URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 14	Ljubljana, petek 23. aprila 1982
846.
Na podlagi 579. člena zakona o združenem delu in tretje točke drugega odstavka 13. člena zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka (Uradni list SFRJ, št. 63/80)
— Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije,
— Gospodarska zbornica Slovenije,
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in — Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sprejemamo spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo določenih stroškov (Uradni list SRS, št. 1/81 in 11/81), tako da se prečiščeno besedilo glasi:
DRUŽBENI DOGOVOR o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Z namenom, da prispevamo k uresničitvi ciljev politike ekonomske stabilizacije, smo se udeleženci s tem družbenim dogovorom dogovorili o skupnih usmeritvah pri odločanju delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in pri drugih uporabnikih družbenih sredstev (v nadaljnjem besedilu: v temeljnih organizacijah), obsegu rasti materialnih stroškov, osnovah za povračilo stroškov, ki jih imajo delavci pri opravljanju določenih del in nalog ter skupnih usmeritvah pri nekaterih merilih za ugotavljanje teh stroškov.
Skupne usmeritve o obsegu rasti zajemajo stroške za službena potovanja, za reprezentanco in propagando ter druge občasne izdatke.
Udeleženci sprejemamo skupna stališča in osnove za povračila stroškov, ki jih imajo delavci pri opravljanju določenih del in nalog.
2.	Sen
Udeleženci se bomo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah do sprejetja zaključnega računa sprejeli tudi s tem dogovorom usklajene planske akte za tekoče leto. Temeljne organizacije in delovne skupnosti naj v okviru delovne ali sestavljene organizacije kot celote s svojimi samoupravnimi splošnimi akti usmerjajo rast materialnih stroškov v skladu s tem dogovorom.
3.	Sen
Udeleženci se bomo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah pri odločanju o stroških, ki jih ureja ta dogovor, upoštevali:
— Upravičenost in obseg teh stroškov za opra.v-1 Ijanje posameznih del in nalog v okviru celotne dejavnosti temeljne organizacije;
Cena 30 dinarjev	Leto XXXIX
—	težnjo po zmanjševanju deleža teh stroškov v materialnih stroških in v celotnem prihodku;
—	obveznost sprotnega spremljanja nastalih stroškov ter pravočasnega ukrepanja za porabo sredstev v te namene v skladu s planirano višino ter obsegom teh sredstev;
—	obveznost sprotnega obveščanja delavcev o planiranih in porabljenih sredstvih za te namene, zlasti ob razpravah o periodičnih obračunih in zaključnem računu.
4.	člen
Udeleženci si bomo pri usklajevanju samoupravnega urejanja pogojev in načina priznavanja povračil stroškov prizadevali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah v samoupravnih splošnih aktih uredili:
—	pogoje, osnove in merila za povračilo stroškov, ki nastajajo pri opravljanju del in nalog, potrebnih za nemoten potek delovnega procesa v temeljni organizaciji;
—	da se bo pri opravljanju del in nalog, s katerimi so povezani ti stroški, izbral najbolj gospodaren način njihovega opravljanja;
—	da bodo delavci pravočasno obveščeni o pogojih in višini povračil posameznih stroškov, do katerih imajo pravico pri opravljanju svojih del in nalog;
—	da višina povračil ne bo višja od dejansko nastalih stroškov;
—	da se bodo povračila stroškov priznavala delavcem le na podlagi ustreznih listin ali v naprej določenem znesku.
5.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali: x
—	da bo v samoupravnih sporazumih določeno, da imajo delavci v temeljni organizaciji skupaj z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi združujejo delo in sredstva, pravico do vpogleda v izdatke, ki tvorijo materialne stroške, nadzora nad njihovim gibanjem in pravico, da vplivajo na njihovo višino;
—	da bodo delavci v temeljni organizaciji z delavci v drugih temeljnih organizacijah v delovni in sestavljeni organizaciji združenega dela usklajevali osnove in merila za povračila stroškov.
6.	člen
Udeleženci predlagamo delavcem, da v svojih samoupravnih splošnih aktih določijo pogoje, osnove in merila za izplačevanje povračil teh stroškov v skladu z usmeritvami tega družbenega dogovora.
Hkrati udeleženci predlagamo, da delavci v svojih samoupravnih splošnih aktih ne določajo konkretnih višin povračil stroškov za posamezne namene. To višino naj v skladu z osnovami in merili iz samoupravnih splošnih aktov določajo delavski sveti temeljnih organizacij ob sprejemanju letnih planskih aktov, med letom pa v primerih in ob pogojih, ki jih določijo v svojih samoupravnih splošnih aktih.
II.	SKUPNE USMERITVE ZA UREJANJE RASTI OBSEGA STROŠKOV
7.	člen
Udeleženci menimo, naj delavci v temeljnih organizacijah upoštevajo poleg načel dobrega gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot družbeno usmeritev tudi usmeritve vsakoletne resolucije, ko odločijo o rasti obsega stroškov za službena potovanja, za izdatke za rezprezentanco, za reklamo ter propagando in za druge stroške in občasne izdatke.
8.	člen
Pri določanju družbenih usmeritev Za urejanje rasti oosega stroškov za dnevnice za službena potovanja, izdatke za prevozne'"stroške na službenem potovanju, izdatke za uporabo svojega avtomobila na službenem potovanju in izdatke za reprezentanco izhajamo udeleženci iz naslednjih dveh izhodišč, ki naj bi jih delavci v temeljnih organizacijah upoštevali pri planiranju rasti celotnega prihodka, materialnih stroškov in dohodka:
—	da mora porast teh stroškov zaostajati praviloma za rastjo celotnega prihodka, prihodka oziroma dohodka; zaostajanje teh stroškov za rastjo dohodka ugotavljajo tiste temeljne organizacije, v katerih delavci uveljavljajo delež pri skupaj ustvarjenem dohodku, ko združujejo delo in sredstva in sicer če izkazujejo prihodke, dosežene iz skupnega prihodka ali
/ skupnega dohodka;
—	da se pri določanju porasta upošteva doseženo razmerje teh stroškov do dohodka oziroma prihodka v posamezni temeljni organizaciji v primerjavi s povprečnim razmerjem teh stroškov do dohodka oziroma prihodka v posamezni podskupini dejavnosti.
9.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah zagotovili, da rast stroškov iz 8. člena ne bo večja od rasti celotnega prihodka, prihodka oziroma dohodka v tistih temeljnih organizacijah, v katerih je razmerje teh stroškov do dohodka oziroma prihodka manjše od povprečnega razmerja v podskupini dejavnosti.
.V - temeljnih organizacijah, v katerih je razmerje teh stroškov do dohodka oziroma prihodka večje od povprečnega razmerja v podskupini dejavnosti, pa morajo ti stroški rasti praviloma počasneje od rasti celotnega prihodka, prihodka oziroma dohodka.
I V temeljnih organizacijah, v katerih povečujejo udeležbo izvoza v celotnem prihodku, lahko stroški iz j 8. člena, povezani z opravljanjem del in nalog v tujini, rastejo v skladu s planom temeiine organizacije, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena.
Obseg deviznih izdatkov za namene službenih potovanj naj ne presega odstotnega deleža teh izdatkov i v deviznem prilivu preteklega leta.
10.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah zagotovili, da bo rast izdatkov za avtorske hpnoraje in izdatkov po pogodbah o začasnem ali občasnem delu nižja od rasti razporejenih sredstev za osebne dohodke.
Ne glede na usmeritev prvega odstavka tega člena smejo temeljne organizacije, ki opravljajo založ-
niško oziroma časopisno založniško dejavnost, ter organizacije združenega dela in drugi uporabniki družbenih - sredstev na področju znanosti, kulture In informacij in tiste vzgojnoizobraževalne organizacije, ki so po 120. členu zakona o usmerjenem izobraževanju članice Zveze delavskih univerz Slovenije, planirati in izplačevati izdatke za avtorske honoraje do višine, ki jo je s sklepom o višini teh izdatkov določil .organ upravljanja temeljne organizacije oziroma ustrezni organ upravljanja drugega uporabnika družbenih sredstev.
11.	člen
Udeleženci predlagamo, da delavci v temeljnih organizacijah določijo obseg stroškov za reklamo in propagando v svojem letnčm planu, skladno z vplivom teh stroškov na povečanje dohodka V tekočem in v prihodnjih obdobjih oziroma skladno s povečanjem deleža izvoza v celotnem prihodku.
x	12. člen
Delavci temeljnih organizacij v ustanavljanju, temeljnih organizacij, ki so registrirale iiovo dejavnost, temeljnih organizacij, ki začno dejavnosti zarad: katere so bile ustanovljene, in tudi temeljnih organizacij, ki v preteklem letu niso imele s tem dogovorom predvidenih izdatkov ali se ti izdatki pojavljajo občasno, naj pri določanju obsega stroškov iz 8. člena tega dogovora upoštevajo sklep o višini teh stroškov, ki ga sprejme organ upravljanja temeljile organizacije oziroma ustrezni organ upravljanja drugega uporabnika družbenih sredstev.
13. člen
Z metodologijo, ki bo prilagojena obračunskemu sistemu ter usmeritvam, sprejetih v resolucijah, bomo udeleženci določili podatke in kazalce za spremljanje izvajanja sprejetih usmeritev.
Udeleženci bomo na podlagi metodologije, ki je sestavni del tega dogovora, zagotovili da bodo objavljena povprečna razmerja teh stroškov do dohodka oziroma prihodka ah osebnih dohodkov po podskupinah dejavnosti za obdobje prvih devetih mesecev do konca novembra ,tekočega leta, zato da bodo delavci v temeljnih organizacijah lahko v svojih letnih planskih aktih upoštevali usmeritve iz tega dogovora.
„ ,	14. člen
Udeleženci se bomo zavzemali, da bo v poslovnem poročilu k zaključnemu računu tudi analiza teh stroškov. V njej bo razmerje teh stroškov do dohodka oziroma prihodka v temeljni organizaciji primerjano s povprečnim razmerjem v posamezni podskupini dejavnosti.
Ce se v analizi ugotovi, da je razmerje teh stroškov do dohodka v temeljni organizaciji nad povprečjem podskupine, mora poslovodni organ ob razpravah zaključnega računa navesti razloge ali pa predložiti program ukrepov in nosilce zadolžitev za znižanje teh stroškov izvršnemu svetu skupščine občine.
III.	SKUPNE OSNOVE ZA POVRAČILA STROŠKOV
15.	člen
S tem družbenim dogovorom smo se udeleženci dogovorili o skupnih osnovah Za urejanje povračila
stroškov, ki nastajajo pri opravljanju del in nalog na službenem potovanju, in za povračilo stroškov za ločeno življenje.
Udeleženci smo se dogovorili tudi o nekaterih usmeritvah za povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, za povračilo stroškov za delo na terenu, selitvenih stroškov in prevoznih stroškov v drugih primerih.
Udeleženci bomo vztrajali, da delavci v svojih samoupravnih splošnih aktih določijo povračilo preostalih stroškov, ki jih imajo pri opravljanju določenih del in nalog za temeljno organizacijo, v skladu z usmeritvami tega dogovora.	>
Udeleženci bomo zastopali ta enotna stališča do povračil stroškov, ne glede na to ali bremenijo materialne stroške, investicijsko ali skupno porabo.
1.	Povračila stroškov na službenem potovanju
16.	Člen
Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, štejemo udeleženci dnevnico (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in ‘stroškov za prevoz.
DO povračila stroškov na službenem potovanju naj bodo upravičeni vsi delavci pod enakimi pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu.
17.	člen
Za dnevnico štejemo udeleženci po tem družbenem dogovoru povračilo stroškov za prehrano, ki jih je imel delavec na službenem potovanju.
Delavci naj v samoupravnem splošnem aktu določijo. da se stroški za prehrano delavcu povrnejo v znesku, določenem na podlagi povprečno ugotovljenih stroškov.
Udeleženci bomo zagotovili, da bo Zavod SR Slovenije za statistiko spremljal in redno objavljal poprečne stroške za prehrano na službenem potovanju.
18.	člen
Udeleženci predlagamo, da je delavec upravičen
do:
—	cele dnevnice, ki se obračuna za vsakih 24 ur službenega potovanja ali če je službeno potovanje trajalo manj kot 24 ur, toda več kot 12 ur;
—	polovične dnevnice, če je službeno potovanje trajalo več kot 8 ur, vendar ne več kot 12 ur, in če je potovanje trajalo več kot 24 ur za čas, ki je daljši od 8 ur, vendar ne več kot 12 ur;
—	znižane dnevnice za Službeno potovanje, če je trajalo službeno potovanje več kot 6 ur, vendar ne več kot 8 ur, pod pogojem da odide na službeno potovanje vsaj 2 uri pred pričetkom svojega rednega dela ali pa ga konča vsaj 2 uri po preteku svojega rednega dela.
19.	člen
Za službeno potovanje v tujino štejemo udeleženci dogovora službeno potovanje delavca iz Jugoslavije v tujo držaVo in nazaj, iz ene države v drugo in Potovanje iz enega kraja v drug kraj v tuji državi.
Udeleženci soglašamo, da dnevnica za službeno' Potovanje, ki pripada delavcu od prehoda meje pri odhodu do prehoda meje pri vrnitvi iz tujine, ne more biti višja od zneska, ki je določen za II. skupino de-
lavcev za službeno potovanje v tujino s predpisom o izdatkih za službena potovanja in selitve v tujino, ki se priznavajo zveznim upravnim organom in zveznim organizacijam med materialne stroške.
Dnevnico za službeno potovanje zmanjšano za 30 odstotkov in izdatki za prenočišče se priznajo iahs.0 le izjemoma, če je v nalogu za službeno potovanje navedeno, da bodo priznani stroški za prenočišče v hotelu po predloženih računih, vendar v takem primeru stroški prenočevanja ne smejo presegati 70 odstotkov pripadajoče dnevnice.
Pogoje in kriterije, po katerih ima delavec pravico do dnevnice za službeno potovanje v tujo državo, določijo delavci v samoupravnem splošnem aktu ter pri tem upoštevajo, da je treba število potovanj in v okviru potovanj število oseb omejiti. Posameznega potovanja v tujino naj se ne bi udeleževala več kot 2 ! delavca.
Izdatki za te namene za naloge uvoza se morajo v primerjavi s preteklim letom zmanjševati. Udeleženci menimo, da naj delavci ob periodičnih obračunih in zaključnem računu posebej obravnavajo upravičenost teh izdatkov.
20.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali, da bodo delavci v samoupravnih splošnih aktih določili, da se povrnejo stroški za prenočišče največ do višine stroškov za prenočišče v hotelu B ali nižje kategorije v katerih je delavec prenočeval.
Če delavec predloži račun za hotel višje od B kategorije, se mu povrnejo stroški največ v višini zneska, ki je ugotovljen na podlagi povprečnih stroškov za prenočišče v hotelih B kategorije.
Stroški za prenočišče na službenem potovanju naj se povrnejo na podlagi predloženega računa za prenočišče.	’
Delavci lahko v samoupravnem splošnem aktu določijo tudi, da se stroški za prenočišče povrnejo delavcu brez predložitve računa; v tem primeru naj povračilo ne presega 40 odstotkov povprečnega stroška za prenočišče v hotelih B kategorije.
21.	člen
Udeleženci predlagamo, naj delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo, da se stroški za prevoz delavcev na službenem potovanju povrnejo v višini stroškov za prevoz s prevoznim sredstvom, uporaba katerega zagotavlja najbolj smotrno opravljanje del in nalog. Prevozno sredstvo se navede v potnem nalogu, delavcu pa se povrnejo potni stroški, ki jih dokaže z vozovnico ali računom.
Kadar je v potnem nalogu določeno, da delavec uporablja za prevoz osebni avtomobil, odvisno od naloge, ki jo opravlja, ter od pogojev in načina, po katerem se ta opravlja, se mu povrnejo stroški za prevožene kilometre.
Udeleženci predlagamo, da delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo kilometrino v pavšalnem znesku za prevoženi kilometer v višini povprečnih stroškov za avtomobil srednjega razreda.
Delavci lahko v svojih samoupravnih splošnih aktih priznajo povračilo večjih prevoznih stroškov od povprečnih za opravljanje tistih del in nalog, ki povzročajo večje stroške za prevoženi kilometer na slabih makadamskih in gozdnih poteh.
22.	člen
Udeleženci predlagamo, da delavci v samoupravnih splošnih aktih določijo tudi pogoje, pod katerimi se priznavajo povračila prevoznih stroškov za druge primere, kot na primer za delo delavca v drugem kraju, ob občasnem obisku družine, za prevoz na šolanje in strokovni pouk ter ob preselitvi delavca in njego-govih družinskih članov v drug kraj.
2.	Povračilo stroškov za ločeno življenje
23.	člen
Osnova za povračilo stroškov za ločeno življenje po tem družbenem dogovoru so stroški za stanovanje v kraju, kadar delavec začasno dela zunaj kraja stalnega bivališča in ločeno od svoje ožje družine, ter stroški za prehrano, ki presegajo običajne stroške, ki bi jih delavec imel, če bi živel skupaj s svojo ožjo družino (žena, otroci).
Povračilo stroškov za ločeno življenje pripada delavcu oziroma nosilcu družbene funkcije le v primerih, ko je zaradi napotitve na delo v drug kraj ločen od ožje družine.
Udeleženci predlagamo, da delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo, kdaj pripada delavcu ' skupaj s povračilom stroškov za ločeno življenje tudi povračilo stroškov za občasno potovanje k njegovi družini.	X
.	24. člen
Udeleženci predlagamo, da delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo povrnitev stroškov za stanovanj e, ki jih ima delavec v kraju, kjer dela, in jih plačuje zaradi ločenega bivanja ali po predloženih računih ali v znesku, ki naj mesečno ne presega 30 odstotkov povprečnih stroškov za prenočišče v hotelu B kategorije za 30 prenočevanj.
25.	člen
Udeleženci predlagamo, da delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo tudi pogoje, pod katerimi bodo delavcem povrnili del stroškov za prehrano.
če delavci določijo povračilo v pavšalnem znesku, naj to povračilo ne presega zneska, ki je 30 odstotkov povprečne dnevnice za 30 dni.
3.	Povračilo stroškov za delo na terenu
26.	člen
Za povračilo stroškov za delo na terenu štejemo udeleženci tega družbenega dogovora povračilo povečanih stroškov, ki jih ima delavec med bivanjem in delom na terenu, če dela v kraju zunaj sedeža temeljne organizacije in svojega stalnega oziroma začasnega bivališča. To povračilo stroškov naj pripada delavcu, če sf#i na terenu organizirana prehrana in prenočišče, sicer pa ima delavec pravico do povračila stroškov za prenočišče in do dnevnice. To povračilo stroškov naj pripada delavcu za dneve, ki jih preživi na terenu in se določi v znesku na dan.
Udeleženci smo se dogovorili, da delavec ni upravičen do povračila stroškov iz prejšnjega odstavka, če ne dela na terenu ali če ga neopravičeno ni na delo.
27.	den
Delavci naj v samoupravnem splošnem aktu določijo, da se delavcu, ki dela na terenu, povrnejo stroški za organizirano prenočišče v dejanski višini.
stroški za organizirano prehrano pa v določenem znesku od dejanske višine teh stroškov.
Dejansko višino stroškov za prenočišče in prehrano ugotavljajo delavci v temeljni organizaciji na podlagi stroškov, ki jih ima temeljna organizacija, ko za delavce na terenu organizira prehrano in prenočišče.
28.	člen
Udeleženci predlagamo, naj delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo, kdaj delavcu, ki dela na terenu pripada tudi povračilo stroškov za občasno potovanje k njegovi družini, kako pogosto in za kakšno, prevozno sredstvo.
4.	Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela
29.	člen
Delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Udeleženci predlagamo, da se stroški za prevoz na delo in z dela od stalnega ah začasnega bivališča povrnejo v višini stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi za dneve, ko delavec dela, pri čemer naj delavec sam krije del teh, stroškov.
Če ni možen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini, ki jo določijo delavci v svojem samoupravnem splošnem aktu.
Udeleženci si bomo prizadevali, da se bo povečalo število organizacij združenega dela, ki bodo namesto izplačevanja povračil izdatkov delavcem za te namene, zagotavljale neposredne odnose z organizacijami združenega dela, ki opravljajo prevoze na delo in z dela.
5.	Povračilo selitvenih stroškov
30.	člen
Za selitvene stroške štejemo udeleženci po tem družbenem dogovoru dejanske stroške za razstavljanje pohištva, pakiranje, prevoz in ponovno sestavljanje pohištva in tudi stroške za prevoz, hrano in nastanitev delavca in njegovih družinskih članov med selitvijo.
Delavci naj v samoupravnem splošnem aktu določijo pogoje, pod katerimi se delavcu zaradi zahtev temeljne organizacije priznavajo selitveni stroški za preselitev po predloženem računu.
V samoupravnem splošnem aktu naj delavci določijo, kdaj se stroški za selitev povrnejo delavcu in družinskim članom, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu.
