. okt. in 30. nov. na Vrhniki.
Franceta Bernota iz Jasena nepremakljivo posestvo (1166 gld.), terjatev 220 gld., dne 30. okt. in 4. decembra na Brdu.
Antona T o m a i i n a iz Straže posestvo (1425 gld) в pritiklino (165 gld. 95 kr.) dne 30. okt. in 1. dec. v Krškem.
Zahvala.
711 1—1
Za mnoge dokaze najprisrčnejšega sočutja povodom nenadne bridke izgube, lepe vence in obilo udeležbo pri pogrebu najinega preljubljenega, nepozabnega sinka
Leopolda,
dovoljujeva si tem potom izraziti prisrčno, najtoplejšo zahvalo.
Karol in Leopoldina Šavnik.
V Kranju, dne 20. oktobra 1897.
Gosp. lekarnarju Plccoli-ju
v Ljubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blai. naznaniti, da rabi poslano tinkturo za
ju uljudno : e I o d e o
(Tinetura Rbei composita G. Piccoli) z Izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v čreveeih, Istotako tudi proti jetrnim In žolčnim Izlivanjem.
Bolniinica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
232 100-59
Provlnoijal brat Emanuel Leitner.
nadzdravnik.
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828) prod aj a
domača in inozemska olivna olja.
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani , cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacetra blaga, od „„;«..<— namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 15
Domača umetnost!
708 1-1
Tužnim srcem javljamo žalostno vest, da je Vse-gamogočnemu dopadlo našega iskreno ljubijenega sina. oziroma brata, nečaka in bratranca, gospoda
Gustava Puppis-a
o. kr. davčnega praktlkanta
danes, dne 21. oktobra, ob 10. uri dopoludne po dolgi in mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 21. letu dobe k Sebi poklicati.
Zemeljski ostanki dragega pokojnega bodo v soboto, dnč 23. t. m., ob 4. uri popoludne na tukajšnje pokopališče k večnemu počitku prenešeni.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači farni cerkvi.
Gorenji Logatec, dnč 21. oktobra 1897.
Karol Fuppis, trgovec in poseetnik, Eleonora Fnppls roj. Sohlnka, stariši — Karol, Ivan, Rudolf, Leopold in Friderik, bratje. — Mioi in Eleonora, sestri. — Ivan Vavrovsky, bratranec. — Pavla Sohlnka in Marija Vav-rovsky teti.
Josip Cvetrečiiik,
sobni slikar, Karlovska cesta it. 2,
se priporoča v vsakovrstna v sobnoslikarski obrt spadajoča dela.	9 32—32
Prosiovoljna prodaja.
Lepo posestvo 6188-1
v prijaznem krajn na Gorenjskem, obstoječe iz hiše. krite 7. opeko, velikega vrta njiv, travnikov in gozda, proda se iz proste roke. Kupci naj se oglasij» rstno ali pismeno pri Frnnu Štnmcnrju, posestniku v Adergasu pri Velesovem, posta Cerklje, Gorenjsko.
Podobarski i pozlatarski
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32—34
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje
oltarjev
iz lesa v poljubnem slogu,
kipov
in
svetniških soh
iz gipsa , kamna , lesenih itd.
Oltarne skupine
iz različnega materijala.
Spričalo. Gosp. Andrej Rovšek je naredil pri župni cerkvi na Ježici dva prav lična stranska oltarja v popolno zadovoljno>t podpisanega predstojništva.
Predstojništvo župne cerkve na Ježici.
dne 30. julija 1897. 505 52-13
i\OVO ustanovljena in novourejena (loiliaČa stavbinska in umetalna steklarija
tvrdke	503 6
Avg. Agnola v Ljubljani
Dunsijska cesta 9, poleg ,Figovca'
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken In vrat vdelanih s ka-tedralnlm steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barrenlm steklom,
s steklom z umetno slikarijo
vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela. — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega
steklarskega blaga
kot so: porcelanasti predmeti, zrcala, steklo v ploščah, svetiljke, podobe, okviri za podobe itd.
Prevzema vsa
stavbinska steklarska (lela in popravila po najnižji ceni.