IV.	NALOGE IN OBVEZNOSTI POSAMEZNIH UDELEŽENCEV
31.	člen
Udeleženci bomo:
—	delovali tako, da bodo delavci stališča iz tega družbenega dogovora uveljavili v samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij;
—	spremljali izvajanje določb samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo povračila stroškov, ki se priznavajo delavcem pri opravljanju določenih del in nalog;
—	spremljali izvajanje obveznosti, da bodo delavci temeljnih organizacij v svojih planskih aktih določili obseg sredstev za povračila stroškov delavcem;
—	spremljali izvajanje in učinkovanje usmeritev iz tega družbenega dogovora v okviru svoje pristojnosti;
—	opozarjali, da se družbena sredstva trošijo v nasprotju z načeli dobrega gospodarjenja, če bo višina povračil stroškov v nasprotju z usmeritvami tega družbenega dogovora ter izvajali potrebne ukrepe.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije bosta, če bo potrebno, za dopolnjevanje samoupravnih sporazumov dejavnosti sprejela osnove in usmeritve za pogoje, pod katerimi v temeljnih organizacijah priznavajo povračila posameznih stroškov.
32.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo v skladu s tem družbenim dogovorom in v okvifu svojih pristojnosti uredil spremljanje in objavljanje posameznih vrst stroškov, za katere udeleženci s tem družbenim dogovorom sprejemajo skupne osnove za njihovo urejanje, tako da bo:
— Zavod SR Slovenije za statistiko spremljal in objavljal povprečne stroške za dnevnico in za prenočišče na službenem potovanju. Povprečne stroške za dnevnico ugotavlja na podlagi povprečnih cen za naj-pogostejše obroke, skupaj za vse kategorije hotelov in restavracij na območju države. Povprečne stroške za prenočišče ugotavlja na podl&gi povprečnih cen za prenočišče, v sobi z eno posteljo v hotelih B kategorije na območju države;
— Republiška skupnost za cene bo spremljala in
objavljala povprečne stroške za prevoženi kilometer z osebnim avtomobilom srednjega razreda po dogovorjeni metodologiji.
Zavod SR Slovenije za statistiko in Republiška skupnost za cene bosta povprečne stroške po prejšnjem odstavku objavljala v glasilu Zveze sindikatov Slovenije in Gospodarskem vestniku najpozneje 25 dni po preteku vsakega trimesečja.
33.	člen
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije se bo zavzemal za to, da bodo delavci v temeljnih organizacijah pri določanju obsega in višine sredstev povračila stroškov iz tega družbenega dogovora upoštevali osnovna načela dobrega gospodarjenja in načela racionalnega gospodarjenja s temi sredstvi.
Organi in organizacije sindikatov si bodo prizadevali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah v samoupravnih splošnih aktih opredelili usmeritve tega družbenega dogovora ter dogovorjene pogoje in višine za določanje teh povračil uskladili na ravni delovne oziroma sestavljene organizacije in družbenopolitičnih skupnosti.
Organi in organizacije Zveze sindikatov Slovenije bodo sproti obravnavali opozorila o neustreznem urejanju in izplačevanju povračil teh stroškov ter vztrajali, da bodo samoupravni organi v temeljnih organizacijah predlagali uskladitev samoupravnih splošnih aktov s tem družbenim dogovorom.
34,	Člen
Gospodarska zbornica Slovenije si bo skupaj s splošnimi zdrožor.ii. in .medobčinskimi' gospodarskimi zbornicami v skladu s tem družbenim dogovorom prizadevala,, da bodo delavci v temeljnih organizacijah
v samoupravnih sporazumih o medsebojnih razmerjih
pri ustvarjanju skupnega dohodka in prihodka urejali povračila stroškov skladno s tem družbenim dogovorom.
V okviru programov svojih aktivnosti bo organizirala spremljanje uresničevanja usmeritev, tega družbenega dogovora v samoupravnih splošnih aktih iz prvega odstavka ter z uporabo teh podatkov vplivala na racionalno gospodarjenje s sredstvi.
35.	člen	'
Služba družbenega knjigovodstva bo objavljala podatke o razmerjih stroškov do dohodka in sredstev za osebne ■ dohodke po podskupinah dejavnosti ter zbirala in pošiljala udeležencem dogovora podatke in kazalce po dogovorjeni metodologiji za spremljanje izvajanja družbenega dogovora.
Kot pristojni organ za nadzor nad gospodarnim ravnanjem z družbenimi sredstvi bo preverjala, kako se uresničujejo izvajanje družbenih usmeritev v temeljnih organizacijah ter o svojih ugotovitvah obveščala izvršne svete skupščin občin ter odbor udeležencev.
36.	člen
Za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora udeleženci oblikujemo odbor udeležencev (v nadaljnjem besedilu: odbor).
Vsak udeleženec imenuje v odbor dva delegata. Odbor daje pojasnila o določilih tega družbenega dogovora in je dolžan obravnavati predložena vprašanja ter o njih predlagati skupna stališča.
Odbor najmanj enkrat letno poroča udeležencem družbenega dogovora o njegovem izvajanju.
Odbor ob začetku vsakega leta oceni rezultate uresničevanja tega družbenega dogovora v preteklem letu ter preveri, če so potrebne dopolnitve in spremembe.
Sedež odbora je pri Republiškem komiteju za delo.
37.	člen	*
Odbor, če je potrebno glede na vsakoletno resolucijo o poli tild uresničevanja družbenega plana Jugoslavije in SR Slovenije, ugotovi, kakšne so družbene usmeritve za tekoče leto in kakšni ukrepi so potrebni za njihovo uresničitev.	,
Če bi prišlo med letom ali po zaključnem računu do neusklajenih gibanj stroškov z usmeritvami resolucije in tega dogovora bo odbor pripravil in predlagal udeležencem potrebne ukrepe.
38.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah' do sprejetja periodičnega obračuna za I. polletje 1932 uskladili določbe samoupravnih splošnih aktov glede povračil stroškov, ki so jih imeli delavci, z usmeritvami tega dogovora.
V. POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE
39.	člen
Ta družbeni dogovor se lahko spremeni oziroma dopolni po enakem postopku, kot je bil uporabljen za njegovo sklenitev. Predlog za spremembe in dopolnitve lahko da vsak udeleženec.
Udeleženci bomo obravnavali poleg pobud vsakega udeleženca tudi pobude organizacij združenega dela.
40.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo organi udeležencev in podpišejo pooblaščeni predstavniki.
41.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 113-11/82
Ljubljana, dne 7. aprila 1982.
Razmerja se računajo po podatkih iz obrazca BU »Poslovni rezultat med letom — Bilanca uspeha«, označena z oznako AOP kot sledi:
_ AOP 018+ 021+ 022+ 023-h 024 stolpec 5 Kl	AOP 047 stolpec 5	X 100
2) Kazalec Kž je razmerje izdatkov za avtorske honorarje, izdatkov po pogodbah o začasnem ali občasnem delu do razporejenih sredstev za osebne dohodke:
Udeleženci: Zveza sindikatov Slovenije, Republiški svet, Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji.
METODOLOGIJA
za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov
I
V skladu z usmeritvami 13. in 35. člena družbenega dogovora bodo delavci v temeljnih organizacijah in udeleženci dogovora upoštevali podatke in kazalce opredeljene pod II. točko.
II
Po usmeritvah dogovora temeljna organizacija združenega dela v planskih aktih za naslednje leto opredeli nižji porast obsega stroškov kot planira porast celotnega prihodka, prihodka ali dohodka oziroma sredstev za osebne dohodke. Pri tem upošteva podatke o rezultatih poslovanja, osebnih dohodkih in izdatkih in povračilih stroškov delavcev, ki so izkazani v oznakah za AOP in obrazca »Poslovni rezultat med letom — Bilanca uspeha«:
1.	Celotni prihodek	072
2.	Dohodek	047
3.	Razporejena sredstva za osebne dohodke	108
4.	Dnevnice in prevozni stroški za
službena potovanja doma	021 +	023
5.	Dnevnice in prevozni stroški za
Službena potovanja v tujini	022 +	024
6.	Izdatki za reprezentanco	018
7.	Izdatki po pogodbah o začasnem in
občasnem delu	015
8.	Avtorski honorarji	014
9.	Izdatki za reklamo in	propagando 017
Pri planiranju obsega teh stroškov upošteva temeljna organizacija tudi doseženo razmerje teh stroškov do dohodka, tako kot to določa 8. člen družbenega dogovora.
Za primerjanje doseženega razmerja teh stroškov do dohodka oziroma osebnih dohodkov v temeljni organizaciji z razmerjem v poskupini dejavnosti, te-;	meljna organizacija združenega dela uporablja:
1) Kazalec K1 je razmerje stroškov za dnevnice za službena potovanja, nadomestila za prevozne stroške in za uporabo lastnega avtomobila in stroškov reprezentance do dohodka.
K,
AOP -614 + 015 stolpec 5 AOP 108 stolpec 5
X 100
Podatke za kazalec K! in K2 za podskupine dejavnosti za obdobje prvih devet mesecev objavi Služba družbenega knjigovodstva v Uradnem listu SRS vsako leto do konca novembra; pri tem upošteva podskupine po odloku o enotni klasifikaciji dejavnosti, ki je objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 34/76 od šifre 01 do 13.
Podatki o obeh razmerjih stroškov služijo temeljnim organizacijam združenega dela pri planiranju obsega teh stroškov v naslednjem letu ter za oceno družbene upravičenosti teh stroškov v svoji organizaciji združenega dela. Razmerja ne pomenijo gornje meje, do katere posamezna organizacija združenega dela lahko poveča svoje stroške, temveč podlago za primerjavo z drugimi organizacijami svoje dejavnosti. Zato vsaka temeljna organizacija upošteva podatek za podskupino dejavnosti, v katero je uvrščena po predpisih o enotni klasifikaciji dejavnosti in primerja razmerje stroškov, ki jih je izkazala do dohodka oziroma razporejenih sredstev za osebne dohodke v istem obdobju.
Temeljne organizacije in delovne skupnosti skupnih služb v delovni organizaciji lahko skupaj upoštevajo kazalec Kt in K2 izračunan za delovno organizacijo kot celotno oziroma doseženo razmerje v podskupini dejavnosti delovne organizacije.
Temeljna organizacija združenega dela ob periodičnih obračunih in ob zaključnem računu ugotavlja:
—	če so sredstva izplačana za te izdatke v skladu s planiranim obsegom sredstev za te namene in
—	če porast teh stroškov zaostaja za rastjo ustvarjenega celotnega prihodka, prihodka oziroma dohodka.
Poslovodni organ temeljne organizacije bo v skladu z usmeritvijo 14. člena dogovora posredoval pristojnemu izvršnemu svetu skupščine občine razloge oziroma ukrepe, če po zaključnem računu ugotovi, da so porasli stroški hitreje kot celotni prihodek oziroma dohodek in če je bilo razmerje teh stroškov do dohodka oziroma osebnih dohodkov v temeljni organizaciji združenega dela po zaključnem računu še vedno nad povprečnim razmerjem podskupine dejavnosti za obdobje devetih mesecev preteklega leta, ki jih Služba družbenega knjigovodstva objavlja po točki II/l. te metodologije.
III
Udeleženci družbenega dogovora bedo spremljali izvajanje tega dogovora po periodičnih obračunih za I. polletje in za devet mesecev ter po ••'"•'juč-
nih računih po podatkih iz II. točke. ,
/
Podatke objavlja Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji obdelane po področjih, panogah in podskupinah po enotni klasifikaciji dejavnosti na , ravni republike.
Št. 113-11/82	,
Ljubljana, dne 7. aprila 1982. ,
847.
Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije in 579. ilena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 20. člena družbenega dogovora o osnovah skupnega delovanja pri izvajanju politike razvoja drobnega gospodarstva v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 57/80), ter uresničujoč temeljne planske usmeritve razvoja SR Slovenije
sklenejo
Gospodarska zbornica Slovenije Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije,
Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije,
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije,
Izvršni sveti skupščin občin z' območja'SR Slovenije,
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane,
Izvršni svet obalne skupnosti Koper, Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino.
Ljubljanska banka — Temeljne banke Jugobanka, Temeljna banka, Ljubljana, Beograjska banka, Temeljna banka, Ljubljana Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije,
Zveza obrtnih združenj Slovenije Medobčinske gospodarske zbornice in Občinske gospodarske zbornice,	^
Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
DRUŽBENI DOGOVOR o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v SR Sloveniji
1.	člen
S tem družbenim dogovorom se določajo načela in osnove skupnega delovanja v usmerjanju, spodbujanju in zagotavljanju pogojev za pospešeni razvoj drobnega gospodarstva v skladu š smernicami družbenega plana SR Slovenije ter v skladu z družbenim dogovorom o osnovah skupnega delovanja pri izvajanju politike razvoja drobnega gospodarstva v Socialistični / federativni republiki Jugoslaviji.
To naj bi pripomoglo k večjemu zadovoljevanju potreb prebivalcev in gospodarstva, povečanje zaposlovanja delovnih ' ljudi z zahtevnejšimi • poklici v drobnem gospodarstvu, jačanju obrambne sposobnosti, osvajanju novih izdelkov, substituciji uvoza in večanju izvoznih možnosti, razvoju inventivnosti, kakor tudi večjemu angažiranju sredstev občanov v produktivne namene.
2.	čleh
Udeleženci družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) si bomo v okviru svojih pravic in odgovornosti prizadevali, da bo razvoj temeljnih in
drugih organizacij združenega dela drobnega gospodarstva in samostojnega osebnega dela s sredstvi v lasti občanov v drobnem gospodarstvu usklajen s potrebami gospodarstva, z interesi občanov po storitvah in širšimi družbenimi interesi. Prizadevali si bomo, da se bodo razvijale različne oblike združevanja dela in sredstev delovnih ljudi, ki opravljajo posamezne dejavnosti s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti, občanov in organizacij združenega dela ter s tem povezovanje samostojnega osebnega dela s sredstvi v lasti občanov v celovit sistem samoupravnega združevanja dela in sredstev in razvoj dohodkovnih odnosov.
Udeleženci bomo da j ali pobude;, da se v temeljnih organizacijah združenega dela organizirajo delovne enote za opravljanje dejavnosti s področja drobnega gospodarstva, iz delovnih enot ali drugih delov temeljnih organizacij, ki izpolnjujejo pogoje, pa organizirajo temeljne organizacije združenega dela.
Poleg tega se bomo zavzemali za ustvarjanje novih majhnih visokoproduktivnih tehnološko in ekonomsko zaokroženih enot drobnega gospodarstva tako na področju združenega dela kot tudi samostojnega osebnega dela. Spodbujali bomo njihovo povezovanje med seboj in z večjimi organizacijami združenega dela in drugimi uporabniki njihovih proizvodov in storitev. Hkrati se bomo zavzemali za širjenje in posodobi j anj e obstoječih zmogljivosti drobnega gospodarstva, zlasti na področju deficitarnih storitvenih dejavnosti.
3.	člen
Udeleženci bomo v družbenih planih predvideli razvoj drobnega gospodarstva v skladu s stopnjo razvitosti posameznih območij, področij gospodarstva in nivojem družbenega standarda, zato bomo sprejeli ustrezne razvojne kriterije za posamezne dejavnosti drobnega gospodarstva in jih vključili v družbene in samoupravne plane.
V družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti in v planskih aktih samoupravnih, organizacij in skupnosti se bomo udeleženci zavzemali za spopolnjevanje ponudbe kakovostnih izdelkov in storitev za gospodarstvo in za zadovoljevanje potreb prebivalstva ter osvajanje novih izdelkov in povečanje izvoza ter za uveljavitev sodobnih tehnoloških postopkov in višje ravni strokovnega dela v drobnem gospodarstvu.
4.	člen
Udeleženci bomo v okviru svojih pristojnosti zagotovili, da se z ukrepi ekonomske politike določijo pogoji, ki bodo spodbudno vplivali na hitrejši; in skladnejši razvoj drobnega gospodarstva tako enot združenega dela kot enot samostojnega osebnega dela.
Spodbujali bomo dolgoročne kooperacije in poslovno tehnično sodelovanje enot drobnega gospodarstva z industrijskim in drugimi nosilci materialne proizvodnje in trgovinskimi organizacijami na podlagi konkretnih programov na družbenoekonomskih osnovah skupnega ustvarjanja dohodka. Usmerjali bomo razvoj drobnega gospodarstva k boljši prostorski razmestitvi proizvodnih in storitvenih zmogljivosti za občane v krajevnih skupnostih in stanovanjskih naseljih.
5.	člen
Za drobno gospodarstvo se v smislu tega družbenega dogovora štejejo delovne organizacije brez te-
meljnih organizacij združenega dela in temeljne organizacije združenega dela, če y vseh temeljnih organizacijah združenega dela v delovni organizaciji združuje delo praviloma manj kot 125 delavcev in ki se ukvarjajo s posamično drolJno oziroma maloserijsko proizvodnjo ali proizvodnjo v kooperaciji ali, po posebnem naročilu ali če se ukvarjajo z zbiranjem sekundarnih surovin in se razvijajo kot komplementarni del velike industrijske in druge proizvodnje in je. opravljanje njihovih dejavnosti učinkovitejše v manjših proizvodnih ali storitvenih organizacijah združenega dela.
Za drobno gospodarstvo se . v -smislu tega družbenega dogovora štejejo tudi delovne organizacije brez temeljnih organizacij združenega dela in temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo instalacijska in zaključna obrtna dela v gradbeništvu tgr_vzdrže-_ v^jeT^pTencrvlUm 'adaptacije"poslovnih in stanovanj^ škiE ob j ckj&v. "Teprav njihove delovne organizacije zaposlujejo več~lčot 125, vendar ne več kot 250 _de-lavcevT če posamezne temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne organizacije brez temeljnih organizacij združenega dela opravljajo najmanj, dve ali več različnih dejavnosti s področja instalacijskih in zaključnih obrtnih del v gradbeništvu ter vzdrževanja, prenove in adaptacije poslovnih in stanovanjskih objektov.
v
Za drobno gospodarstvo se v smislu tega družbenega dogovora štejejo organizacije združenega dela, kise ukvarjajo z opravljanjem obrtnih storitev, delovne organizacije brez temeljnih organizacij združenega dela in temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo proizvodno in storitveno dejavnost izdelkov domače in umetne obrti, Ortopedskih, slušnih in optičnih pripomočkov, dejavnosti za rehabilitacijo invalidov.
Za drobno gospodarstvo se v smislu tega družbenega dogovora štejejo dejavnosti, ki jih opravljajo delovni ljudje in občani, ki s samostojnim osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov razen kmetijstva (v nadaljnjem besedilu: osebno delo) kot tudi vse oblike združevanja in organiziranja osebnega dela (pogodbene organizacije združenega dela, obrtne zadruge).
Odbor udeležencev sprejme podrobnejša navodila za razvrščanje organizacij združenega dela v drobno gospodarstvo.
6.	člen
Za drobno gospodarstvo v smislu tega družbenega dogovora ne štejejo temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne organizacije -brez temeljnih, organizacij združenega dela v procesni industriji, pridobivanju in predelavi kovinskih in energetskih rudnin visoko avtomatizirani predelovalni industriji, cementarne, opekarne, predilnice, proizvodnja žganih pijač, proizvodnja celuloze in papirja, čeprav zaposlujejo manjše število delavcev.
Za drobno gospodarstvo v smislu tega družbenega dogovora ne štejejo temeljne oziroma delovne organizacije brez temeljnih organizacij, ki opravljajo vzdrževanje ali druga popravila v tehnološkem procesu druge temeljne ali delovne organizacije v sestavi, delovne oziroma sestavljene organizacije združenega dela.
Za drobno gospodarstvo v smislu tega družbenega dogovora tudi ne štejejo organizacije združenega dela iz prvega odstavka prejšnjega Siena, ki v zadnjih
dveh letih v povprečju za več kot tretjino presegajo v istem odstavku določeno število delavcev.
7.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali, da se s konkretnimi ukrepi zagotovi pospešeno vključevanje enot združenega dela in samostojnega osebnega dela drobnega gospodarstva v aktivnosti za večji izvoz in zmanjševanje uvoza.
8.	člen
Udeleženci si bomo prizadevali, da se za območje ene ali več občin opredelijo konkretne naloge in ukrepi za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, določijo nosilci in zagotovi tekoče spremljanje izvajanja sprejetih nalog. Te naloge, udeleženci in roki se opredelijo z družbenim dogovorom o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva ali družbenim planom družbenopolitične skupnosti oziroma na drug ustrezen način v 6 mesecih od uveljavitve tega dogovora.
Vspodbujali bomo organizacije združenega dela za sklepanje samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev za skupno proizvodnjo, kooperacijo in druge oblike poslovnega sodelovanja z drobnim gospodarstvom, na osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka.
9.	člen
Občinske oziroma medobčinske gospodarske zbornice bodo usklajevale cilje, naloge in ukrepe za uresničevanje začrtane politike razvoja drobnega gospodarstva, zato bodo:
—	sodelovale pri usklajevanju aktivnosti, pri oblikovanju planov zainteresiranih organizacij združenega dela ter vzpodbujale k sprejemu konkretnih programov za razvoj drobnega gospodarstva in spremljale njihovo uresničevanje;
—	si prizadevale za boljšo organiziranost in povezanost drobnega gospodarstva z drugimi nosilci materialne proizvodnje in za vključitev drobnega gospodarstva v razvojno problematiko drugih dejavnosti na svojem območju;
—	vzpodbujale nastajanje in razvoj enot drobnega gospodarstva^ predvsem - na manj razvitih območjih in. obmejnih območjih;
vzpodbujale združevanje dela in sredstev v razvoj drobnega gospodarstva z namenom smotrnejše delitve dela ter zadovoljevanja potreb po proizvodnji in storitvah za gospodarstvo in občane ter za večanje izvoznih možnosti;
. — vzpodbujale razvoj kooperacij in specializacij, predvsem z namenom, da bodo proizvodne organizacije združenega dela z ustanavljanjem novih in širjenjem obstoječih enot drobnega gospodarstva razbremenile svojo proizvodnjo širokega sortimenta proizvodov, sestavnih delov in elementov ter storitev.
10.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije bo usklajevala aktivnosti s splošnimi združenji in medobčinskimi gospodarskimi zbornicami za izvajanje nalog in ukrepov v zadevah, ki so skupnega pomena za razvoj drobnega gospodarstva.
11.	člen
Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije bo delovalo na:
.— razvojno trajnih poslovnih odnosih med enotami drobnega gospodarstva ter med njimi in drugimi
organizacijami združenega dela, ki temeljijo na dohodkovnih odnosih;
—	spremljanju rezultatov gospodarjenja po posameznih področjih oziroma dejavnostih drobnega gospodarstva ter predlagalo izboljšavo pogojev poslovanja;
—	predlaganju predlogov za pravno-sistemske rešitve, ki zadevajo drobno gospodarstvo;
—	programiranju in izvajanju strokovnega usposabljanja in izobraževanja kadrov za uspešno opravljanje zahtevnejših nalog in opravil v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela;
—	organiziranju izmenjav informacij in medsebojnem obveščanju na področju tehnike in tehnologije, inovacij ter uvajanja domačih surovin in smotrnejše porabe energije;
—	pripravi raziskovalnih programov v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi institucijami ter skupnostmi;
—	organiziranju zbiranja podatkov o potrebah proizvodnje strojev in opreme za potrebe drobnega gospodarstva in jih posredovalo izdelovalcem opreme;
—	pospešenem razvoju dejavnosti in dvigu kakovosti proizvodov in storitev ter krepitvi poslovne morale i« dobrih poslovnih običajev (kodeks poslovne morale);
—	organiziranju akcij za pospešen razvoj domače in umetne obrti;
—	širši predstavitvi drobnega gospodarstva na razstavah in sejmih, zlasti z vidika širše ponudbe na trgu, pospeševanja kooperacije, uvajanja nove tehnologije in inovacij;
—	na ustvarjanju pogojev za hitrejše ustanavljanje in širjenje pogodbenih organizacij združenega dela.
12.	člen
Zveza obrtnih združenj Slovenije bo delovala za pospešen in skladen razvoj dejavnosti na področju samostojnega osebnega dela s sredstvi v lasti občanov. Zato bo:
—	predlagala sprejem in sodelovala pri izvajanju takih ekonomskih in drugih ukrepov, da bo zagotovljeno uresničevanje z družbenimi plani opredeljenega razvoja samostojnega osebnega dela;
—	dajala pobude in predlagala pravno sistemske rešitve s področja drobnega gospodarstva;
—	sodelovala pri planiranju potreb kadrov ter pri organiziranju in izvajanju usmerjenega izobraževanja ter drugih oblik strokovnega usposabljanja za izboljšanje kadrovske strukture;
—	spodbujala nosilce osebnega dela in občane, še zlasti delavce na začasnem delu v tujini, da bodo vlagali sredstva v modernizacijo in širjenje obstoječih ter odpiranje novih obratovalnic še posebej v storitveni dejavnosti;
—	spodbujala združevanje nosilcev osebnega dela v obrtne zadruge zaradi njihovega racionalnega vključevanja v kooperacijo in poslovno sodelovanje z industrijskimi in drugimi organizacijami združenega dela v gospodarstvu;
—	dograjevala obstoječi sistem informacij s področja sodobne tehnologije in inovacij;
—	zagotovila stalno obveščanje nosilcev osebnega dela o potrebah in možnostih kooperacij, proizvodnje proizvodov in storitev, predvsem z vidika nadomeščanja uvoza ter širjenja ponudbe za domači trg in za izvoz;
—	seznanjala nosilce osebnega dela z uspehi pogodbenih organizacij združenega dela ter vzpodbujala njihovo ustanavljanje;
—	delovala za povečanje kakovosti izdelkov in storitev ter za krepitev poslovne morale in dobrih poslovnih običajev (kodeks poslovne morale);
—	sodelovala in organizirala za širšo predstavitev samostojnega osebnega dela na razstavah in sejmih z namenom pospeševanja kooperacije, uvajanja inovacij in novih tehnologij;
—	z organiziranimi akcijami spodbujala oživljanje in širjenje domače in umetne obrti;
—	spodbujala vključevanje nosilcev osebnega dela v celovito turistično ponudbo posameznih krajev in območij;
—	delovala za uresničevanje družbenoekonomskega položaja delavcev v delovnih razmerjih s samostojnimi obrtniki po zakonu in kolektivni pogodbi.
13.	člen
Izvršni sveti skupščin občin bodo podrobneje opredelili ukrepe za uresničevanje ciljev tega dogovora ter zagotovili tekoče spremljanje njihovega uresničevanja ob tem pa:
—	bomo zagotovili ustrezne lokacije za gradnjo poslovnih prostorov ter namensko uporabo le-teh za potrebe drobnega gospodarstva, regresiranje najemnin za nizko akumulativne deficitarne storitvene dejavnosti in prenos pravice upravljanja najemnin poslovnih prostorov na organizacije združenega dela drobnega gospodarstva;
—	bomo zagotovili selektivno davčno politiko glede na pogoje poslovanja in pridobivanja dohodka;
.— bomo pospeševali razvoj z ustrezno politiko cen in drugimi ekonomskimi ukrepi.
Zlasti pa si bodo prizadevali za:
—	širjenje proizvodnje in storitev v obstoječih enotah drobnega gospodarstva;
—	ustanavljanju novih enot in nadomeščanje enot, ki so prenehale z delom kot enote drobnega gospodarstva;
—	povezovanje drobnega gospodarstva z drugim gospodarstvom na dohodkovnih osnovah;
—	tako samoupravno organiziranost drobnega gospodarstva, ki bo vsestransko dajala optimalne učinke;
—	širše vključevanje osebnega dela v celovit sistem združenega dela;
—	usmerjanje mladine v izobraževanje za poklice, ki so značilni za drobno gospodarstvo;
—	širše vključevanje osebnega dela v izvoz; nadomeščanje uvoza in za popestritev turistične ponudbe preko obrtnih zadrug in organizacij združenega dela;
—	širjenje poslovanja pogodbenih organizacij združenega dela in spodbujanje samostojnih obrtnikov k ustanavljanju novih pogodbenih organizacij združenega dela.
14.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo predlagal oziroma sprejemal ukrepe ekonomske politike za doseganje skladnejšega razvoja drobnega gospodarstva v skladu s potrebami gospodarskega in družbenega razvoja.
Z ukrepi ekonomske politike se bo zavzemal za vključevanje samostojnega osebnega dela v družbeni razvoj in njegovo povezovanje v sistem samoupravno združenega dela. zlasti pa v samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje.
15.	člen
Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije se bo aktivno vključevala v uresničevanje politike razvoja drobnega gospodarstva. Prizadevala si bo za ustvarjanje stabilnih in stimulativnih pogojev za njegov razvoj ter za vraščanje samostojnega Osebnega dela v združeno delo.
Vzpodbujala bo širšo družbenopolitično aktivnost pri oblikovanju razvoja drobnega gospodarstva v krajevnih skupnostih, občinah in republiki ter usklajevanje razvoja drobnega gospodarstva s potrebami delovnih ljudi in občanov.
Na področju usmerjenega izobraževanja 'si bo prizadevala, da bo izobraževanje kadrov za potrebe drobnega gospodarstva skladno s potrebami posanieznih področij drobnega gospodarstva in širše družbene skupnosti.
Prizadevala si bo za uspešno sporazumevanje samoupravno organiziranih potrošnikov in drobnega gospodarstva.
Sredstva javnega obveščanja bo vzpodbujala, da bodo delovne ljudi in občane seznanjala o pomenu in rezultatih dela drobnega gospodarstva ter pogojih za njegov razvoj tako v združenem delu kot v samostojnem osebnem delu.
16.	člen
Zveza sindikatov Slovenije bo v okviru celovite naloge za razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov znotraj organizacij združenega dela in z drugimi ter za uveljavitev delaycev kot nosilcev samoupravnega planiranja v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih politično delovala predvsem:
—	za boljšo samoupravno organiziranost, boljšo organizacijo dela v organizacijah združenega dela drobnega gospodarstva, večjo produktivnost, boljšo kakovost proizvodov in storitev, kar naj bo tudi podlaga za ustreznejše vrednotenje dela delegatov in stimulacijo njihove ošebner iniciative pri delu;
—	za uresničevanje družbeno dogovorjene politike zaposlovanja z usmerjanjem v deficitarne dejavnosti drobnega gospodarstva ter za usmerjeno izobraževanje mladine in delavcev ob delu in iz dela glede na ugotovljene potrebe;
—	za urejanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov med organizacijami združenega dela drobnega gospodarstva in organizacijami združenega dela proizvodnje, trgovine in drugih dejavnosti oziroma organiziranimi uporabniki (potrošniki) njihovih storitev s samoupravnimi sporazumi;
—	za odpravo nezakonitega zaposlovanja delavcev' s strani nosilcev osebnega dela in uporabnikov njihovih storitev;
—	za 'uveljavitev družbenoekonomskega položaja delavcev v delovnem razmerju pri nosilcih osebnega dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo;
—	za vključevanje in uveljavljanje teh delavcev v delegatskem sistemu preko osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije.
17.	Sen
Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino, ki vključuje enote drobnega gospodarstva v XII. enoto bo na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana ekonomskih odnosov s tujino, samoupravnega sporazuma o deviznem režimu
in samoupravnega sporazuma o merilih in postopkih o uresničevanju kreditnih odnosov s tujino v okviru svojih obveznosti:
—	vzpodbujala tako enote drobnega gospodarstva združenega dela kot samostojno osebno delo k ustvarjanju deviznega priliva od izvoza ter k združevanju deviz;
—	namensko izločala iz združenih sredstev, ustvarjenih z izvozom, del sredstev za uvoz repromateriala, nadomestnih delov in opreme za potrebe drobnega gospodarstva;
—	delovala za širše vključevanje obrtnih zadrug in preko njih osebnega dela v enoten sistem ekonomskih odnosov s tujino;
—	usklajevala plane ekonomskih odnosov s tujino enot drobnega gospodarstva.
18.	člen
Temeljne banke — udeleženke tega dogovora bodo zagotavljale dopolnilna sredstva za naložbe v drobno gospodarstvo v skladu z razvojnimi kriteriji in pogoji za kreditiranje razvoja drobnega gospodarstva in jih bodo vključili v samoupravne sporazume o temeljih planov bank ter letne dogovore o uresničevanju srednjeročnih planov.
Tako bomo temeljne banke v skladu z usmeritvami družbenih planov občin zagotavljale dopolnilna sredstva za nakup opreme gradnjo, adaptacijo in nakup poslovnih prostorov ter za obratna sredstva v povezavi z investicijo, upoštevajoč deficitarnost dejavnosti, institucionalno obliko enot drobnega gospodarstva in glede na to ali gre za odpiranje novih enot združenega dela oziroma obratovalnic nosilcev osebnega dela oziroma za modernizacijo in širjenje dejavnosti.
Kriterije in pogoje v zvezi s prvim in drugim odstavkom tega čiena bodo temeljne banke podrobno opredelile na podlagi tega družbenega dogovora ter v družbenih in samoupravnih planih.
19.	člen
Občinske skupnosti za zaposlovanje, Zveza skupnosti za zaposlovanje Socialistične republike Slovenije, bomo skupaj ugotavljale in spremljale potrebe po kadrih v drobnem gospodarstvu in usmerjevale izobraževanje in usposabljanje delavcev za zaposlovanje v drobno gospodarstvo, zlasti pa bodo;
—	skrbele za informiranje delavcev, tudi tistih, ki so na začasnem delu v tujini, o možnostih za njihovo delovno angažiranje v drobnem gospodarstvu v skladu s konkretnimi programi razvoja drobnega gospodarstva v občinah;
—	delovale na prekvalifikaciji nezaposlenih delavcev in delovnih invalidov pri zaposlovanju v drobnem gospodarstvu;
—	usmerjale predvsem mladino v izobraževanje za poklice drobnega gospodarstva v sodelovanju s Splošnim združenjem drobnega gospodarstva in Zvezo obrtnih združenj Slovenije.
20.	člen
V	primeru dvoma ali spora glede razvrstitve organizacije združenega dela v drobno gospodarstvo na podlagi določb 5. in 6. člena tega družbenega dogovora odloči o tem posebna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenujejo:
Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije — 3 člane
Splošno združenje dejavnosti, v katero spada organizacija združenega dela — 1 člana
Medobčinska gospodarska zbornica, katere član je organizacija združenega dela — 1 člana
Izvršni svet skupščine občine, v kateri je sedež organizacije združenega dela — 1 člana
Republiški odbor sindikata delavcev, v katerega so vključeni delavci organizacij združenega dela — 1 člana
Zoper sklep te komisije lahko prizadeta organizacija združenega dela ugovarja na odbor udeležencev, in sicer v roku 15 dni po prejemu sklepa.
Odločitev odbora udeležencev je dokončna.
21.	člen
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije bo v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega dogovora zagotovil statistično spremljanje enot drobnega gospodarstva.
22.	člen
Izvajanje tega dogovora spremlja 11 članski odbor, v katerega imenujejo po enega delegata in namestnika naslednji udeleženci ali skupine udeležencev:
— Gospodarska zbornica Slovenije — Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
— Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije
— Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije — Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tuj ino
— Izvršni sveti skupščin občin z območja Socialistične republike Slovenije
— Ljubljanska banka — Temeljna banka, Jugobanka, Temeljna banka, Ljubljana, Beograjska banka. Temeljna banka Ljubljana
— Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije
— Zveza obrtnih združenj Slovenije — Medobčinske gospodarske zbornice — Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
Mandat članov odbora traja 4 teta.
Odbor spremlja izvajanje tega dogovora, daje tolmačenje posameznih določb, obvešča podpisnike in predlaga morebitne spremembe tn dopolnitve tega dogovora, še posebej o vključevanju v izvoz, o nadomeščanju uvoza ter razvoju kooperacije enot drobnega gospodarstva in v tem okviru o povezovanju samostojnega osebnega dela v sistem samoupravnega združenega dela.
Odbor sprejme poslovnik o svojem delu.
23.	člen'
K družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi druge družbene pravne osebe, če s podpisom sprejmejo ustrezne pravice in obveznosti, ki iz njega izhajajo.
24.	Člen
Ta družbeni dogovor se lahko spremeni ali dopolni le na način in po postopku, kakor je bil sprejet.
25.	člen
Družbeni dogovor se šteje za sklenjenega; ko ga podpišejo udeleženci.
Ta družbeni dogovor začne veijati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ta družbeni dogovor so podpisali pooolasčem podpisniki: Gospodarske zbornice Slovenije, Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Republiške komeren-ce SZDL Slovenije, Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in izvršnih svetov skupščin oucm Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Lurnja Radgo«a, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljuoijana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjf-ce, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Titovo Velenje, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec ter Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane, Izvršnega sveta Skupščine obalne skupnosti Koper, Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino. Ljubljanske banke — Gospodarske banke Ljubljana, Ljubljanske banke — Splošne banke Celje, Ljubljanske banke — Splošne banke Koper, Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske Kranj, Ljubljanske oanke — Temeljne posavske banke Krško, Kreditne banke Maribor. Ljubljanske banke :— Temeljne banke Nova Gorica, Ljubljanske banke — Temeljne dolenjske banke Novo mesto, Ljubljanske banke — Temeljne koroške banke Slovenj Gradec, Ljubljanske banke — Temeljne banke Velenje, Jugobanke — Temeljne banke Ljubljana, Beograjske banke — Tem.ljne banke Ljubljana, Splošnega združenja drobnega gospodarstva Slovenije, Zveze obrtnih združenj Slovenije, Medobčinske gospodarske zbornice Posavja, Brežice, Medobčinske gospodarske zbornice v Celju, Medobčinske gospodarske zbornice za Koroško, Dravograd, Medobčinske gospodarske zbornice Koper, Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko. Kranj. Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja, Ljubljana, Medobčinske gospodarske zbornice za Podravje. Maribor. Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje. Murska Sobota, Medobčinske gospodarske zbornice za Se-.verno Primorsko območje. Nova Gorica. Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko. Novo mesto. Notranjske medobčinske gospodarske zbornice. Postojna. Savinjsko-Saleške gospodarske zbornice, Titovo Velenje, Medobčinske gospodarske zbornice revirskih občin, Trbovlje in Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
848.
Na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81) Izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih maju in juniju 1989
1
Izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohod-kov in izplačevalci pokojnin vplačajo dodatni prispevek solidarnosti po zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81) v višini 100 odstotkov obračunanega prispevka po stanju na dan 30. aprila in 31. maja 1982.
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-18/81
Ljubljana, dne 7. aprila 1982.
Republiški sekretar za finance Rudi Šepič 1. r.
849.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb pravilnika o delovnih razmerjih Splošne plovbe Piran na seji dne 8. 4. 1982
odločilo:
Razveljavita se določbi 4. in 6. točke drugega odstavka 60. člena pravilnika o delovnih razmerjih Splošne plovbe Piran z dne 30. 1. 1979.
Obrazložitev
1)	Ustavno sodišče je s sklepom št. U 118/81 z dne
21.	1. 1982 v zvezi s pobudo občana začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 4. in 6. točke drugega odstavka 60. člena pravilnika o delovnih razmerjih Splošne plovbe Piran z dne 30. 1. 1979. Po navedenih določbah pravilnika je lahko delavec med trajanjem delovnega razmerja trajno razporejen na vsako delo in k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, med drugim tudi v tehle primerih: — če na določenih delih trajneje ne dosega odgovarjajočih rezultatov in se ugotovi, da ni sposoben izvrševati poverjenih poslov (4. točka drugega odstavka 60. člena); — če delavec ne izvaja varnostnih ukrepov pri delu (6. točka drugega odstavka 60. člena). V riave-denih primerih odloča o razporejanju delavcev komisija ža delovna razmerja na predlog poslovodnega organa (drugi in tretji odstavek 60. člena).
2)	Med trajanjem delovnega razmerja je lahko delavec razporejen na vsako delo oziroma k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Razporejanje delavcev se izvaja na podlagi ugotovljenih delovnih potreb v skladu z merili, ki jih določa samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih in v skladu z ukrepi za čim uspešnejše uresničevanje dejavnosti in nalog 'iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana (drugi odstavek 177. člena zakona o združenem delu in drugi odstavek 43. člena zakona o delovnih razmerjih — Uradni list SRS, šf. 24/77).
Delavcu, za katerega se ugotovi, da ni zmožen opravljati del oziroma nalog, ki so mu zaupane, ali za
katerega se ugotovi, da trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo, lahko preneha delovno razmerje, če noče opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njegovi delovni zmožnosti. Dejstva o delavčevi nezmožnosti za opravljanje del oziroma * nalog in o trajnejšem nedoseganju delovnih rezultatov ugotovi komisija, ki jo imenuje delavski svet izmed delavcev, ki morajo imeti najmanj tisto strokovno izobrazbo, kot jo ima delavec, čigar zmožnost se ugotavlja (prvi in drugi odstavek 215. člena zakona o združenem delu, 2. točka prvega odstavka in drugi odstavek 168. člena zakona o delovnih razmerjih).
Na podlagi 4. točke drugega odstavka 60. člena obravnavanega 'pravilnika sprejeta odločitev o razporeditvi delavca na druga dela oziroma naloge lahko privede v primeru, ko se delavec s tako razporeditvijo ne strinja, do prenehanja njegovega delovnega raz-■ mer j a. Ker je po zakonu za ugotavljanje dejstev, da delavec ni zmožen opravljati del oziroma nalog, ki so mu zaupane, oziroma za ugotovitev, da trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo, predpisana posebna strokovna komisija, z določbo 60. člena obravnavanega pravilnika pa taka komisija v tem primeru ni zagotovljena, določba 4. točke drugega odstavka 60. člena pravilnika ni v skladu z zakonom.