S
miđfo
Liniment. Capsici compos.
144 18 lz lekarne Blohter-Jeve v Pragi priznano izvrstno bolečine olajšujoče ma-
zilo je dobiti posodica po 40 kr., 70~ kr.' in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubil " ' • ■ • t 707 39
domače zdravilo kar kratko kot
Richter-jev liniment s,sidrom'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristne.
Riohter-jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
eno
KrČmarJl ln zasebniki, kateri žele kupiti
a Solitlno blitvo. E
ш pristna, naravna vina, ^
obrnejo naj se do	677 15—6
Pavla Sponza
v Rovinju v Istri,
kateri da popolno jamstvo za pristnost njegovih vin. — Na željo vpošlje vzorce belega in „mosoato rosa", terana in belega isterskega vina.
Sf Preč. duhovščino še posebej opozarja na svoja naravna pristna vina za uporabo pri daritvi sv. maie.
izdelovaleo pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje Igriške ulice 2 47-37 priporoča lepo svojo zalogo
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele, pri naročilih pa tudi drugačne batve V zalogi ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za evoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 15
(v Medjatovl hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50kr..pulte za mašne knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj in franko.	322 35—24
95 cm visok z okvirom vred je naprodaj za
65 goldinai-jev "Ф6
pri Fr. Toman-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. I.	706 6-1
(brez kuhinje) sa oddaste solidnemu gospodu s 1. novembrom t. 1.
Več su izve v Komenskega ulicah štev. IG v II. nadstropju.	703 з-з
Obrtno naznanilo
Usojam si naznaniti slavnemu p. n. občinstvu, da sem pričel v novoustanovljeni delalnlol Jk£~ na Opekarski oestl "£X£ pod firmo
izdelavati
peči in lončarsko blago
ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor nove peči, štedllna ognjišča, potem za popravljanje starih pečij ln ognJlš&. Prizadeval si bodem, da vsa naročila izvedem najbolje.
Svoje novo podjetje najudaneje priporočujoč, beležim z velespoštovanjem
JFrane Malimi s.
709 3—1	blvil poslovodja firme A. Drelse. Џ
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejšega zistema, samokresov itd. in vseh sem spadajoCih potrebščin; posebno pa opozarjam na
Novo!
Novo!
ki se izdelujejo samo pri meni in katere je radi lahkote in priročnosti vsakomur najtopleje priporočati.
Ker sem ua Kranjskem jedini puškar, ki se peča Ie z izdelovanjem orožja, priporočam so p. n. občinstvu za mnogobrojni obisk, kor izvršujem vse v mojo stroko spada-dajoče nove naročbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Velespoštovanjem
534 20—11	Fran SevČik
pušlcar v Ljubljani, Židovske ulice.
Št. 35180.
mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo.
Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1898. 1., naznanja mestni magistrat ljublianski sledeče:
1.	Vsi tu bivajoči mladenči, kateri so bili rojeni 1877., 1876. in 1875. leta, se morajo osebno zglasiti v zapisanje
tekom meseca novembra t. 1.
pri mestnem magistratu.
Kedor po tej zglasitvi premeni stanovanje ali bivališče, mora to pre-membo istim potom nazuaujevati, dokler ni bil pri naboru.
2.	Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je s seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti, sicer se zglasitev ne sprejme.
3.	Začasuo odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščene.
4.	Oni, ki so v mestno občino pristojni in si mislijo izprositi kako v §§: 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti, imajo ali januvarija in februvarija meseca 1898. leta podpisanemu uradu ali pa najpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji z listinami opremljene prošnie izročiti.
5.	Oni domači in tuji stavljenci. ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasevanja za to prositi in s seboj prinesti 50 krajcariev za kolek.
Na pozneje vložene prošnje se sme le tedaj ozirati, ako tudi pogoji pozneje nastanejo.
Istočasno se sme zglasiti in dokazati pravica do kake v §§ : 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti
6.	Dolžnost zglasitve imajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanski službi, in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojnega pomorstva) in s" še stavodolžni.