3)	Vsak delavec je dolžan, pri delu izvajati predpisane varstvene ukrepe (prvi odstavek 116. člena zakona o delovnih razmerjih). Ce varstvenih ukrepov pri delu ne izvaja, krši s tem delovno obveznost. Kršitev delovne obveznosti ne more biti razlog za trajno razporeditev delavca po 43. členu zakona o delovnih razmerjih, pač pa je to razlog za uvedbo disciplinskega postopka, v katerem lahko disciplinska komisija delavcu. ki ga spozna za krivega kršitve delovne obveznosti, izreče tudi disciplinski, ukrep razporeditve na drugo delo ozirom^ k drugi nalogi za določen čas (148. do 151. člen zakona o delovnih razmerjih, 193., 195., 199. in 204. člen zakona o združenem delu).
Določba 6. točke drugega odstavka 60. člena pravilnika, po kateri lahko komisija za delovna razmerja delavca, če ne izvaja varstvenih ukrepov, trajno razporedi na vsako delo in k vsaki nalogi, 'ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, je v neskladju z navedenimi zakonskimi določbami. Izpodbijana določba pravilnika tudi ni v skladu z določbami zakona, po katerih je treba delavca, ki kljub opozorilu ne izpolnjuje varstvenih ukrepov, odstraniti z dela in obenem zoper njega uvesti postopek zaradi hujše kršitve, delovnih obveznosti (27. člen zakona o varstvu pri delu — Uradni list SRS, št. 32/74).
Ob tem je v zvezi z navedbami nasprotnega udeleženca v odgovoru na sklep o začetku postopka potrebno dodati, da zakon o delovnih razmerjih omogoča, da je lahko delavec do dokončne odločitvi o kršitvi delovne dolžnosti in o njegovi krivdi, v primerih, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu, začasno odstranjen z dela, na katerem dela ter začasno razporejen na druga dela oziroma naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti (132., 163. in 185. člen zakotia o delovnih razmerjih). Med primeri, ko je lahko delavec po navedenih zakonskih določbah začasno odstranjen z dela ter razporejen na druga ustrezna dela oziroma naloge, je v izpodbijanem pravilniku o delovnih razmerjih predviden tudi primer, če delavec s svojimi
dejanji ogroža varnost svojih sodelavcev, svojo varnost in družbeno premoženje (3. toSka 193. člena izpodbijanega pravilnika). Poleg tega pa tudi specialni predpis zakona o pomorski in notranji plovbi (Uradni list SFRJ, št. 22/77 — 140. člen) med drugim določa, da ima poveljnik ladje pravico člana ladijske posadke, ki ogroža varnost plovbe, odstraniti z delovnega mesta, po potrebi pa tudi izkrcati z ladje in vrniti v državo.
Ustavno sodišče je zato na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je odločilo o zadevi v sestavi: predsednik ustavnega sodišča Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič in Olga Vrabič.
St. Ul 18/81-22
Ljubljana, dne 8. aprila 1982.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
Jože Pavličič 1. r.
.	850.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o urejevanju stanovanjskih razmerij delavcev Rudarskega šolskega centra Titovo Velenje po dne 13. 4. 1982 opravljeni javni obravnavi
odločilo:
Samoupravni sporazum o urejevanju stanovanjskih razmerij delavcev Rudarskega šolskega centra Titovo Velenje z dne 30. 9. 1979 se odpravi.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela Celje je začelo pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenega samoupravnega spo-'"azuma. Ta je med drugim določal, da imajo delavci — graditelji individualnih stanovanjskih hiš — poleg Pravice do stanovanjskega posojila tudi pravico do nevračljivega pokritja komunalnega in toplovodnega Prispevka, ki ga mora"jo kot investitorji plačati ustrezni samoupravni interesni oziroma krajevni skupnosti oziroma občini. Oba prispevka sta se plačevala iz sredstev stanovanjskega sklada temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb (5., 24., 37., 45., 47., 48., 50.. 51., 55. in 62. člen sporazuma). V novembru 1980 so delavci na zborih spremenili navedene določbe samoupravnega sporazuma tako, da se bo za naprej omenjena oblika nevračljive dotacije odobravala prosilcem kot posojilo, medtem ko do tedaj odobrena plačila komunalnega in toplovodnega prispevka ostanejo v veljavi.
. Ustavno sodišče je v pripravljalnem postopku ih na javni obravnavi ugotovilo tole:
1) Obravnavani samoupravni sporazum ne določa to skupnih osnov in meril za normativno urejanje
posameznih pravic in obveznosti s področja reševanja stanovanjskih vprašanj v ustreznih samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije, marveč sam enotno in v celoti določa obvezne osnove in merila za delavce v vseh temeljnih organizacijah in se tudi neposredno uporablja v praksi, kar je v nasprotju s 13., 179. in 180. členom zakona o združenem delu. Razen tega niso sprejeli samoupravnega sporazuma delavci v temeljnih organizacijah na referendumih, marveč so ga v nasprotju s 463. členom zakona o združenem delu sprejeli v septembru 1979. leta na zborih. To velja tudi za v novembru 1980. leta sprejete spremembe samoupravnega sporazuma.
2) Kar zadeva posebej izpodbijane določbe s to odločbo odpravljenega samoupravnega sporazuma, pa ustavno sodišče ugotavlja tole:
Iz 324. člena ustave izhaja, da morajo delovni ljudje in občani pri samoupravnem urejanju družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjske graditve in njenega financiranja upoštevati temeljna načela, ki jih določa zakon. Ta temeljna načela je do
27.	1. 1981 določal zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73, 15/76 in 13/77), od tedaj naprej pa jih določa zakon o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81). Oba zakona in v zvezi s sedaj veljavnim zakonom sklenjeni družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81) predvidevajo med sredstvi za financiranje družinskih stanovanjskih hiš v zasebni lastni-rii le lastna sredstva graditeljev in stanovanjska posojila ter ne dajejo nobene podlage za takšen način nevračljivega sofinanciranja zasebne stanovanjske graditve iz skladov skupne porabe temeljnih in drugih organizacij združenega dela, kot je bil urejen v obravnavanem samoupravnem sporazumu. Zato so bile vse določbe samoupravnega sporazuma, ki so omogočale prejemnikom stanovanjskih posojil nevračljivo pokritje njihovih obveznosti iz naslova komunalnega in toplovodnega prispevka, nezakonite.
Glede na povedano pod 1) in 2) je ustavno sodišče skladno s 413. členom ustave in ob uporabi 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) samoupravni sporazum v celoti odpravilo.
To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije sprejelo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika ustavnega sodišča, dr. Majda S trobi in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Ivan Repinc, Franc Simonič in Olga Vrabič.
St. Ul 85/81-13
Ljubljana, dne 13. aprila 1982-.
Sodnica,
ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Majda Strobl 1. r.
851.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa delavskega sveta delovne organizacije Jugotekstil — Julon po dne 13. 4. 1982 opravljeni javni obravnavi
odločilo;
Razveljavi se sklep delavskega sveta delovne organizacije Jugotekstil — Julon Ljubljana, z dne 1. 4. 1982, ki se glasi:
»Delavski svet potrjuje negotovinsko izplačilo osebnih dohodkov (tekoči račun ali hranilno knjižico), ki je bilo uvedene s 1. 1. 1982.«
Obrazložitev
V	delovni organizaciji Jugotekstil Julon so po odločitvi direktorja s 1. 1. 1982 začeli izplačevati osebne dohodke delavcev na hranilno knjižico ali na tekoči račun pri Ljubljanski banki. Delavcem, ki niso hoteli skleniti z banko pogodbe o denarnem depozitu ali o tekočem računu, pa v letu 1982 niso izplačali osebnih dohodkov. Navedeno odločitev vodstva delovne organizacije je dne 1. 4. 1982 potrdil delavski svet. Ustavno sodišče je uvedlo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti navedenega sklepa delavskega sveta na pobudo nekaterih prizadetih delavcev, ki so v letu 1982 ostali brez osebnega dohodka.
V	svojem odgovoru na pobudo delovna organizacija navaja, da je bil navedeni način izplačevanja osebnih dohodkov uveden iz varnostnih in ekonomskih razlogov. Ob izplačilnih dneh se'v delovni organizaciji nahajajo velike vsote gotovine. Zaradi lokacije obratov v delovni organizaciji pa je težje zagotoviti potrebne varnostne ukrepe. Preštevanje in razvrščanje gotovine za osebne dohodke v ovojnice za posamezne delavce zaposluje večino delavcev finančne službe, zaradi česar istega dne ostajajo v tej službi neopravljena druga dela in naloge. Vsi ti razlogi so bili predočeni delavcem na zboru dne 28. 10. 1981. Opravljena je bila med delavci tudi anketa, ki je pokazala, da se je večina delavcev odločila za navedeni način izplačevanja osebnih dohodkov od 1. 1. 1982 dalje, katerega je s svojim sklepom dne 1. 4. 1982 potrdil tudi delavski svet delovne organizacije.
V	pripravljalnem postopku in na javni obravnavi je ustavno sodišče ugotovilo:
Zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema (Uradni list SFRJ, št. 2/77) v 15. in 40. členu določa, da bančna organizacija lahko opravlja bančne posle v imenu in na račun občanov na podlagi pogodbe, s katero so določeni pogoji, pravice in obveznosti v zvezi s temi posli. Pogodbo sklepa občan z bančno organizacijo v smislu določb zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78) s svobodno izjavo volje. To pomeni, da je pravica občana, da se prostovoljno odloči ali bo, in s katero bančno organizacijo bo sklenil pogodbo o denarnem depozitu oziroma o tekočem računu. Glede na takšno zakonsko ureditev tudi z ureditvijo v samoupravnem splošnem aktu delavca ni mogoče siliti v sklenitev depozitne pogodbe in s tem pogojevati njegovo pravico, da dobi izplačan svoj osebni dohodek. Delovna organizacija
pa lahko izplačuje osebne dohodke delavcem na hranilno knjižico ali tekoči račun, kadar delavec na tak način izplačevanja pristane.
Glede na navedeno je ustavno sodišče skladno z določbo 413. člena ustave in ob uporabi določb prvega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika dr. Majda Strobl in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Ivan Repinc, Franc Simonič in Olga Vrabič.
Št. Ul 13/82-20
Ljubljana, dne 13. aprila 1982.
Sodnica,
ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Majda Strobl 1. r.
852.
Na podlagi določb 10. in 57. člena zakona o raziskovalni : dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35-1549/79) smo delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, katerih osebne in skupne potrebe in interese po raziskovalni dejavnosti zadovoljujejo izvajalci (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) ih delavci v raziskovalnih organizacijah (v nadaljnjem besedilu: .izvajalci) po svojih občinskih in posebnih raziskovalnih skupnostih" sprejeli
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Raziskovalne skupnosti Slovenije
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci), se po svojih občinskih in posebnih raziskovalnih skupnostih združimo v Raziskovalno skupnost Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost) in s tem samoupravnim sporazumom določimo in opredeljujemo:
—	namen in cilj ustanovitve skupnosti,
—	predmet svobodne menjave dela v skupnosti,
—	samoupravno organiziranost v skupnosti,
—	vsebino, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v skupnosti,
—	pravice in odgovornosti organov skupnosti ter
—	druge zadeve in vprašanja, ki so skupnega pomena za njene člane.	.
2.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno. .
Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nar-rot-ju z interesi varnosti in obrambe države.
S statutom se podrobneje določi način uresničevanja načela javnosti dela v skupnosti.
II.	NAMEN USTANOVITVE SKUPNOSTI, SVOBODNA MENJAVA DELA V SKUPNOSTI IN PO NJEJ, NALOGE SKUPNOSTI IN
SODELOVANJE, Z DRUGIMI SKUPNOSTMI
1.	Namen ustanovitve skupnosti
3.	člen
Udeleženci se po svojih občinskih in posebnih raziskovalnih skupnostih združimo v skupnost, da bi v njej uresničevali določene skupne interese in soodločali o vprašanjih za katere je na področju raziskovalne dejavnosti pristojna Skupščina SR Slovenije
2.	Predmet svobodne menjave dela
4.	člen
Predmet svobodne menjave dela v skupnosti je:
—	usmerjeni raziskovalni program,
—	raziskovalni projekt,
—	raziskovalna naloga,
—	raziskovalna storitev,
. — druga storitev.
5.	člen
Udeleženci s samoupravnim sporazumevanjem:
'— sprejemamo programe raziskovalnega dela in-pri tem upoštevamo materialne in kadrovske sposobnosti izvajalcev ter potrebe in dohodkovne možnosti uporabnikov;
—	določamo normative in standarde za opravljanje raziskovalnega dela;
—	■ določamo osnove in merila za ugotavljanje cene raziskovalne in druge storitve oziroma povračilo za raziskovalno nalogo, raziskovalni projekt ali usmerjeni raziskovalni program;
—	določamo oblike povračil in pogoje za uresničevanje medsebojnih obveznosti;
—	določamo ukrepe za odpravljanje motenj v raziskovalni dejavnosti, ki nastanejo zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih ali sprememb materialnih in kadrovskih sposobnosti pri izvajalcih;
—	določamo postopek in način vračila oziroma poračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov raziskovalnega dela;
—	določamo postopke za ugotavljanje in ocenjevanje izvrševanja medsebojnih obveznosti, zlasti pa za ugotavljanje in ocenjevanje opravljenega raziskovalnega dela;
—	sprejemamo neposredno ali v raziskovalnih skupnostih programe naložb v razširjanje zmogljivosti izvajalcev in zagotavljamo potrebna sredstva;
—	urejamo druge medsebojne odnose
6.	člen
Sprejemanje programov za raziskovalno dejavnost temelji na skupnem planiranju potreb in interesov po raziskovalni dejavnosti, zmogljivosti na tem področju ter na ustvarjanju in razporejanju dohodka v skladu z obveznostmi, ki jih na podlagi samoupravnega sporazuma prevzemamo udeleženci.
3.	Naloge skupnosti
7.	člen
V skupnosti udeleženci:
—	usklajujemo razvoj celotne raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji,
—	usklajujemo razvoj posameznih znanstvenih disciplin,
—	načrtujemo raziskovalno dejavnost, ki je skupnega pomena,
—	zagotavljamo sredstva za uresničevanje skupnega raziskovalnega programa,
—	določamo program odkrivanja in raziskovanja surovin splošnega pomena in zagotavljamo sredstva za uresničevanje programa,
—	zagotavljamo sredstva ža Sklad Borisa Kidriča,
—	opravljamo druge naloge, ki jih določa zakon ali samoupravni sporazum.
4.	Sodelovanje skupnosti z drugimi skupnostmi
8.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, sč dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog tel: usklajuje raziskovalne programe. V ta namen se lahko ustanovijo skupni organi.
Skupnost usklajuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za področje vzgoje in izobraževanja in za področje zdravstva in socialnega varstva raziskovalne programe in pogoje svobodne menjave dela na visokošolskih in zdravstvenih organizacijah združenega dela, ki opravljajo tudi raziskovalno dejavnost.
9.	člen
Skupnost se za uresničevanje skupnih interesov na raziskovalnem področju povezuje z raziskovalnimi skupnostmi drugih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin v SFR Jugoslaviji in razvija stalno medsebojno sodelovanje. Skupnost sodeluje z -raziskovalnimi skupnostmi drugih socialističnih republik in socialističnih pokrajin po načelu prostovoljnosti. V ta namen se lahko ustanavljajo skupni organi, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb na področju raziskovalne dejavnosti.
III.	PROGRAM SKUPNOSTI IN USKLAJEVANJE
INTERESOV IN POTREB TER SREDSTVA SKUPNOSTI
10.	člen
Udeleženci skupnosti imamo pravico in dolžnost 'sprejemati dolgoročne, srednjeročne in letne plane za vse programe dejavnosti, za katere zagotavljamo sredstva. V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije se v statutu skupnosti uredijo vsebina, postopek, obveznosti in odgovornosti pri planiranji’
11.	člen
Udeleženci skupnosti uresničujemo svoje skupne potrebe in interese na področju raziskovalne dej a v-
nosti na podlagi letnih in srednjeročnih planov skupnosti.	.
Plan skupnosti temelji na sklenjenem samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
Za oblikovanje in usklajevanje elementov samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ter za sestavo in za sprejemanje planov sprejme skupščina skupnosti enotno metodologijo.
12.	člen
Program dejavnosti skupnosti, s katerimi po načelih svobodne menjave dela zadovoljujemo uporabniki potrebe in interese po raziskovalni dejavnosti zajema:
—	izvajanje skupnega raziskovalnega programa skupnosti na področjih družbenih in humanističnih ved, ki so posebnega nacionalnega pomena, temeljnih in dolgoročnih raziskav na področju naravoslovnih, tehničnih, biotehničnih in medicinskih ved, ki so posebnega nacionalnega ali ključnega pomena za skladen razvoj raziskovalne dejavnosti;
—	program odkrivanja in raziskovanja surovin splošnega pomena;
—	program skupnih nalog občinskih in posebnih raziskovalnih skupnosti, ki se bodo uresničevale v skupnosti. .
13.	člen
Raziskovalno delo bomo vrednotili v skladu z elementi in kriteriji o ugotavljanju cene ali povračila za raziskovalne storitve, opredeljenimi v samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
14.	člen
Skupnost bo v skladu z načeli planiranja pri določanju prednosti usmerjenih programov, raziskovalnih projektov in nalog ter pri vrednotenju doseženih rezultatov upoštevala zlasti tele kriterije:
—	družbene potrebe po rezultatih temeljnega raziskovanja,
—	skladnost s plansko določenimi cilji razvoja posameznih ved in znanstvenih disciplin,
—	organiziranost in učinkovitost izvajanja raziskovalnega dela,
—	skladnost s plansko določenimi cilji uveljavljanja Slovenije v Jugoslaviji in v svetu ter učinkovitega. vključevanja Slovenije v znanstvene, tehnološke, informacijske in gospodarske vidike sistema mednarodne delitve dela,
—	skladnost s potrebami družbe po temeljnih raziskovanjih za nadaljnji razvoj družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema socialističnega samoupravlj anja,
—	za dovoljenost specifičnih družbenih potreb po raziskovalnih izsledkih, ki so temelj nacionalne samobitnosti ter kulturne in znanstvene neodvisnosti,
—	prispevek h krepitvi usposobljenosti Slovenije za SLO in družbeno samozaščito,
—	prispevek k ohranjanju in varovanje okolja in smotrni rabi prostora.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
15.	člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina),
—	odbor samoupravne delavske kontrole in
—	odbor za SLO in družbeno samozaščito.
A. Skupščina
1.	Sestava in način dela skupščine
16.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima dva zbora in sicer:
—	zbor delegatov delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov in delovnih ljudi v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: zbor uporabnikov),
—	zbor delegatov delavcev v raziskovalnih organizacijah (v nadaljnjem besedilu: zbor izvajalcev).
17.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata pri uresničevanju nalog skupščine enakopravno ali skupaj.
Vsak zbor obravnava in odloča o zadevah, kadar je to določeno s tem samoupravnim sporazumom ali statutom skupnosti tudi samostojno.
18.	člen
Oba zbora skupščine sporazumno:
—	usklajujeta in sprejemata skupni predlog elementov plana, ki ga skupščina predlaga delavcem v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
—	usklajujeta planske elemente ih samoupravni sporazum o temeljih plana med občinskimi in posebnimi raziskovalnimi skupnostmi in tako nastale medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz usklajevanja planskih elementov in samoupravnih sporazumov o temeljih plana z drugimi raziskovalnimi skupnostmi;
—	določata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in skupnostmi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana.
Skupščina na skupni seji obeh zborov odloča o:
—	zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnim zborom skupščine družbenopolitične skupnosti;
—	izvolitvi skupnih organov udeležencev za izvrševanje določenih nalog;
—	imenovanju vodje strokovne službe, ki opravlja dela in naloge za skupnost;
—	imenovanju organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovijo za izvrševanje skupnih nalog.
19.	člen
Oba zbora skupščine enakopravno obravnavata in sprejemata:
—	samoupravne splošne akte skupnosti, razen samoupravnih sporazumov, ki se sprejemajo z osebnim
izjavljanjem,
—	politiko, raziskovanja skupnosti in usklajevanje razvoja raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji,
—	pian skupnosti,
—	dolgoročne razvojne plane skupnosti,
—	letni raziskovalni program skupnosti,
—	letno poročilo o delu skupnosti,
—	letni finančni načrt skupnosti,
—	kriterije in pogoje uporabe Sklada Borisa Kidriča,
—	predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog in program dela teh nalog,
—	soglasja k samoupravnim aktom strokovne službe skupnosti v skladu s tem sporazumom in programom dela strokovne službe skupnosti,
—	poročila o delu projektnih in programskih svetov ter drugih delovnih deles skupščine,
—	o drugih zadevah skupnega pomena.
20.	člen
V	zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo o:
—	predlogu osnov in meril na osnovi katerih zagotavljajo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemajo v svobodni menjavi dela z izvajalci.
V	zboru izvajalcev se delegati še posebej sporazumevajo o:
—	predlogih za nadaljnji razvoj znanstvenih disciplin.
21.	fflen
Kadar odločajo delegati v skupščini o programih dela skupnosti, o elementih za samoupravni sporazum o temeljih planov in o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki izhajajo iz sodelovanja skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, se morajo o njih predhodno izjaviti delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih udeležencev.
22.	člen
Skupščina enakopravno sprejema zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja s področja raziskovalne dejavnosti, s pristojnimi zbori Skupščine SR Slovenije v skladu z ustavo SR Slovenije, zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih in poslovnikom Skupščine SR Slovenije.
23.	člen
Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor, so veljavno sprejete, če jih je sprejela večina delegatov.
Delegati v zboru skupščine o vprašanjih, ki so na dnevnem redu razpravljajo in usklajujejo stališča, da bi za odločitev dosegli soglasje in po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi glasovanji oziroma izjavljanji.
Odločitve o zadevah, o katerih odločata oba zbora na ločenih sejah, so enakopravno sprejete, če so bile sprejete z večino glasov delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
Ce ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki ga določa statut skupnosti.
Ce tudi v usklajevalnem postopku, določenem v statutu, ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje raziskovalne dejavnosti, lahko
Skupščina SR Slovenije do uskladitve začasno uredi to vprašanje.
2.	Delegacije in delegati za skupščino skupnosti-
24.	člen
Skupščino sestavlja 84 delegatov in sicer iz vrst uporabnikov in izvajalcev, ki jih delegirajo zbori izvajalcev in uporabnikov iz občinskih raziskovalnih skupnostih, zbori uporabnikov in izvajalcev in posebnih raziskovalnih skupnosti in iz vrst izdajalcev skupnega raziskovalnega programa.
25.	člen
Občinske raziskovalne skupnosti izvolijo delegacije za delegiranje delegatov na zasedanja obeh zborov skupščine.
26.	člen
Zbori skupščin posebnih raziskovalnih skupnosti izvolijo delegacijo za pošiljanje delegatov na zasedanja zborov skupščine.
3.	Organizacija in način dela skupščine ^	27. člen
Delovna telesa skupščine so:
—	odbori,
—	programski in projektni sveti,
—	komisije.
28.	člen
Delo skupščine vodi predsednik skupščine.
Predsednika in njegovega namestnika izvoli skupščina izmed članov delegacij.
29.	člen
Predsednik skupščine opravlja predvsem naslednje naloge:
—	predstavlja skupnost,
—	sklicuje seje skupščine in predsedstva skupščine ter jim predseduje,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	skrbi, da je delo skupnosti v skladu z zakoni, samoupravnim sporazumom in statutom ter drugimi-samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
Vsak zbor skupščine samostojno izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine, predsednika zbora.
30.	člen
Kot metoda dela se zaradi usklajevanja dela v skupščini ter zaradi koordinacije pri skupnih nalogah skupščine raziskovalne skupnosti oblikuje predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo:
predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednika obeh zborov in njuna namestnika ter predsedniki stalnih delovnih teles. N V odsotnosti predsednika vodi predsedstvo namestnik predsednika.
Na seji predsedstva sodeluje vodja strokovne službe skupnosti, po potrebi pa tudi predsedniki odborov in komisij za koordinacijo področij skupnega programa.
Predsedstvo skupščine opravlja predvsem naslednje naloge:
—	pripravlja zasedanja skupščine ih predlaga dnevni red skupščine.
—	povezuje in usklajuje delo posameznih organov in teles skupščine skupnosti,
—	skrbi za izvrševanje 'odločitev skupščine in
njenih zborov.
31.	člen
Delovna telesa skupščine za urejanje skupnih zadev in izvrševanje nalog so:
—	programski in projektni sveti,
—	odOOr za kadrovsko problematiko in informatiko,
—	odbor za medrepubliško in mednarodno sodelovanje,
—	odbor za raziskovalno infrastrukturo,
zl odbor za družbenoekonomske odnose in plan,
—	odbor za koordinacijo delovanja z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
'— odbor za koordinacijo področij skupnega programa.
Delovna telesa skupščine za urejanje skupnih zadev in izvrševanja nalog voli skupščina izmed članov delegacij. Sestavo delovnih teles, njihovo področje dela in druga vprašanja pomembna za delo delovnih teles ureja statut skupnosti.
E. Odbor samoupravne delavske
kontrole
32.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske
kontrole.
Odbor je sestavljen iz '7 članov. Člane odbora volijo in odpokličejo občinske raziskovalne skupnosti, skupščina skupnosti pa izvoli in odpokliče enega člana odbora izmed izvajalcev skupnega raziskovalnega programa iz zbora izvajalcev.
,	33. člen
S statutom se skladno z zakonom urejajo pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora samoupravne delavske kontrole ter -sestava, Volitve in odpoklic članov odbora samoupravne delavske kontrole ter druga vprašanja s področja dela samoupravne dravske kontrole.-
C. Odbor za SLO in družbeno
samozaščite
34.	člen
Skupnost ima odbor za SLO in družbeno samozaščito. Odbor je sestavljen Iz 9 članov. Člane volijo in odpokličejo občinske raziskovalne skupnosti, skupščina skupnosti pa izvoli in odpokliče enega člana odbora izmed izvajalcev skupnega raziskovalnega programa iz zbora izvajalcev.
VI.	ENOTE SKUPNOSTI
' -V ..	'	■	■	' ’ ; ,.'
35.	Hen
V okviru skupnosti še lahko ustanovijo enote skupnosti:
—	če posamezni uporabniki in izvajalci ugotovijo, da je podana potreba, da se poleg sprejetega skupnega programa skupnosti izvaja poseben raziskovalni program,
—	če so zagotovljena sredstva za izvajanje tega programa.
36.	člen
Udeleženci v enoti raziskovalne skupnosti:
—	se neposredno dogovarjajo in usklajujejo svoje potrebe in možnosti za uresničevanje v projekte in usmerjene raziskovalne programe povezanih in med seboj usklajenih raziskovalnih nalog;
—	oblikujejo raziskovalni projekt oziroma Usmerjeni raziskovalni program;
—	se sporazumevajo o zagotavljanju sredstev in o merilih za vrednotenje posameznih raziskovalnih nalog in storitev v okviru raziskovalnega projekta oziroma usmerjenega raziskovalnega programa;
—	usmerjajo uresničevanje raziskovalnega projekta oziroma usmerjenega raziskovalnega programa.
37.	člen
V okviru skupnosti se ustanovi enota za odkrivanje in raziskovanje surovin splošnega pomena. Delo enote je odkrivanje in raziskovanje energetskih, kovinskih in nekovinskih mineralnih surovin ter podzemnih voda.
Enota se ustanovi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, ki določa vsa vprašanja pomembna za delo enote.
- VII. SKLAD BORISA KIDRIČA
38.	člen
Skupnost ima Sklad Borisa Kidriča.
Iz Sklada Borisa Kidriča se podeljujejo nagrade za izredno pomembne raziskovalne dosežke, ppmemb-ne izume in tehnične izboljšave ter za uspešno življenjsko delo na področju raziskovalne dejavnosti.
39.	člen
Iz Sklada Borisa Kidriča se podeljujejo:
— Kidričeve nagrade,
—	nagrade Sklada Borisa Kidriča,
—	nagrade za izume in tehnične izboljšave.
Kidričeve nagrade se podeljujejo za dela, ki vse-.
bujejo vrhunske dosežke na raziskovalnem področju ali za življenjsko delo raziskovalcem, ki so s srvojim raziskovalnim delom in družbenim delovanjem bistveno prispevali k razvoju znanosti na določenem področju.
Nagrade Sklada Borisa Kidriča se podeljujejo za dela, ki vsebujejo pomembne raziskovalne dosežke.
Nagrade za izume in tehnične izboljšave se podeljujejo za izume in tehnične izboljšave, ki predstavljajo pomemben prispevek k uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso.
40.	člen
Sklad Borisa Kidriča upravlja upravni odbor. Predsednika in člane odbora imenuje skupščina skupnosti v soglasju s Skupščino SR Slovenije.
41.	člen
S statutom se podrobneje določijo načela, kriteriji in postopek za izbor nagrajencev ter sestav in način dela upravnega' odbora Sklada Borisa Kidriča.
XTTtI. SODISCE ZDRUŽENEGA DELA 1
42.	člen
Spore iz družbenoekonomskih odnosov, iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju
planskih odločitev in iz drugih samoupravnih raz*-meri j, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v skupnosti, rešuje posebno sodišče združenega dela.
Pri skupnosti se ustanovi sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti.
Podrobnejše določbe o delovanju sodišča združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti vsebuje samoupravni sporazum o ustanovitvi sodišča združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti, h kateremu je pristopila skupnost.
IX.	DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL „ SKUPNEGA POMENA
43.	člen
Skupnost in posebne raziskovalne skupnosti oblikujejo skupno delovno skupnost za opravljanje strokovnih, del in nalog (v nadaljnjem besedilu: strokovno službo).
Strokovno službo vodi vodja. Vodjo strokovne službe imenuje in razrešuje skupščina skupnosti, ter skupščine posebnih raziskovalnih skupnosti. Delavski svet delovne^ skupnosti strokovne službe da pred imenovanjem mnenje skupščini in skupščinam posebnih raziskovalnih skupnosti.
44.	člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo in posebnimi raziskovalnimi skupnostmi ter strokovno službo določata samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih ter letni program dela strokovne službe.
45.	člen
Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih določa medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela, vrsto del, ki jih opravlja strokovna služba, osnove in merila za pridobivanje dohodka strokovne službe, temeljne pogoje glede sistemizacije del in nalog, odgovornosti . strokovne službe, način reševanja medsebojnih sporov, način koordiniranja med predstavnikom skupnosti in posebnih raziskovalnih skupnosti ter vodjem strokovne službe ter druga vprašanja skupnega pomena.
46.	člen
Z letnim planom dela se določa:
—	konkretna dela in naloge strokovne službe v tekočem letu,
—	število delavcev, potrebnih za izvedbo nalog ter kvalifikacijski sestav teh delavcev,
—	oblikovanje prihodka strokovne službe,
—	pogoje za oblikovanje pravice strokovne službe do večjega ali manjšega prihodka ter postopek za realizacijo te pravice,
—	druge zadeve pomembne za medsebojne odnose.
47.	člen
Sredstva za delovanje strokovne službe zagotavlja skupnost, njena enota in posebne raziskovalne skupnosti na podlagi sprejetega letnega ovrednotenega Programa dela strokovne službe. Ta program predlaga delavski svet strokovne službe, sprejme, pa ga skupščina skupnosti ter skupščina posebnih raziskovalnih skupnosti glede tistega dela ovrednotenega
programa, ki se tiče posebnih raziskovalnih skupnosti. Smiselno enak postopek velja tudi za sprejem samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, oo-veznostih in odgovornostih.
X.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI IN POSTOPEK SPREJEMA
48.	člen
Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte:
—	statut skupnosti,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti,
—	plana skupnosti,
—	pravilnik o delovanju cigana samoupravne delavske kontrole,
—	poslovnik o delu skupščine in drugih organov te skupnosti,
—	druge samoupravne sporazume, pravilnike, ki so potrebni za nemoteno delovanje skupnosti, ki jih določa statut ali pa kak drug samoupravni splošni akt.
49.	člen
Skupnost ima statut, ki ga sprejme skupščina. Statut prične veljati, ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije.
50.	člen
.Statut skupnosti podrobneje ureja:
—	organizacijo skupnosti,
—	pravice, obveznosti in odgovornosti njenih organov,
—	postopek za zbiranje pobud za ocenjevanje programov in raziskovalnih nalog,
—	delovanje odbora samoupravne delavske kontrole,	l
—	način sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami, družbenopolitičnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, Gospodarsko zbornico Slovenije in njenimi splošnimi združenji, poslovnimi skupnostmi in strokovnimi društvi,
—	postopke za uresničevanje javnosti delovanja raziskovalne skupnosti ter varovanja poslovne tajnosti,
■ — postopek pri volitvah in razrešitvah voljenih in imenovanih individualnih in kolektivnih organov skupnosti,
—	statusna vprašanja, sedež, pečat, zastopanje in podpisovanje,
—	način uporabe namenskih skladov,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	postopek za spremembe in dopolnitve statuta,
—	druge zadeve, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum.
XI.	KONČNE DOLOČBE
51.	člen
Predlog tega samoupravnega sporazuma da skupščina skupnosti v 30-dnevno javno obravnavo.
Vsak član skupnosti ima pravico predlagati spremembe oziroma dopolnitve tega samoupravnega sporazuma. Svojo zahtevo s predlogom za spremembo oziroma dopolnitev sporazuma pošlje član preko svoje
delegacije skupščini skupnosti. Skupščina skupnosti razpravlja o predlogu^in ga pošlje skupaj s svojim mnenjem članom v odločitev.
Spremembo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti lahko predlaga tudi skupščina skupnosti.
Sprememba samoupravnega sporazuma je sprejeta, ko jo je sprejela večina podpisnikov in ko da nanjo soglasje Skupščina SR Slovenije.
Za sprejem sprememb statuta veljajo smiselno določbe prejšnjih odstavkov tega člena, s tem da o tem sklepa skupščina skupnosti.
Postopek za sprejem ostalih samoupravnih splošnih aktov določa statut skupnosti.
52.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, Ko ga sprejme večina udeležencev »ter začne veljati, ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in je objavljen v Uradnem listu SR Slovenije.
53.	člen
Z dnem veljavnosti tega samoupravnega sporazuma preneha veljati dosedanji samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju skupnosti, ki je bil potrjen na Skupščini SR Slovenije 30. 7. 1976.
Vsi samoupravni splošni akti skupnosti se morajo uskladiti z določbami tega samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti najkasneje v šestih mesecih po dnevu njegove veljavnosti.
Predsednik
skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije
Tone Zimšek, dipl. inž. L r.
853.
Na podlagi 48. člena samoupravnega Sporazuma o ustanovitvi Raziskovalne skupnosti Slovenije je skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije na sejah obeh zborov dne 30. septembra 1981 sprejela
STATUT
Raziskovalne skupnosti »Slovenije
I.	TEMELJNA DOLOČBA
1.	člen	«
Statut Raziskovalne skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost) podrobneje ureja:
—	organizacijo skupnosti,
—	pravice, obveznosti in odgovornosti njenih organov,	'
—	postopek za zbiranje pobud in ocenjevanje
programov in raziskovalnih nalog,
—	delovanje odbora samoupravne delavske kontrole,
—	način sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami, družbenopolitičnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, Gospodarsko zbornico Slovenije in njenimi splošnimi združenji, poslovnimi skupnostmi in strokovnimi društvi,
—	postopke za uresničevanje javnosti delovanja skupnosti in varovanje poslovne tajnosti.
—	postopek pri volitvah in razrešitev voljenih in imenovanih individualnih in kolektivnih organov skupnosti,
—	statusna vprašanja, sedež, pečat, zastopanje in podpisovanje,
—	način uporabe namenskih skladov,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	spremembe in dopolnitve statuta,
—	druge zadeve, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum.
II. STATUSNE DOLOČBE
2.	člen
Ime raziskovalne skupnosti je: Raziskovalna skupnost Slovenije.
V skupnosti člani:
—	usklajujejo razvoj celotne raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji,
—	usklajujejo razvoj posameznih znanstvenih disciplin,
—	načrtujejo raziskovalno dejavnost, ki je skupnega pomena,
—	zagotavljajo sredstva za uresničevanje skupnega raziskovalnega programa,	*
—	določajo program odkrivanja in raziskovanja surovin splošnega pomena in zagotavljajo sredstva za uresničevanje programa,
—	zagotavljajo sredstva za Sklad Borisa Kidriča,
—	opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon ali samoupravni sporazum.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba.
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
Skupnost ima pečat. Pečat je okrogle oblike z besedilom: Raziskovalna skupnost Slovenije, Ljubljana.
4.	Sen
Skupnost je vpisana v sodni register.
HI. URESNIČEVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI ČLANOV
5.	člen
Člani skupnosti uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti zlasti s tem, da:
—	volijo delegacije za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti;
—	obravnavajo poročilo delegacij in jim določajo smernice za delo;
—	na zborih delavcev in na zborih občanov odločajo o programih in drugih aktih načrtovanja dela skupnosti, vključno o prispevkih za njihovo izvajanje;
—	dajejo organom skupnosti predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje zadev z delovnega področja skupnosti;
—	sodelujejo v javnih razpravah, ki se nanašajo na dek) skupnosti.
6.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti prek svojih organizacij združenega dela in
drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s tem, da:
—	dajejo predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje drugih zadev z delovnega področja skupnosti;
—	so informirani o raziskavah in o stanju na raziskovalnem področju;
—	zahtevajo strokovna mnenja o problemih, ki jih zanimajo;
—	uporabljajo dosežke raziskav pri izvajanju svojih poslovnih in drugih nalog;
—	pod enakimi pogoji uporabljajo raziskovalne zmogljivosti;
—	uporabljajo informacijske centre in druge skupne službe, ki jih skupnost organizira in financira;
—	se vključujejo v izvajanje raziskav;
—	vključujejo v svoje delo raziskovalce, ki so si v okviru izvajanja programa skupnosti izpopolnili svoje znanje in izkušnje.
7.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti prek delegacij in delegatov s tem, da:
—	v skladu s statutom in poslovnikom skupščine sodelujejo pri delu skupščine skupnosti ter pri oblikovanju njenih stališč in sklepov;
—	so seznanjeni s celotnim delovanjem skupnosti ter z delom njenih organov in z zadevami, ki jih le-ti obravnavajo;
—	dajejo pobude in predloge organom skupnosti v zvezi z delovnim področjem skupnosti;
—	predlagajo sprejem, spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti;
—	postavljajo vprašanja organom ter funkcionarjem skupnosti ter obravnavajo njihove odgovore.
IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
1.	Splošne določbe
\ *
8.	člen
Skupščino sestavlja 84 delegatov in sicer:
—	20 delegatov uporabnikov, ki jih delegirajo zbori uprabnikov občinskih raziskovalnih skupnosti,
—	8 delegatov izvajalcev, ki jih delegirajo zbori izvajalcev občinskih raziskovalnih skupnosti,
—	24 delegatov uporabnikov, ki jih delegirajo
zbori uporabnikov posebnih raziskovalnih skupnosti, iz vsake posebne raziskovalne skupnosti po dva delegata,	/
—	12 delegatov izvajalcev, ki jih delegirajo zbori
izvajalcev' posebnih raziskovalnih skupnosti; iz vsake posebne raziskovalne skupnosti po en delegat,	/
—	20 delegatov izvajalcev skupnega raziskovalnega programa skupnosti.
9.	člen
	Število delegatskih		mest
Območje	Občine	zbor upo- zoor izva- rabnikov jalcev		
Gorenjsko	Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič, Škofja Loka	2	i
Primorsko	Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Tolmin	1	0
Obalno	Koper, Izola, Piran, Se-		
kraško	\ Žana	1	i
Notranjsko	Ilirska Bistrica, Postojna, Cerknica	1	0
Dolenjsko	Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje	1	1
Zasavsko	Hrastnik, Trbovlje, Zagorje	1	0
Posavsko	Krško, Sevnica, Brežice	1	0
Celjsko	Celje, Mozirje, Slovenske Konjice, Laško, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Žalec	2	1
Obdravsko	Lenart, Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica, Ormož,	3	2
Pomursko	Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota	1	0
Koroško	Dravograd, Ravne, Radlje, Slovenj Gradec	1	0
Ljubljansko	Bežigrad, Center, Šiška, Vič-Rudnik, Grosuplje, Moste-Polje, Domžale, Kamnik, Kočevje, Vrh-		
	nika, Litija, Logatec, Ribnica	5	2
	Skupaj:	20	8
	10. člen		
Izvajalci skupnega raziskovalnega programa			ima-
30 v zboru izvajalcev skupščine skupnosti:			
Znanstvena	_ število disciplina	delegatskih mest			
družboslovne		3	
naravoslovne	\		4	
tehnične		3	
biotehnične		3	
medicinske		3	
humanistične		4	
11.	člen
Vsaki raziskovalni organizaciji, ki sodeluje' pri programu v določeni disciplini, pripada po eno delegatsko mesto na 20 raziskovalcev, v delegatski konferenci; vendar tako, da ima vsaka raziskovalna organizacija najmanj eno ali največ pet delegatskih mest.
12.	čiea	c
, Občinske raziskovalne skupnosti vsakega območja pošiljajo v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev
skupnosti delegate in sicer:
Organi skupnosti so:
— skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilo: skupščina)
—	odbor samoupravne delavske kontrole in
—	odbor za SLO in družbeno samozaščito.
V okviru skupnosti se ustanovi enota za program surovin splošnega pomena.
Skupnost ima Sklad Borisa Kidriča.
2.	Skupščina in njena delovna telesa
a)	Skupščina
13.	člen
Skupnost opravlja skupščina.
Skupščino sestavljata:
—	zbor delegatov delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah m skupnostih, delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov in delovnih ljudi v krajevnih skupnostih (zbor uporabnikov);
—	zbor delegatov delavcev v raziskovalnih organizacijah (zbor izvajalcev).
14.	člen
Delegat v zboru uporabnikov skupščine ne more biti kdor kot raziskovalec ali vodja raziskovalne enote sodeluje pri izvajanju raziskovalnega programa skupnosti, ali se je prijavil za izvajanje tega programa.