7.	Kdor zanemari dolžnost zglasitve v smislu tega razglasa in in sploh iz voinega zakona izvirajoči dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel >a ta poziv, ali pa za dolžnosti izvirajoče mu iz vojnega zakona.
Stavljenje, kateri opusti propisano zglasitev ali ne naznani poznejše premembe stanovanja ali bivališča, ako mu ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi prestopek § 35 vojn. zakona in zapade globi od 5 do 100 gld., eventualno zaporni kazni od 1 do 20 dni.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 6 oktobra 1897
Koverte s flruio
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Eatol. tiskarna
v Ljubljani.
Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na
ki je glasilo slov. katol akadem. dijaštva,
Cena: Za nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V„ Matzleinsdorlerstrasse 76, IV., 30.
Razpis službe
Vsled sklepa občinskega sveta z dne 5. oktobra letos se razpisuje pri mestnem magistratu v stalno popolnitev
z letno plačo gld. 450'— in s pravico do 10°/o aktivitetne doklade, eventualno služba magistratnega sluge II. vrste z letno plačo gld. 400*— in s pravico do 10% aktivitetne doklade. Z obema službama je združena tudi pravica do službene oprave iu do pokojnioe, oziroma odpravnine. Za elučaj prostega stanovanja se aktivitetna doklada ne izplačuje.
Z dokazili o sposobnosti opremljene prošnje z* jedno razpisanih mest je vložiti
do dne 30. novembra t. L
pri magistratnem vložnem zapisniku.
Popclnili se bosta pa razpisani službi s 1. januvarijem 1898. leta.
Mestni magistrat ljubljanski,
dn<5 11. oktobra 1897.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, nluviale, dalmatike, ve-lumo, albe, koretelje. prte ud.
sploh vse, kar se rabi v cerksi pri službi božji. — Prevzema tudi vczcnlc, prenovljeiije stare obleke in tsii popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni banderii In vso drugo obleko.
PrcSastite gospode prosim, d% se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih Urdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča 12 52-43
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani. Gledališke ulice 4.
Popravila zanesljivo pod jamstvom.	гдо
verižic, uhanov	11
in prstanov.	^
Zaloga Styria-koles in raznih drugih zistemov. Л
Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši. ff?
Ceniki so franko na razpolago.	Lg
Novost: IC Stenske (Pendel-) ure z godbo 1
po jako nizki ceni. 'VQ	711	■■
Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu. Ji
Ustanovijo i» o lota 1870.
Izdelava perila
za gospode, gosp6 in otroke
na debela in drobno.
Cena In blago brez konkurence.
o o
■8 O
i!
Brajoe sa gospoda,
beli ohiffon, gladke n» prtih, brei ovratnika, brei maniet, 17 t rit Jeđna ođ gld. 110 do » T» »«■t „ „ 6'SS „ 15-— ■rajo« za deSke, v4 velikostih, licerkakor gornie Jedna od gld. V— do 140 «« „ „ 675 ,. 7-75 Svltloe za gospoda, в tre»
Jedne 80 kr. do gld. 140 leet gld. 4 60 do gld. 7 (0 Dvanajat ovratnikov od gld. 1-80 do S to. Dvanajat maniet
od gld. 3'80 do 460.
la predlog
(Vorhec-Jen) ed gld. 3-25 Jo6'—
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
«T. O. Hamann
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. ln kr. mornarico.
Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 66 41
Matko Malovic
stavbeni in pohištveni mizar Dolenjska mitnica, Ljubljana, Hradeckega vas št. I,
se priporočam čast. duhovščini in slav. občinstvu, kateri žele podpirati domačo obrt, v prevzetje vseh v	654 4
mizarsko stroko spadajočih del,
katera izgotovim solidno in po nizki ceni v najkrajšem času
C. in kr. privilegovani
zavod za izdelovanje orgelj
$	tvrdke
m Franc Čapek
v Kremsu ob Donavi
odlikovana mnogokrat s prvimi darili, član pariške akademije umetnosti
se priporoča v izvršitev vseh v to stroko spadajočih del, kakor: izdelovanje ln postavljanje novih orgelj po najnovejšem, preizkušenem stožčnoprfdalčnem (Kegellade) zistemu i. t. d. prenavljanje ln popravljanje orgelj, harmonijev, ameriškega ali poljubnega izvora in velikosti. 121 26—19
Od ustanovitve tega zavoda doslej izvršilo se je v njem 150 novih orgelj, mej temi so se postavile orgije v kremški mestni župni cerkvi (z 48 registri), v prostejeviški (s 30 registri), v St. Lenartu na Koroškem (z 28 registri), v Cortini di Ampezzo (z 32 registri), v Obertham na Čeikem (z 18 registri), v Czepanu na SedmograSkem (z 12 registri) itd. itd.