15.	člen
Skupščina opravlja naloge, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti. Pri tem dela na način, določen z zakonom, samoupravnim sporazumom, statutom in z drugimi splošnimi akti.
16.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata m odločata pri uresničevanju nalog skupščine enakopravno ali skupaj. Vsak zbor lahko obravnava in odloča v zadevah določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti ali tem statutom tudi samostojno.
O zadevah, za katere je z zakonom ali s samoupravnim sporazumom določeno, odloča skupščina na podlagi sklepa, ki so jih z osebnim izjavljanjem sprejeli člani skupnosti v svojih organizacijah in skupnostih.
17.	člen
Skupščina enakopravno sprejema zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo ali urejajo vprašanja s področja raziskovalne dejavnosti, s pristojnimi zbori Skupščine SR Slovenije, v skladu z ustavo SR Slovenije, zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih in poslovnikom Skupščine SR Slovenije.
M. člen
Če odločata o posamezni zadevi oba zbora na način in z večino, ki ga določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti pa ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Predsednik skupščine prične usklajevati postopek s tem, da predlaga vsakemu zboru, da izmed delegatov imenujeta po 3 člane v usklajevalno komisijo. Delo usklajevalne komisije vodi predsednik skupščine, ki je član komisije po položaju.
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zboroma. Če se v usklajevalni komisiji ne doseže soglasje večine pred-
stavnikov vsakega zbora, se predlog odloži z dnevnega reda.
Skupščina lahko o predlogu usklajevalne komisije razpravlja takoj, ko ga je le-ta sprejela.
O predlogu komisije odloča skupščina na način, ki je določen za sprejem takega predloga. Kolikor predlog usklajevalne komisije v skupščini ni sprejet, lahko komisija ponovno predlaga skupščini drug predlog oziroma drugačno rešitev spornega vprašanja. Ce tudi po tem skupščina ne sprejme predloga usklajevalne komisije, se zadeva odloži z dnevnega reda skupščine. Zadeva se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega od zborov ali predsedstva skupščine.
Če je sporna zadeva take narave, da bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje raziskovalne dejavnosti, lahko Skupščina SR Slovenije začasno uredi to vprašanje.
19.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo ali na zahtevo:
—	15 delegatov posameznega zbora,
—	odbora samoupravne delavske kontrole.
Če predsednik skupščine v osmih dneh po prejemu zahteve po sklicanju skupščine le-te ne skliče, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval.
Tisti, ki je sklic skupščine zahteval skliče skupščino ter predloži skupščini gradivo o zadevi, ki je na dnevnem redu.
20.	člen
Določila tega statuta, ki se nanašajo na sklic in delo. skupščine se smiselno uporabljajo tudi za sklic in delo zborov skupščine, kadar se sestajata na ločenih sejah.
21.	člen
Sklic za sejo skupščine ter gradivo morajo biti poslani vsaj 25 dni pred sejo predsednikom delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino ali delegatom, ki so bili določeni, da zastopajo posamezne delegacije na zasedanju skupščine. Le izjemoma se lahko skliče skupščina tudi v krajšem roku, vendar mora sklicatelj potrebo po krajšem roku posebej opredeliti.
22.	Člen
Gradiva za skupščino morajo jasno opredeljevati zadeve ter možnosti, o katerih skupščina odloča, predvsem pa morajo imeti podatke in utemeljitve, ki so potrebni za odločitev.
Za izvajanje določil tega člena je odgovorno predsedstvo skupščine.
23.	člen
Volitve v skupščini se opravljajo na podlagi kandidatne liste.
Predlog kandidatne liste pripravi komisija za volitve in imenovanja.
Predlog se lahko dopolni s kandidati, ki jih predlagajo posamezni delegati, če se za predlog izreče vsaj 10 delegatov v skupščini.
Če predlagajo delegati v smislu tretjega odstavka tega člena kandidata, za katerega je potrebno usklajevanje v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva, se lahko volitve opravijo šele po takem usklajevanju.
24.	člen
Skupščina voli z javnim glasovanjem predsednika skupščine, namestnika predsednika in predsed-
nika obeh zborov, predsednika in člane delovnih teles in predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole. Skupščina imenuje vodjo delovne skupnosti strokovne službe.
Skupščina lahko sklene, da se funkcionarji iz prvega odstavka tega člena volijo tajno.
Za izvedbo tajnih volitev imenuje skupščina tričlansko komisijo.
25.	člen
Predsednika in namestnika predsednika skupščine voli skupščina izmed delegatov delegacij.
Za predsednika skupščine oziroma namestnika predsednika skupščine je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine se volita za dobo 2 let in sta lahko ponovno izvoljena še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
26.	člen
Predsednik skupščine opravlja poleg nalog iz samoupravnega sporazuma o "ustanovitvi skupnosti še naslednje naloge:
—	skrbi za delo skupščine v skladu s poslovnikom skupščine;
—	podpisuje splošne in druge akte skupščine;
—	skrbi za sodelovanje skupnosti z družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter društvi;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.
27.	člen
Vsak zbor izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine svojega predsednika.
Za predsednika zbora je izvoljen delegat, ki je dobil več kot polovico .giasov vseh delegatov v zboru.
Predsednik zbora se voli za dobo 2 let in je lahko ponovno izvmljen še za eno mandatno dobo v to funkcijo.	.	^
28.	člen
V odsotnosti predsednika zbora ga nadomešča z vsemi pravicami in odgovornostmi namestnik predsednika..
29.	člen
Predsednik zbora	sklicuje in vodi ločene	seje
zbora, podpisuje akte, ki jih je zbor sprejel, skrbi za izvajanje sklepov zbora in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri zbor.
30.	člen
Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti. Vodja delovne skupnosti;
—	je odgovoren za izvajanje strokovnih, anali-
tičnih. administrativnih in finančnih nalog pri uresničevanju sklepov skupščine skupnosti ter	izvršilnih
organov skupnosti in	njenih organov;
—	je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta skupnosti;
•-— skrbi za zakonitost poslovanja skupnosti in njenih organov;
—	vodi strokovno službo in jc odgovoren za pripravo gradiv in predlogov strokovne službe;
—	sodeluje pri delu organov skupnosti in predlaga v obravnavo gradiva, ki jih je pripravila strokovna služba;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina in drugi organi skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini; drugim organom je odgovoren za izvajanje sklepov, ki so jih ti sprejeli v okviru svojih pristojnosti.
Vodja delovne skupnosti je pooblaščen za pravni promet.
b)	Delovna telesa skupščine
31.	člen
Stalna delovna telesa skupščine za urejanje skupnih zadev in izrševanje nalog so:
—	odbor za koordinacijo delovanja z drugimi
SiS,	*
—	programsko projektni sveti za družbene vede,
—	programsko projektni sveti za humanistične vede,
—	programsko projektni sveti za naravoslovne vede,
•— programsko projektni sveti za tehnične vede,
—	programsko projektni sveti za biotehnične vede,
—	programsko projektni sveti za medicinske vede,
—	odbor za kadrovsko problematiko in informatiko,
—	odbor za medrepubliško in mednarodno sodelovanje,
—	odbor za raziskovalno infrastrukturo,
—	odbor za družbenoekonomske, odnose in plan,
-— odbor za koordinacijo področij skupnega programa,
—	izdajateljski svet Raziskovalca.
32.	člen
Delovna telesa skupščine štejejo 9 članov. Iti jih voli skupščina in sicer praviloma polovico iz vrst uporabnikov, polovico pa iz vrst izvajalcev.
Predsednik delovnega telesa se voli za dobo 4 let in ne more biti ponovno izvoljen v to funkcijo, člani delovnih teles pa za dobo 4 let in so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
Določbe drugega odstavka tega člena veljajo za vsa delovna telesa, kjer ni poleg področja dela določena tudi sestava delovnih teles.
33.	člen
Odbor za koordinacijo in delovanje z drugimi SIS usklajuje raziskovalne programe in ostale dejavnosti, ki so skupne vsem SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog. :
34.	Ben
Področja dela in nalog programskih oziroma projektnih svetov se opredelijo v metodoloških izhodiščih za oblikovanje programskih m projektnih svetov, ki jih potrdi skupščina.
Programski oziroma projektni sveti štejejo do 25 članov, ki jih voli skupščina in sicer praviloma po-
lovico iz vrst uporabnikov in polovico iz vrst izvajalcev.
35.	člen
Odbor za kadrovsko problematiko in informatiko:
—	pripravlja predloge sklepov za skupščino na področjih:
.. usmerjanja kadrov in štipendiranja,
.. podiplomskega študija,
.. znanstvenih sestankov,
.. znanstvenega tiska in
.. znanstvene informacij sko-dokumentacij ske dejavnosti;
—	sprejema osnutke samoupravnih splošnih aktov in sklepov, ki jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini;
—	izvaja družbene dogovore, samoupravne sporazume ter naloge v zvezi z dolgoročnimi in letnimi programi, ki jih je sprejela skupščina;
—	pripravlja predloge za skupščino za tekoče reševanje kadrovske problematike.
36.	člen
Odbor za medrepubliško in mednarodno sodelovanje:
—	predlaga politiko in sklepe skupščine na področjih medrepubliškega in mednarodnega sodelovanja ter problematike narodnosti;
—	izvaja družbene dogovore, samoupravne sporazume ter naloge v zvezi z dolgoročnimi in letnimi plani, ki jih je za ta področja sprejela skupščina;
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in sklepov, ki se nanašajo na dejavnost odbora, jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini;
—	obravnava in pripravlja rešitve problematike na teh področjih svoje dejavnosti ter predlaga ustrezne sklepe skupščini.
Odbor za raziskovalno infrastrukturo:
—	predlaga skupščini politiko in sklepe ter izvaja sklepe skupščine na področjih:
.. financiranja nabave raziskovalne opreme,
.. pospeševanja prenosov raziskovalnih dosežkov, .. financiranja obratovanja velike raziskovalne opreme;
—r- pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov irj sklepov iz področja svoje dejavnosti, ki jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini.
37.	člen
Odbor za družbenoekonomske odnose in plan usklajuje in pripravlja akcije na področju:
—	razvoja in usmerjanja raziskovalnega dela,
—	planiranja raziskovalne dejavnosti,
—	metodologije ocenjevanja predlogov in rezultatov raziskovalnega dela,
—	oblikovanja in delovanja informacijskega sistema v skupnosti.
38.	člen
Odbor za koordinacijo področij skupnega programa:
—	predlaga politiko in sklepe skupščini za skupni program in izvaja sklepe skupščine;
—	usklajuje delovanje programskih in projektnih svetov, ki se nanašajo na njihovo področje dela;
—	pripravlja na osnovi predlogov projektnih in programskih svetov v skladu s cilji skupnosti, predlog
' za financiranje skupnega programa po vedah in
planskih usmeritvah ter ga predlaga skupščini v sprejem.
Odbor šteje 13 članov, ki jih voli skupščina in sicer 7 iz vrst delegatov izvajalcev in 6 iz vr§t delegatov uporabnikov.
39.	člen
Izdajateljski svet »Raziskovalca« ima 7 do 11 članov in predsednika, ki jih za dobo dveh poslovnih let izvoli skupščina.
Glavni in odgovorni urednik »Raziskovalca« sta po položaju člana izdajateljskega sveta.
Izdajateljski svet:
—	nadzoruje izvajanje programa ter poslovanja informativnega biltena »Raziskovalec« in drugih publikacij skupnosti;
—	daje pobude in predloge vsebinskega in poslovnega značaja;
—	odloča o pomembnejših tekočih zadevah v zvezi s publikacijami;
—	zastopa interese ustanovitelja in skrbi za izvajanje njegovih predlogov.
Izdajateljski svet odloča z večino glasov navzočih članov sveta. 1	,
3.	Odbor samoupravne delavske kontrole
40.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz 7 članov. Člane odbora volijo in odpokličejo občinske raziskovalne skupnosti, skupščina pa izvoli in odpokliče enega člana odbora izmed izvajalcev skupnega raziskovalnega programa iz zbora izvajalcev. Predsednika izvoli skupščina izmed članov odbora.
Predsednik in člani odbora so izvoljeni za dobo dveh let in so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo.	,
41.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole:
—	spremlja in na lastno pobudo ali zahtevo preverja izvajanje samoupravnih aktov skupnosti;
—	spremlja in nadzoruje materialno in finančno poslovanje skupnosti;
—	spremlja delovanje vseh organov skupnosti m strokovne službe skupnosti, predvsem z vidika samoupravnih postopkov;
—	preverja, ali je zagotovljeno pravočasno obveščanje delegatov o vseh vprašanjih iz dela skupnosti;
—	spremlja in na lastno pobudo ali zahtevo preverja, ali delegati obveščajo svojo delegacijo in člane, ki so jih izvolili ter se z njimi posvetujejo;
—	sodeluje z odbori samoupravnega nadzora občinskih in posebnih raziskovalnih skupnosti;
—	poroča skupščini vsaj enkrat letno o svojem delu.
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico, da sodelujejo pri sejah kateregakoli organa ali delovnega telesa skupnosti.
42.	člen
O svojih stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole obveščati skupščino ter ji predlagati ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Pravilnik o delu odbora samoupravne delavske kontrole natančneje določa postopek in način dela ter področje delovanja odbora.
4.	Odbor za SLO in družbeno samozaščito
43.	člen
Skupnost ima odbor za SLO in družbeno samozaščito. Odbor ima devet članov. Člane odbora volijo in odpokličejo občinske raziskovalne skupnosti, skupščina pa izvoli in odpokliče enega člana odbora izmed izvajalcev skupnega raziskovalnega programa iz zbora izvajalcev. Predsednika izvoli skupščina izmed članov odbora.
Predsednik in člani odbora so izvoljeni za dobo dveh let in so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo.
44.	člen
Odbor:
—	spremlja izvajanje raziskovalne politike za potrebe SLO in družbene samozaščite;
—	preverja prisotnosti obrambne vsebine v posa-^ meznih raziskovalnih nalogah;
—	pospešuje sodelovanje in usklajevanje posameznih programov raziskovalnih organizacij s potencialnimi uporabniki (JLA);
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov s področja dela odbora, ter jih predlaga skupščini.
V.	SKLAD BORISA KIDRIČA
45.	člen
Skupnost ima sklad Borisa Kidriča.
S skladom Borisa Kidriča zagotavlja skupnost nadaljevanje tradicije, da se v spomin Borisa Kidriča podeljuje nagrade najuspešnejšim raziskovalcem kot naj višje priznanje v SR Sloveniji na področju raziskovalne dejavnosti.
Sredstva za sklad Borisa Kidriča zagotavlja skupnost s finančnim načrtom.
46.	Člen
Sklad Borisa Kidriča upravlja upravni odbor sklada Borisa Kidriča (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor).
Upravni odbor ima 15 članov, sestavljen pa mora biti tako, da so zastopana vsa raziskovalna področja za katere se podeljuje nagrade.
Predsednika in člane upravnega odbora imenuje skupščina v soglasju s Skupščino SR Slovenije za dobo dveh let, lahko pa so imenovani še za eno mandatno dobo.
47.	člen
Predsednik upravnega odbora vodi delo odbora, podpisuje sklepe odbora, izroča Kidričeve nagrade, nagrade sklada Borisa Kidriča in nagrade za izume in tehnične izboljšave, ter poroča skupščini o delu upravnega odbora.
48.	člen
Za pripravo predlogov za podelitev nagrad ime-maje upravni odbor svoje področje komisije za širša področja in sicer:
—	za naravoslovno in matematično;
—	za tehniško;
—	za biotehniško in medicinsko;
—	za družboslovne in humanistične vede;
—	za izume in tehnične izboljšave.
Po potrebi ianko imenuje upravni odbor še druge komisije.
49.	člen
Sklad podeljuje naslednje nagrade:
— Kidričeve nagrade;
—	nagrade sklada Borisa Kidriča;
—	nagrade za izume in tehnične izboljšave.
Nagrade se podeljujejo vsako leto praviloma dne 11. aprila v počastitev spomina Borisa Kidriča. Ce je 11. aprila nedelja ali praznik in iz drugih upravičenih razlogov, se lahko podelitev Kidričeve nagrade opravi največ dva dni pred tem dnem ali po njem.
50.	člen
Kidričeve nagrade se podeljujejo za dela, ki vsebujejo vrhunske dosežke.
Kidričeve nagrade se lahko podeli tudi za življenjsko delo raziskovalcem, ki so s svojim raziskovalnim delom in družbenim delovanjem bistveno prispevali k razvoju na določenem področju.
Letno se lahko podeli praviloma največ pet Kidričevih nagrad in od teh praviloma največ dve za dosežke na istem širšem raziskovalnem področju, v smislu 48. člena tega statuta ter praviloma največ dve za življenjsko delo.
51.	člen
Nagrade sklada Borisa Kidriča se podeljujejo za dela, ki vsebujejo pomembne raziskovalne dosežke.
Letno se lahko podeli praviloma največ petnajst nagrad Sklada Borisa Kidriča.
52.	člen
Nagrade za izume in tehnične izboljšave se podeljuje za izume in tehnične izboljšave, ki predstavljajo pomemben prispevek pri uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso.
Letno se lahko podeli:
—	eno nagrado za vrhunske dosežke na področju izumov in tehničnih izboljšav;
—	praviloma največ dvajset nagrad za pomembne izume in tehnične izboljšave.
53.	člen
Upravni odbor upošteva pri svojih odločitvah naslednje splošne kriterije' za podelitev nagrad:
—	nagrajeno delo mora vsebovati originalne znanstvene dosežke;
—	delo mora biti napisano na način, ki je primeren za znanstvena dela;
—	delo mora biti objavljeno tako, da je dostopno strokovnjakom pri nas in v tujini;
—	delo mora biti pomembno vsaj po enem izmed naslednjih vidikov:
.. da prinaša raziskovalne dosežke, ki predstavljajo pomemben prispevek k raziskovalni dejavnosti pri družbenem napredku in posebej pri našem razvoju;
.. da prinaša nove ideje, ki so pomembne za nadaljnje delo na obravnavanem področju;
.. da prinaša nove metode;
.. da uvedba dosežkov razvojnega dela prinaša tehniške in ekonomske učinke;
.. da pomembno prispeva k dvigu tehniške kulture;
x. da tvori smiselno povezano celoto v okviru širšega raziskovalnega področja;
.. da pomeni pomembno znanstveno obogatitev kulture;
.. da prispeva ' k dvigu produktivnosti dela in samoupravlj alske ravni.
Za podelitev nagrad za izume in tehnične izboljšave upošteva odbor zlasti naslednje kriterije:
avtorje izumov ali tehničnih izboljšav se lahko nagradi z nagrado Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave, če je njihov izum ali tehnična izboljšava y uporabi v nekem sistemu združenega dela in s tem povečan prispevek k družbenemu produk- / ty in/ali'izboljšan položaj' človeka pri delu.
Izum ali tehnična izboljšava prispeva k povečanju družbenega produkta, če so se z njegovo uporabo:
—	ustvarili pogoji za povečanje realnega dohodka na delavca in vložena sredstva;
—	zagotovila uvedba nove proizvodnje ali druge gospodarske dejavnosti, v kateri sta dohodek na delavca in dohodek na vložena sredstva na ravni, kot jo dosegajo boljše OZD iz iste panoge;
—	zagotavlja zaposlovanje delavcev s povprečno dohodkovno produktivnostjo v primerih, ko se na nerazvitih področjih pojavljajo nezaposleni delavci;
—	omogoča ohranjanje že dosežene ravni dohodka na delavca in uporabljena sredstva v primerih zaostrovanja konkurence na tržišču;
—	prisp’eva k povečanju presežka ali zmanjšanja primanjkljaja devizne bilance ob upoštevanju celotnega jugoslovanskega gospodarstva.
Šteje se, da izum ali tehnična izboljšava prispeva k izboljšanju človekovega položaja pri delu in življenju nasploh, če se z njeno uporabo:
—	dvigne proizvodna in samoupravljalska raven;
—‘izboljšajo delovni pogoji in organizacija dela;
—	zmanjšuje onesnaževanje okolja;
—	zmanjšuje nevarnost poškodb pri delu;
—	prispeva k humanizaciji dela.
V okviru splošnih kriterijev iz prejšnjega odstavka določi upravni odbor še merila, ki kvalificirajo posamezno delo za nagrado. Pri tem mora zagotoviti vsaj kontinuiteto ravni dosedanjih priznanj ter si prizadevati za stalno dviganje ravni.
54.	člen
Nagrade podeljuje upravni odbor posameznikom in skupinam za dela, ki so nastala pretežno v Sloveniji. ali so k njim prispevali delavci organizacij s sedežem v Sloveniji.
Upravni odbor lahko nagradi praviloma le dela, ki so bila objavljena v zadnjih dveh letih pred podelitvijo.
Če predstavlja posamezno delo zaključeno celoto skupaj z deli, ki so bila objavljena pred rokom iz prejšnjega odstavka, lahko upravni odbor upošteva vsa taka dela.
Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za nagrade za življenjsko delo in za
nagrade za izume in tehnične izboljšave.
Za odločitve o nagradah za izume in tehnične izboljšave je odločilna korist od nagrajenega dela v preteklih letih, ne glede na čas nastanka izumov in tehničnih izboljšav.
55.	člen
Avtorji, ki so za svoje delo že prejeli Kidričevo nagrado je ne morejo prejeti ponovno prej kot po osmih letih.
Avtorji, ki so za svoje delo že prejeli nagrado sklada Borisa Kidriča, je ne morejo prejeti- ponovno prej kot po petih letih.
56.	člen
Upravni odbor objavi razpis za predlaganje kandidatov za nagrade.
Kandidate za nagrade lahko predlagajo upravnemu odboru vsi člani raziskovalnih skupnosti prek organov raziskovalnih skupnosti, samoupravnih organov svojih OZD. prek organov strokovnih društev in' na druge načine. Predlogi morajo imeti strokovno utemeljitev, ki jo podpirajo vsaj trije strokovnjaki s področja, kamor sodi predlagano delo.
Predlog mora navajati:
■— dela, ki so predlagana za nagrado;
.— ime oziroma imena avtorjev;
—	strokovno utemeljitev predloga.
57.	člen
Upravni odbor pošlje predloge ustreznim področnim komisijam.
Področne komisije oskrbe . strokovne recenzije vseh predlogov in jih predložijo upravnemu odboru za nagrade. V svojem poročilu podajajo tudi predloge za nagrade.
Področne komisije lahko predlagajo upravnemu odboru za nagrado tudi delo in kandidate po svoji presoji in izdelajo predlog z utemeljitvijo po navedenih kriterijih in postopkih, ki jih določa statut.
Upravni odbor lahko da pobudo za kandidiranje za nagrade tudi po zaključenem razpisnem roku, kadar odziv na razpis ni zajel zelo pomembnih dosežkov na določenem področju.
58.	člen
Upravni odbor obravnava predloge področnih komisij in odloča o nagradah z dvotretjinsko večino vseh članov upravnega odbora.
Upravni odbor sklepa o nagradah na seji. "
Sklep upravnega odbora o nagradah je dokončen.
59.	člen
Nagrade se podeljujejo na spominski slovesnosti ob obletnici smrti Borisa Kidriča.
Nagrajenci prejmejo o nagradi posebno listino, ki jo podpiše predsednik upravnega odbora. Kidričevi nagrajenci prejmejo še plaketo.
V listino se vpiše:
—	vrsta nagrade,
—	naslov nagrajenega dela,
—	ime, oziroma imena nagrajencev in sodelavcev.
Višino nagrade določi upravni odbor.
60.	člen
Upravni odbor poda poročilo o svojem delu najmanj enkrat letno skupščini in ga objavi v .Raziskovalcu.
yi. PLANI IN PROGRAMI SKUPNOSTI
1.	Zasnova planov in programov
61.	člen
Plani in programi raziskovalne dejavnosti skupnosti so zasnovani na smernicah za družbeni plan SR Slovenije, na potrebah, ciljih in možnostih družbenega razvoja SR Slovenije in predstavljajo sintezo potreb planov po novem znanju in njegovi uporabi ter možnosti, ki jo nudita razvoj znanosti in tehnike, upoštevajoč naše raziskovalne potenciale, možnosti mednarodnega prenosa znanja ter dohodkovne sposobnosti uporabnikov.
62.	člen
Temeljno programsko izhodišče za oblikovanje letnih in srednjeročnih planov in programov raziskovalne dejavnosti skupnosti so samoupravni sporazumi o temeljih plana: skupnosti, enote za program odkrivanja in raziskovanj a surovin splošnega pomena ter samoupravni sporazum o izvajanju skupnih nalog občinskih in posebnih raziskovalnih, skupnosti.
63.	člen
Plani in programi skupnosti vsebujejo zlasti:
—	politiko in cilje razvoja raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji;
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po . sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih
plana skupnosti;
—	naloge, ki jih ima skupnost po drugih sporazumih, dogovorih ali predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev;
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničevanje nalog skupnosti.
64.	člen
V	skladu z družbenim dogovorom o inovacijah mora program zajemati tudi naloge za prenos tistega znanja iz tujine, ki je potrebno za razvoj naše družbe, pa ga ni mogoče ali ni smotrno razvijati doma skupaj z razvojem informatike za to področje.
Prav tako zajema naloge s področja delovanja in pospeševanja svetovalne dejavnosti kot način prenosa znanja in reševanja ekonomskih, tehnoloških, organizacijskih, socioloških in drugih razvojnih problemov.
2.	Oblikovanje in sprejem programa
65.	člen
Skupščina sprejme letne, srednjeročne in dolgoročne plane in programe na temelju samoupravnih sporazumov o temeljih planov raziskovalne dejavnosti.
66.	člen
V	procesu oblikovanja planskih smernic, elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana, njihovem usklajevanju in sprejemanju planov imajo vsi čani skupnosti pravico in dolžnost iniciative, uskla-janja in odločanja. Skupščina imenuje za pripravljanje plana poseben organ sestavljen na enakopravni zastopanosti uporabnikov in izvajalcev.
67.	člen
Člani skupnosti dajejo pobude v procesu planiranja posamično ali preko svojih delegacij, preko svo-
jih organizacij in združenj, preko samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
68.	člen
Proces ocenjevanja in usklajevanja pobud ter za zasnovo skupnih planov in programov poteka istočasno in skladno v občinskih in posebnih raziskovalnih skupnostih, skupnosti ter v drugih oblikah povezovanja združenega dela, ki se povezuje v raziskovalno dejavnost.
69.	člen
Za delovno koordinacijo usklajevanja in za zagotovitev strokovne ocene pobud in predlogov skrbi pristojni odbor skupščine.
O sprejetih pobudah, o njihovi oceni in o rezultatih usklajevanja pripravi pristojni odbor skupščine poročilo in ga skupaj z osnutkom programa predloži skupščini.
70.	člen
O osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana organizira skupnost javno razpravo, ki mora trajati vsaj dva meseca.
Na osnovi rezultatov javne razprave o osnutku programa in ocene možnosti za njegovo uresničitev, pripravi pristojni odbor skupščine predlog SSTP in ga predloži skupščini, ta pa članom, ki ga sprejmejo na referendumih.
3.	Izvajanje programa
71.	člen
Skupščina sprejme program izpolnjevanja obveznosti in nalog, ki jih skupnosti nalagajo samoupravni sporazumi o temeljih plana raziskovalne dejavnosti, kakor tudi obveznosti, ki jih določajo ti plani, ter zanje zagotovi sredstva, določi roke in način ter organe, ki so za njihovo izpolnjevanje odgovorni.
72.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev iz srednjeročnega plana sprejme skupščina letni načrt delovanja in financiranja. Z njim določi politiko, prednostne raziskovalne cilje, naloge in ukrepe za plansko leto. Pri tem upošteva načelo kontinuiranosti planiranja in naravo posameznih programov.
S sredstvi, ki so predvidena s finančnim načrtom operativno razpolaga skupščina ali pristojni odbori.
Ob sprejemu finančnega načrta določi skupščina namene in okvire v katerih lahko izvršilni odbor samostojno odloča o sredstvih.
73.	člen
O razpolaganju s sredstvi odloča skupščina praviloma na predlog pristojnega odbora. Vsak drug' predlog mora biti predhodno obravnavan v pristojnem odboru.
S svojim predlogom mora pristojni odbor seznaniti zainteresirane posameznike in organizacije; ti imajo pravico vložiti ugovor na skupščino.
74.	člen
Izjemoma lahko pristojni odbor odloča o razpolaganju s sredstvi, če gre Za izjemno nujne ukrepe, s katerimi se odvrača nastanek gospodarske škode, ali rešujejo pereča socialna vprašanja ter v drugih upravičenih primerih.
Pristojni odbor je dolžan o zadevah iz prvega odstavka tega člena v najkrajšem možnem času podati poročilo skupščini, ki mora o njem zavzeti svoja stališča in sklepe.
75.	člen
Raziskovalne organizacije ali njihova združenja izvajajo skupni raziskovalni program skupnosti kot usmerjene raziskovalne programe ali raziskovalne projekte, ki so usklajeni z občinskimi in področnimi raziskovalnimi, skupnostmi v okvirih in po kriterijih metodologije, ki jo določi skupščina. '
Za posamezne naloge ali teme iz teh projektov in programov se lahko izvede tudi skupno zagotavljanje sredstev s strani več skupnosti.
76.	člen
Raziskovalne organizacije ponudijo svoje zmogljivosti pri realizaciji raziskovalnega programa v skladu s planom, ki ga sprejme skupščina. Ponudba mora vsebovati vsebinske, kadrovske, organizacijske, materialne in finančne elemente po metodologiji za oblikovanje usmerjenih raziskovalnih programov in raziskovalnih projektov.
77.	člen
Skupnost organizira ocenjevanje predlogov in izbor izvajalcev z metodologijo priprave elementov in predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
Postopek preverjanja predlogov zajema:
—	kriterije za oblikovanje usmerjenega raziskovalnega programa,
—	kriterije za ocenjevanje usmerjenega raziskovalnega programa,
—	finančne kriterije.
78.	člen
Kadar usposobljenost raziskovalne organizacije ne jamči ustreznih ali dovolj kvalitetnih rešitev za realizacijo tistih nalog, ki so temelj raziskovalnega programa skupnosti, objavi skupnost poseben razpis s spodbudnimi ukrepi.
79.	člen
Za izvajanje raziskave skleneta skupnost in raziskovalna organizacija pogodbo o raziskovalnem delu.
80.	člen
Pri raziskovalnih nalogah, ki imajo značaj razvojnih raziskav in ki obetajo neposredni finančni učinek, skupnost financira le potrebno raziskovalno delo s tem v zvezi.
81.	člen
Podrobnejša določila o izvajanju raziskovalnega programa sprejme skupščina v skladu s samoupravnimi sporazumi o:
—	merilih za ugotavljanje usposobljenosti za raziskovalno delo,
—	načinu in pogojih koriščenja raziskovalne opreme.	,
82.	člen
Finančni načrt skupnosti predvideva stalno in tekoče rezervo iz katere se financirajo nujne naloge ali upravičene prekoračitve stroškov, ki jih ob sprejemanju raziskovalnega programa ni bilo mogoče predvideti.
4.	Spremljanje izvajanja programa skupnosti in ocenjevanje rezultatov
83.	člen
Skupnost organizira tekoče spremljanje izvajanja programa s stališča skladnosti s sprejetimi usmeritvami. Smotrno uporabo sredstev, doseganja rezultatov izvedenih raziskav in drugih akcij, ter skrbi za smotrno posredovanje rezultatov zainteresiranim uporabnikom. Zato. se vsaj enkrat letno javno objavijo doseženi rezultati vsakega usmerjenega raziskovalnega programa in projekta s predlogom potrebnih sprememb in dopolnitev.
VII.	SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI, DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI, SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI;
MEDREPUBLIŠKO IN MEDNARODNO SODELOVANNJE
84.	člen
Sodelovanje skupnosti z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi ter medrepubliško in mednarodno sodelovanje skupnosti se ureja z akti, ki urejajo delovanje skupnosti, z družbenimi dogovori, s samoupravnimi sporazumi in s pogodbami. Na podlagi samoupravnega sporazuma lahko strokovno društvo prevzame opravljanje določenih nalog za skupnost.
85.	člen
Za uresničevanje sodelovanja ustanavlja skupnost skupaj z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi skupne organe, delovna ali posvetovalna telesa.
86.	člen
Skupnost posebej tesno sodeluje z asociacijami svojih članov uporabnikov, združenih v Gospodarski zbornici SR Slovenije in z asociacijo svojih članov — raziskovalcev, združenih v Zvezi raziskovalnih organizacij Slovenije.
Za uresničevanje tega sodelovanja skupnost:
—	obvešča Gospodarsko zbornico £jR Slovenije in Zvezo raziskovalnih organizacij Slovenije o delu drugih organov skupnosti;
—	organizira delovno povezavo med svojimi delovnimi telesi in strokovno službo z delovnimi telesi in službami Gospodarske zbornice SR Slovenije in Zveze raziskovalnih organizacij Slovenije.
87.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na način, določen z družbenimi dogovori; h katerim pristopajo vse skupnosti, razen tega pa sodelujejo s posameznimi interesnimi skupnostmi pri urejanju vprašanj, ki zadevajo raziskovalno dejavnost in uporabo raziskovalnih dosežkov na delovnem področju teh skupnosti.
88.	člen
Skupnost sodeluje s Slovensko aKaaenujo znanosti in umetnosti pri obra\mavanju temeljnih vprašanj raziskovalne dejavnosti, pri oblikovanju politike in programov te dejavnosti ter pri ocenjevanju rezultatov raziskovalnega dela.
V ta namen skupnost:
—	obvešča SAZU o delu skupščine in drugih svojih organov ter
—	organizira delovno povezavo med svojimi odbori in delovnimi telesi ter skupščino SAZU, njenim predsedstvom in razredi zaradi obravnavanja medsebojnih vprašanj.
89.	člen
Skupščina skupnosti imenuje na podbudo družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in organizacij združenega dela predstavnike v njihove organe in delovna telesa.
90.	člen
Skupnost spodbuja v okviru svojin naiog m prv grama mednarodno sodelovanje raziskovalcev in uporabnikov raziskovalnih dosežkov ter njihovih organizacij in za uresničevanje tega sodelovanja navezuje mednarodne stike. Svojo dejavnost na tem področju usklajuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za področje raziskovalnega dela iz drugih republik in pokrajin ter se dosledno ravna po sprejetih načelih mednarodne politike SFRJ. O svoji aktivnosti na tem področju redno obvešča pristojne republiške upravne organe in se z njimi posvetuje.
VIII.	JAVNOST DELA
1.	Obveščanje o delovanju skupnosti
91.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
92.	člen
Seje organov skupnosti so javne, razen kadar se na njih razpravlja in odloča o podelitvi nagrad in priznanj in če bi.bilo to v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.	'
93.	člen
Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa ali tega statuta, se lahko omeji javnost dela skupnosti. Sklep o tem sprejme organ skupnosti, v čigar področje zadeva sodi, izven seje pa predsednik tega organa. Zoper sklep o omejitvi javnosti je možen ugovor na skupščino.
Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki:
—	ki so tajni po zakonu in splošnih predpisih;
—	ki so tajni zaradi potreb SLO in družbene samozaščite;
—	ki- so skupnosti sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samoupravljanja, organizacij zdrv'enega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti;
—	o izumih do njihove prijave za podelitev patenta ali druge oblike pravne zaščite.
94.	člen
Skupnost sme objaviti samo podatke, vsebovane v gradivih, katere je že obravnaval pristojni organ skupnosti in o njih ni sklenil, da jih je šteti za tajne.
95.	člen
Člani organov in delovnih teles skupnosti ter delavci strokovne službe skupnosti, ki sodelujejo v pro-
cesu priprave informacij za odločanje, ne smejo uporabljati v tem procesu pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri članih povzročili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti ali bi bili v nasprotju z interesi SLO in družbene samozaščite.
96.	člen
Skupnost objavlja v Uradnem listu SR Slovenije tiste splošne akte, za katere je po zakonu o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih določeno, se sprejemajo v soglasju s Skupščino SR Slovenije, lahko pa tudi druge akte. Se tako določi skupščina skupnosti.
Skupnost objavlja v osrednjem dnevnem tisku in v svojem glasilu razpise v okviru svojega programa.
97.	člen
Glasilo skupnosti je »Raziskovalec«.
Glasilo ureja uredniški odbor, ki ga imenuje skup-' ščina.	^
98.	člen
Skupnost objavlja kot posebno publikacijo svoje .letno poročilo, s katerim seznanja javnost z izvajanjem svojega programa.
99.	člen
Predsednik skupščine in vodja delovne skupnosti sta dolžna skrbeti za pravočasno obveščanje javnosti o delu skupnosti.
2.	Posredovanje rezultatov raziskovalnega dela
100.	člen
Rezultati temeljnega raziskovalnega dela, za katerega so sredstva zagotovili uporabniki, so praviloma javni. Rezultati drugih raziskav, ki jih je financirala skupnost, so pod enakimi pogoji dostopni vsem članom skupnosti.
Skupnost skrbi za popolno in sprotno obveščenost članov o rezultatih raziskovalnega dela in si prizadeva, da bodo raziskovalni dosežki uporabljeni tako, da bo dosežena največja družbena korist.
Skupščina določi načine zagotavljanja javnosti, dostopnosti in uporabe rezultatov raziskovalnega dela.
1«. fflen
Pravica do gospodarske koristi od rezultatov raziskovalnega dela v okviru programa skupnosti pripada članom skupnosti, drugim sofinancerjem raziskav in raziskovalni organizaciji, ki je te rezultate ustvarila.
Skupnost, sofinancerji in raziskovalna organizacija se o podrobnostih zaščite in izkoriščanja izuma dogovore posebej, ob sklenitvi raziskovalne pogodbe ali ko izum tiastane. Pri tem se ravnajo po posebnem pravilniku, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
102.	člen
Rezultate raziskav, ki jih je financirala skupnost in ki morajo prinesti neposredno gospodarsko korist, je treba zaščititi v smislu veljavnih predpisov, razen kadar posebni razlogi ne narekujejo drugačne odločitve.
O obveznostih pri prijavljanju izumov se skupnost, sofinancerji in raziskovalna organizacija dogovore posebej v skladu s posebnim pravilnikom.
IX.	PRENEHANJE DELEGATSKE DOLŽNOSTI
103.	člen
Delegatu skupščine preneha delegatska dolžnost;
—	če mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji, iz katere je bil delegiran oziroma voljen kot predstavnik delovne organizacije ozirorpa katere interes zastopa in predstavlja,
—	če nastopi delo oziroma funkcijo zaradi katere ne more biti izvoljen za delegata v organu upravljanja skupnosti,
—	če je odpoklican.
Mandat preneha z dnem nastopa kateregakoli dejstva iz prejšnjega odstavka tega člena.
104.	člen
Razrešen je lahko posamezni član delovnega telesa ali delovno telo v celoti. Delovno telo skupnosti je lahko razrešeno:
—	kadar ne spoštuje zakonitih predpisov in samoupravnih splošnih aktov;
—	kadar sprejme sklep, ki je v nasprotju z zakonitimi predpisi ali s splošnimi akti skupnosti.
X.	POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV SKUPNOSTI
105.	člen
Vsak član skupnosti ima pravico predlagati sprejem samoupravnih splošnih aktov, njegovih sprememb oziroma, dopolnitev. Svojo zahtevo s predlogom pošlje član preko svoje delegacije skupščine. Skupščina razpravlja o predlogu in ga da v 30-dnevno javno razpravo.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju skupnosti natančneje določa postopek za sprejem samoupravnih sporazumov o ustanovitvi skupnosti. Enak postopek velja za sprejem ostalih samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme skupnost.
106.	člen
Statut, pravilnike, poslovnike in druge samoupravne splošne akte (razen SS) sprejme skupščina po izvedenem postopku določenem v prejšnjem členu, s tem da pripombe oziroma stališča dobi j epa v 30-dnevni javni razpravi vskladi pristojni odbor skupščine ter oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta. Skupščina razpravlja o predlaganih spremembah in dopdlnitvah oziroma predlogu samoupravnega splošnega akta ter glasuje o sprejemu takega samoupravnega splošnega akta.
Enak postopek velja tudi za spremembe oziroma dopolnitve samoupravnih splošnih aktov. Samoupravni splošni akt prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS oziroma na drug običajen način. Statut mora biti objavljen v Uradnem listu SR Slovenije.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
107.	člen
Ko začne veljati jta statut, neha veljati dosedanji statv'
108.	člen
Samoupravni splošni akti skupnosti, ki so veljali na dan uveljavitve tega statuta, se uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju z določbami tega statuta. Vsi drugi samoupravni splošni akti se morajo uskladiti s tem statutom najkasneje v šestih mesecih od dneva njegove veljavnosti.
109.	člen
Dokler ne bo sprejet pravilnik s področja zaščite in uporabe izumov, se vsa vprašanja zaščite in uporabe izumov urejajo s pogodbo.
110.	člen
Ta statut začne veljati osem dni potem, ko g«, sprejme skupščina skupnosti in da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in ko je objavljen v Uradnem listu SR Slovenije.
Predsednik
skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije
Tone Zimšek, dipl. inž. 1. r.
854.
Na podlagi 3. točke 284. člena v zvezi z 297. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/1982) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji 8. marca 1982 sprejela
SKLEP
o povprečni neto prispevni stopnji za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
I
Zavarovancem iz 18. in 19. člena statuta, ki niso zavarovani po osebnem dohodku in zavarovancem iz 38. člena statuta, se obračunavata v letu 1982 prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po povprečni neto prispevni stopnji, ki znaša 15,47 %> in prispevek za nesrečo pri delu in poklicno bolezen po povprečni neto prispevni stopnji, ki znaša 1,09 0/e.