Dovoljujejo se Jako ugodni plačilni pogoji.
C«
KJ
o k.
o
te
i >
M a
n
—5
O -M
Л
M
aJ i > S
>50 =
tj 3 T3 oo
e
ca
еб i
O) n
®—
>J2 O «
X a
a> S
V a
0}
• S. O a
jo
<?}
-H
Ф .
" S
03 bli
« j. .a o
o» 3 a, a,
— Ф -
J2 ф t*
iS8*: b— o
M
S» u
o " a o u a
m
3 rt
-i н a
® s s -s
а
o
T3
M ®
a
w , . ф , t- 1 -a M
o? .—.
a Š-h>
Xt K .00
g. 2 S>2|
S-» o
° .	Ф
(9 о,и
-■3 sT-2
,5 a. и 5 J5
5 OJ S £ -o c i > a ...
đ.s bd .2. • £ £
t S
«J «	1
Mj O«
k> oo
Ss -Sj
O Si
eo
®
л гг
O oe
= O
<3 o
ko
° § •- G > e	.
• > «s t:
es a O >-»-З1-1 eu=> a> m -H
0) — ; w g a -s
■ - i 11 OJ N Д w O.
Ргоб. duhovščini vljudno priporočam
svojo delavnico
za
slikarijo na steklu,
slasti za izdelovanje
cerkvenih oken
z nmetno вНкагЏо
Ed. Stuhl
v Gruden. Annenstraase 85.
Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
Ш
V lekarni so tudi dobiva: Pristno franooako igranje r originalnih steklenicah po 60 In 40 kr.. med. konjak, med. malaga, najboljša, vse po najnižjih conah. Želez-nato klneako vino, sagrada vino (odvajajoče) itd.
Splošno priznan je
kina - železnati malaga
kot dijetetično, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescentom, sploh slabotnim osebam;
Steklenica gld. HO, pol stekl. gld. 1'—
Prireja se v kemično farmacev-tičnem laboratoriju
lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode nasl. (Mardetschlaeger)
•v Ljubljani
kateri naj se dopošiljajo naročila. Ondi dobč se tudi vsa horaoopatična zdravila.
Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vpraSanja dajo se radovoljno in brezplačno.	64 52—41
Vljudno naznanjamo zasebnikom, krčmarjem in vinskim trgovcem, da imamo
zanesljivo dobra in pristna
nova vina briška
na prodaj, bela in črna	702 3-2
Vinarsko in sacljarxk» društvo za Brda v Gorici.
Tiirnske ure!
Prečast. cerkvenim in občinskim predstojništvom se priporočam za napravo novih ali popravo starih ur na Btolplh. Moje cerkvene ure so iz najboljega in trajnega blaga, izdelane po najnovejšem načinu :n ker matematično popolnoma natanko uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni treba vrejevati. — Cene zelo nizke.	652 6—5
Juinčiin za-nje 5 ali več let. Proračune pošiljam na zahtevanje brezplačno.
[Matej Oblak
? urar na Vrhniki, Kranjsko.
Ш ||
'lip:! • 'јЈЗП,®].
Kristijan Mahlknecht
uradno protokolirana tvrdka
St. Ulrich, Groden, Tirolsko
se priporoma za
lesena cerkvena dela
kakor altarje, prižnice, podobe svetnikov, Kristuse, božje grobe, jaslice vzbuknjena križeva pota na finej-šega dfla in druge umetnine vsake vrste. Vse po zmernih cenah.
Ilustrovane cenike, narise, proračune pošiljam na zahtevo zastonj.
Priporočila. Vaše blagorodje 1 Potrdim Vam, da je za sv. misijon pri Vas naročeni križ došel v najboljšem stanu. Ta podoba je po mojem mnenju umetno delo prve vrste. Anatomija krasna, izraz obličja prešinljiv. Videl sem ljudi jokati ob pogledu tega Kristusa. Moram Vam toraj izrekati svojo najtoplejšo zahvalo ter vsestransko priporočim Vašo tvrdko. Grahovo pri Cirknici 28 4-4	Fr. Lakinajer, župnik.
Blagorodni gospod! S poslano . Nebes kraljico" sem povsem zadovoljen. Prekrasna je. Lepa hvala ! Stari Trg pri Ložu. Vam vdani A. Ponikvar.
Blagorodni gospod Mahlknecht! Radostao Vam naznanjamo, da nam poslana kipa presv. Srca Jezusovega in Brezmadežne vsem dopadata. Krasna izvršitev in vendar toliko zmerne cene toplo priporoča Vaše izdelke.
S spoštovanjem samostan dominikank v Brežah, Koroško. Pre«'astni gospod! Jaslice so došle nepoškodovane; izrekam Vam za-nje popolno zadovoljnost.	L. Staberhofer, Stanz, Štajersko.
Na istareiša.	♦
JNdjabctiiejSd/j delovalnica in prodajalnica k<
^ pristnih rn^-	U
čebelno-voščenih sveč»
jo tvrdka v
Fr. Supevc
v Ljubljani, v Prešernovih (preje Slonovih) ulicah. TJ s t a © ^ i
[©.»©, j © Tbil©, 60 leti.

!
i
Prečaetita duhovščina blagovoli naj se z naročili o priliki bližajočega se adventa in velicih božičnih praznikov obračati narav-Lost na označeno tvrdko, katera bode postregla z najboljšim blagom.
V zalogi so tudi VOŠČeni zvitki, najrazličnejše SVeČice za božična drevesca m okraski.	68o б-з [i
I > u n a j s k a borza.
Dn6 22. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....102	gld.	10 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....102	„	25 „
Avstrijska zlata renta 4•/„......123	„	10 ,
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	101	„	60 „
Ogerska zlata renta 4°/0.......121	„	75 „
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	99	„	65 „
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	946	„	— „
Kreditne delnice, 160 gld.......351	„	£5 „
London vista........: . .	119	,	65 ,
NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.	68	„	80'/tn
20 mark............11	„	74 h
20 frankov (napoleondor)............9	„	62l/«„
Italijanski bankovci........45	„	10 „
C. kr. cekini......................5 „	66 „
Dn6 22. oktobra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron
Tišine srefike 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 i .
Posojilo goriškega mesta......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . n	n južne železnice 3°/0 .
„	„ južne železnice 6°/0 .
n	„ dolenjskih železnic 4°/„
160 gld.	—	kr.
159 „	50	n
190 „	20	
99 „	60	
139 „	35	
128 „	—	
109 „	85	
112 „	50	
98 „	—	
98 „	60	n
227 „	—	n
181 „	50	n
126 „	—	„
99 „	50	n
Kreditne sreCke, 100 gld.......
4°/0 srefike dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa sreCke, 10 gld.
Rudolfove srefike, 10 gld.......
Salmove sreCke, 40 gld........
St. Genćis srefike, 40 gld.......
Waldsteinove sreCke, 20 gld......
Ljubljanske srefike.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
198 gld. 25	kr.
156 „ --	
18 „ 75	
24 „ 50	
74 „ -	
79 „ -	
57 „ -	
22 „ 50	
162 „ 25	
3392 „ 50	
403 „ -	
81 „ 75	
92 „ 50	n
129 „ 75	
164 „ -	
127 „ 12	n
Nakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K u I a n t n a izvršitev narodil na borzi.
Menjarnićna delniška družba
„M EBCII B«
IIKollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
ЛаГ PoJasnlla"£tt v vseh gospodarskih in Inančnlh stvarei
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaeijskih vrednostni) papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoccgi obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih glnvnic.