II
Povprečni neto prispevni stopnji, določeni v I. točki tega sklepa veljata tudi za zavarovanca, ki uveljavlja podaljšanje zavarovanja po 223. členu statuta in zavarovanca, ki uveljavlja vštetje časa opravljanja prejšnje samostojne gospodarske in kmetijske dejavnosti po 333. členu statuta.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982.
St 01000-130/16
Ljubljana, dne 8. marca 1982.
Skupščina Skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
855.
POROČILO
o izidu glasovanja o izvolitvi delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije
L O listi kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije so glasovali v vseh družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin ter Skupščina mesta Ljubljane, Skupščine skupnosti občin Maribor in Skupščina obalne skupnosti Koper kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti dne 14. aprila 1982.
2.	Listo kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije je določila republiška kandidacijska konferenca dne 29. marca 1982.
3.	V vseh družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin ter Skupščine mesta Ljubljane, Skupščine skupnosti občin Maribor in Skupščine obalne skupnosti Koper kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti je skupaj 1.617 delegatov.
Na vseh sejah družbenopolitičnih zborov je bilo navzočih več kot dve tretjini delegatov in so bile tako vse seje sklepčne.
4.	Republiška volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila naslednji izid glasovanja:
a)	skupaj'je glasovalo 1.433	delegatov	ali 88,6 */»
b)	za listo kandidatov 1.433	delegatov	ali 88,6 e/e
glasov vseh delegatov
c)	proti listi kandidatov — delegatov
č) neveljavnih glasovnic ni bilo.
Lista kandidatov je bila sestavljena v vseh družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin ter Skupščine mesta Ljubljane, Skupščine skupnosti občin Maribor in Skupščine obalne skupnosti Koper.
5.	Vsi kandidati so dobili predpisano večino v
vseh	družbenopolitičnih zborih	občinskih	skupščin
ter	Skupščine mesta Ljubljane,	Skupščine	skupnosti
občin Maribor, in Skupščine obalne skupnosti Koper.
6.	Lista kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije je v smislu 116. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS. št. 24-1508/74 in št. 22-1191/81) sprejeta.
7.	Za delegate v Družbenopolitičnem zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije so izvoljeni:
1.	Marija Aljančič, roj. 1923, upokojenka. Koper
2.	Tilka B 1 a h a , roj. 1925, dipl. politolog, Ljub-Ijapa
3.	Rudi Čačinovič, roj. 1914, družbenopolitični delavec, Ljubljana
4.	Robert Černe, roj. 1956, ekonomist, Nova Gorica
5.	Zorko Dežjot, roj. 1944, inž. kemijske tehnologije", Izola
6.	Aljoša Drobnič, roj. 1960, študent, Kranj
7.	Erno Edry, roj. 19C6)i višja kmetijska šola, Fokovci
8.	Ivan Godec, roj. 1942, učitelj. Litija
9.	Vinko Hafner, roj. 1920, družbenopolitični
delavec, Ljubljana
10.	Francka Herga, roj. 1944, dipl. ekonomist, Maribor
11.	Martina Horžen, roj. 1953, KV delavka,
Sevnica
12.	Silva Jereb, roj. 1931, dipl. politolog, Ljubljana
13.	Aleksander Kerčmar, roj. 1941, zasebni kmetovalec, Murska Sobota
14.	Nuša Kerševan, roj. 1930, ekonomist, Ljubljana
15.	Alojz Kikec, roj. 1934, rudarski poslovodja, Titovo Velenje
16.	Lado Koc j a n, roj. 1925. generalmajor, Ljubljana
17.	Štefan Korošec, roj. 1938, mag. ekonomskih znanosti, Ljubljana
18.	Marjan Kotar, roj. 1942, dipl. pravnik, Grosuplje
19.	Vinko Kovačič, roj. 1933, elektrotehnik, Trbovlje
20.	Ivan Kramer, roj. 1931, dipl. politolog, Ce-Ue
21.	Igor Križman, roj. 1943. mag. ekonomije, Trzin
22.	Zdravko Krvina, roj. 1937, dipl. politolog, Škofja Loka
23.	Milan Kučan, roj. 1941, dipl. pravnik, Ljubljana
24.	Jože Marolt, roj. 1927, politolog, Ljubljana
25.	Ana Marija M el a nš ek, roj. 1942, nižja izobr. Titovo Velenje
26.	Tomaž Mislej, roj. 1926, upokojenec, Škofja Loka
27.	Franc Mrcina, roj, 1924, upokojenec, Maribor
28.	Viljem Pahor, roj. 1932, višji upr. delavec. Nova Gorica
29.	Boris Pavlin, roj. 1927, politolog, Nova Gorica
30.	Miloš Prosenc, roj. 1938, učitelj, Zagorje
31.	Marija Pukl, roj. 1950, dipl. sociolog, Domžale
32.	Dino Pucer, roj. 1940. dipl. ekonomist, Sežana
33.	Ciril Ribičič, roj. 1947, doktor prav. znano-
34.	Silvano Sau, roj. 1942, novinar, Izola
sti, Ljubljana
35.	Jože Sintič, roj. 1940. dipl. sociolog, Ljubljana.
36.	Danica Smrdu, roj. 1955, (Spl. poHtoiog,
Postojna
37.	Milenko Šetinc, roj. 1956, dipl. politolog, Ljubljana
38.	Valerija Škerbec, roj. 1951, dipl. pravnik, Ljubljana
39.	Jože Šušmelj, roj. 1938, dipl. sociolog, Nova, Gorica
40.	Marjan Vidmar, roj. 1936, polkovnik, Idrija
41.	Vili Vindiš, roj. 1957, ekonomist, Maribor
42.	Anton V-r a t n š a , roj. 1915, doktor filoz. znanosti. Ljubljana
43.	Ivanka Vrhovčak, roj. 193*, profesor, Ljubljana
44.	Ludvik Zajc, roj. 1925, profesor, Ljubljana
45.	Ciril Zlobec, roj. 1925, književnik, Ljubljana	'
46.	Marija Zupančič - V i č a r , roj. 1932. dipl. gradb. inž., Jesenice
47.	Bernard Zver, roj. 1941, strojni tehnik, Ravne
48.	Mihael Žilavec, roj. 1933, VK delavec, Ljubljana
49.	Stane Zunič, roj. 1944, dipl. inž. gozdarstva, Novo mesto
50.	Štefanija Zagmeister, roj. 1943, dipl. ekonomist, Ljubljana
St. RVK-21/2-82
Ljubljana, dne 15. aprila 1982.
Tajnik	Predsednik
Franci Grad 1. r.	Tomo Grgič 1. r.
Člani
Vida Florjančič 1. r.
Vlajko Krivokapič 1. r.
Marko Herman 1. r.
Boštjan Markiči 1. r.
Milutin Mužič 1. r.
856.
POROČILO
o izidu glasovanja o izvolitvi predsednika in članov
Predsedstva Socialistične republike Slovenije
1.	O kandidatu za predsednika in listi kandidatov za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije so glasovali v vseh občinskih skupščinah ter v Skupščini mesta Ljubljane, Skupščini skupnosti občin Maribor in v Skupščini obalne skupnosti Koper dne 14. aprila 1982.
2.	Kandidaturo za predsednika in listo kandidatov za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije je določila republiška kandidacijska konferenca dne 29. marca 1982.
3.	V vseh občinskih skupščinah ter v Skupščini mesta Ljubljane, Skupščini skupnosti občin Maribor in v Skupščini obalne skupnosti Koper kot posebnih družbenopolitičnih skupnostih je skupaj 6.574 delegatov.
Na volilnih sejah je bilo navzočih skupaj 5.959 delegatov ali 90,6 %>.
Na vseh sejah je bila navzoča večina delegatov vsakega zbora.
4.	Republiška volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila naslednji izid glasovanja:
A.	za predsednika Predsedstva:
a)	skupaj je glasovalo 5.937 delegatov ali 90,3 °/o
b)	za kandidata 5898 delegatov ali 89,7 %> vseh delegatov
c)	proti kandidatu 27 delegatov ali 0,51.%
č) neveljavnih je bilo 12 glasovnic ali 0,2‘<yo
B.	za člane Predsedstva:
a)	skupaj je glasovalo 5.924 delegatov ali 90,1 °/o
b)	za listo kandidatov 5.867 delegatov ali 89,4 °/o vseh delegatov
c)	proti listi kandidatov 28 delegatov ali 0,5 %> č) »neveljavnih je bilo 20 glasovnic ali 0,3 “/o Kandidat za predsednika Predsedstva in kandidati za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije so bili izvoljeni v vseh občinskih skupščinah ter Skupščini mesta Ljubljane, Skupščini skupnosti občin Maribor in Skupščini obalne skupnosti Koper posebnih družbenopolitičnih skupnosti.
5.	Kandidat za predsednika Predsedstva in kandidati za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije so v smislu 26. člena zakona o volitvah in odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-1741/81) izvoljeni.
6.	Za predsednika Predsedstva Socialistične republike Slovenije je izvoljen:
Viktor Avbelj, roj. 1914, Ljubljana
7.	Za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije so izvoljeni:
Alojz Briški, roj. 1927, Ljubljana Majda Gaspari, roj. 1929, Ljubljana Stane Markič, roj. 1928, Ljubljana Zoran Polič, roj. 1912, Ljubljana France Popit. roj. 1921, Ljubljana Franc Štiglic, roj. 1919, Ljubljana
St. RVK-18/2-82
Ljubljana, dne 14. aprila 1982.
Tajnik	Predsednik
Franci Grad 1. r.	Tomo Grgič 1. r.
Člani
Vida Florjančič 1. r.
Vlajko Krivokapič 1. r.
Marko Herman 1. r.
Boštjan Markič 1. r.
Milutin Mužič 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACtoBV OBČINI
BREŽICE
857.
Na podlagi 159. do 163. člena ter v skladu s 50. členom zakona o istemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. aprila 1982 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Brežice za obdobje od leta 1981 de leta 1985
1.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Brežice pripravi in do 30. junija 1982 predloži Skupščini občine Brežice osnutek, do 30. septembra 1982 pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Brežice za obdobje 1981—1985, oziroma po programu dela, ki ga bo sprejel izvršni svet.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Brežice predloži skupščini analizo izvajanja srednjeročnega plana občine v letu 1981 in stališča in usmeritve za spremembo in dopolnitev družbenega plana občine in dogovora o temeljih družbenega plana občine Brežice za obdobje 1981—1985 v aprilu 1982
Izvršni svet Skupščine občine Brežice predloži skupščini predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana v juniju 1982.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občin Brežice določi programa dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine v skladu z zakonom in tem odlokom.
4.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti ■ sprejmejo, na podlagi tega odloka sklepe o postopku za spremembe in dopolnitve planskih aktov, svoje programe dela za pripravo sprememb in dopolnitev svojih aktov, s katerimi zagotovijo časovno in vsebinsko usklajenost s programom dela izvršnega sveta za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Brežice.
5.	člen
Delo na pripravi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine se prične takoj.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-6/82-4
Brežice, dne 9. aprila 1982.
Predsednik Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik I. r.
858.
Na podlagi 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. aprila 1882 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o višini prispevne stopnje za financiranje programa samoupravnih interesnih skupnosti in drugih programov v občini Brežice za obdobje od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1981 za manjšino, ki ni sprejela samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS za obdobje 1981—85 za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 3/81) 1 2
1.	člen
Spremeni se naziv odloka, ki glasi: Odlok o višini prispevne stopnje za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti in drugih programov v občini Brežice za obdobje od 1. januarja 1982 do 31. decembra za manjšino, ki ni sprejela samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS za obdobje 1981—1985 ?a leto 1932.
2.	člen
Spremenijo se alinee 2. člena odloka, ki glasijo:
1.	Prispevki iz BOD	*/•
— za občinsko zdravstveno skupnost za obdobje januar—marec po stopnji	1.12
za obdobje april—december po stopnji	1,31
— za občinsko izobraževalno skupnost po
stopnji	5,81
—	za občinsko kulturno skupnost po
stopnji	1,04
—	za občinsko telesnokulturno skupnost
po stopnji	0,40
—	za občinsko skupnost socialnega skrbstva po stopnji	1,07
—	za občinsko skupnost otroškega varstva po stopnji	3,63
2.	Prispevek iz dohodka — osnova BOD
—	za občinsko zdravstveno skupnost za
obdobje januar—marec po stopnji	10,68
za obdobje april—december po stopnji	13,19
—	za občinsko skupnost za zaposlovanje
po stopnji	0,27
—	za krajevne skupnosti po	stopnji	0,30
—	za samoupravno komunalno interesno
skupnost po stopnji	0,20
—	za samoupravno interesno skupnost za
požarno varnost po stopnji	0,30
—	za ljudsko obrambo po stopnji	0,30
—	za samoupravno stanovanjsko skupnost
—	za solidarnost po stopnji	1,00
—	za vzajemnost po stopnji	2,08
3.	Prispevek iz dohodka z osnovo dohodek
—	občinsko raziskovalno skupnost po
stopnji	0,07
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
St. 402-12/82-4
Brežice, dne 9. aprila 1982.
Predsednik Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik L r.
859.
Na podlagi 41.f člena. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 8/78) ter 152. in 158. člena statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. aprila 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez dovoljenja (Uradni list SRS, št. 5/79)
1.	člen
Spremeni se tretja alinea 2. člena odloka o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez dovoljenja (Uradni list SRS, št. 5/79) in glasi:
— da so zgrajeni na območju, ki se ureja s prostorskim vidikom družbenega plana občine Brežice za obdobje 1981—1985 in je takšna gradnja dovoljena ter vsklajena z odlokom o načelih izvajanja prostor-
skega dela družbenega plana občine Brežice za obdobje 1981—1985 z nekaterimi dolgoročnimi komponentami (Uradni list SRS, št. 20/81) (v nadaljnjem besedilu: odlok o načelih izvajanja prostorskega plana); četrta alinea 2. člena se črta.
2.	Sen
Pri 3. Senu se spremeni druga alinea in glasi:
»— če so zgrajeni na območju, ki je s prostorskim vidikom družbenega plana občine Brežice (Uradni list SRS, št. 20/81) ter načeli izvajanja prostorskega plana (Uradni list SRS, št. 20/81) namenjen za individualno kmetijsko obdelavo in če zemljišče služi investitorju za ljubiteljsko obdelavo zemljišča (kmetijski nasad, vinogradi in podobno) in je k spremembi namembnosti zemljišča dala soglasje Kmetijska zemljiška skupnost občine Brežice.«
V tretji alinei 3. člena se spremeni tlorisna površina od 30 m2 na 40 mz.
3.	člen
Po 3. členu se doda nov 3.a Sen, ki se
»Kolikor je objekt vinske kleti ali druge vrste gospodarskega poslopja zgrajen v coni, ki je s prostorskim vidikom družbenega plana občine, namenjena za ljubiteljsko obdelavo zemljišča ter parcela ne ustreza pogoju, ki je sprejet z odlokom o načelih izvajanja prostorskega plana, to je 15 a zemljišča ter od tega najmanj 10 a formiranega nasada, se objekt legalizira začasno.«
4.	člen
K tekstu 9. člena se doda še: »ter odloka o pogojih za gradnjo gospodarskih objektov z bivalnimi prostori in počitniških hiš (Uradni list SRS, št. 38/81)«.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 351-13/78-4
Brežice, dne 9. aprila 1982.
Predsednik Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik L r.
CEUE
866.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67,- 27/72 in 8/78) na seji dne
7.	aprila 1982 sprejel
S-KLEP
o javni razgrnitvi predloga spremembe in dopolnitve
zazidalnega načrta stanovanjske cone 10 b v Vojniku
1
Javno se razgrne predlog spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske cone 10 b v Vojniku. Osnovni elaborat je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje, v maccu 1971 pod št 161/71,
sprejet pa je bil z občinskim odlokom, objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 41/71.
Predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je izdelal Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo Celje, v obliki LD pod št. 5/82 v mesecu
mereu 1988.
2
Predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Vojnik, stan. cone 10 b, bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja ter prostorih krajevne skupnosti Vojnik.
3
Pripombe k predlogu lahko dajo delovni ljudje,, občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave sklepa o javni razgrnitvi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/70
/
Celje, dne 7. aprila 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r.
CERKNICA
861.
Na podlagi prvega odstavka 30. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1-7/79), drugega odstavka'3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3-183/82) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) sta zbor.združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Cerknica na seji dne 30. marca 1982 sprejela
ODLOK
• ustanovitvi samoupravnega sklada sa intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Cerknica in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobje 1982—1986
-L člen
S tem odlokom se ustanovi samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Cerknica (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki upravlja s sredstvi za intervencije, ki jih uvede občina Cerknica.
Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom, tem odlokom in statutom sklada.
2.	člen
S sredstvi sklada upravljajo kmetijske organizacije združenega dela, organizacije združenih kmetov, druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so združile sredstva v skladu in samoupravno organizirani porabniki hrane, v skladu s programom sklada in predpisi o uvedbi posameznih intervencij.
3.	člen
Organ upravljanja sklada je skupščina sklada v kateri so delegirani delegati kmetijske organizacije združenega dela in organizacije združenih kmetov z območja občine Cerknica, drugih organizacij združenega dela, porabniki hrane, združeni v samoupravni interesni skupnosti za oskrbo in sveti potrošnikov pri krajevnih skupnostih z območja občine.
Podrobnejša ureditev organizacije in delovanja sklada se določi s statutom sklada, ki ga sprejme skupščina sklada.
Administrativnotehnična in druga opravila za sklad opravlja upravni organ občine pristojen za kmetijstvo.
4.	člen
Sklad predloži program dela in finančni načrt za naslednje leto, po sprejemu na skupščini sklada Izvršnemu svetu Skupščine občine Cerknica do 15. oktobra v tekočem letu.
Zaključni račun in poročilo o izvršitvi letnega programa dela in poročilo o porabi sredstev, ki so bila zagotovljena z občinskim proračunom, predloži sklad, po sprejemu na skupščini sklada, Izvršnemu svetu Skupščine občine Cerknica za vsako preteklo leto do 30. marca v tekočem letu.
Ko Izvršni svet Skupščine občine Cerknica ugotovi, da je program dela sklada usklajen z družbenim planom občine Cerknica, predlaga občinski skupščini, da s svojim aktom zagotovi potrebni del sredstev občine, ki so v skladu s finančnim načrtom sklada, potrebna za zagotovitev izvedbe programa dela sklada.
5.	člen
Program dela sklada mora biti usklajen z dogovorom o enotni politiki pospeševanja proizvodnje hrane v SR Sloveniji, ki ga vsako leto sklenejo samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji.
6.	člen
Sredstva za intervencije, ki jih izplačuje sklad, se zagotavljajo iz sredstev, ki jih samoupravno združujejo delavci namensko iz skladov skupne porabe, iz sredstev rezerv in iz osebnih dohodkov v temeljni organizaciji združenega dela in v delovnih skupnostih in iz sredstev proračuna občine ter iz drugih virov.
7.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo na podlagi predpisov Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica oziroma občinske skupščine v skladu s 3. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) v skladu z letnim programom dela sklada in v' skladu z letno resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Cerknica.
8.	člen
Za zagotovitev sredstev za intervencije v proizvodnji hrane z namenom uresničevanja ciljev in nalog pri družbeno organizirani proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti občine Cerknica se s tem odlokom za obdobje 1982—1985 uvaja posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0,4 %>.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se usmerijo v sklad in se vodijo na posebnem računu proračuna Skupščine občine Cerknica
9.	člen
Sredstva, zbrana po določbi prejšnjega člena, se lahko uporabijo za namene iz 6. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in za namene vsakoletnega usklajenega programa dela sklada, zlasti pa za:
—	pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi,
—	za zagotavljanje družbenoorganizirane poljedelske proizvodnje,
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe,
—	za pospeševanje vzreje in ulova sladkovodnih
rib,
—	za nadomestilo dela obresti pri kreditih, danih iz sredstev hranilno-kreditnih služb,
—	za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih.
10.	člen
Sredstva za intervencije iz 7. člena tega odloka se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, če se s sporazumom oziroma pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe s hrano.
11.	člen
Glede obračunavanja in vplačevanja posebnega občinskega davka po tem odloku se uporabljajo določbe odloka o davkih občanov občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 12/73, 17/74, 38/74, 5/75, 1/76, 24/77, 5/78, 11/79, 16/80 in 11/81).
12.	člen
Posebni občinski davek po tem odloku se obračunava od osebnih dohodkov delavcev, izplačanih po 20. aprilu 1982.
13.	člen
Priprave skic ustanovne skupščine sklada opravi Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Cerknica.
Konstituiranje sklada se opravi najpozneje v treh' mesecih po uveljavitvi tega odloka.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v ■ Uradnem listu SRS.
St. 1/402-013/82-9
Cerknica, dne 5. aprila 1982.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
862.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Cerknica za obdobje 1981—1985 ter dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom je skupščina skupnosti otroškega varstva Cerknica na
15.	seji dne 6. aprila 1982 sprejela
1
*	.	SKLEP
o višini minimalne denarne pomoči otrokom in dohodkovnih pogojih vletu 1982
I
Pravica do minimalne denarne pomoči otrokom je socialni položaj družine.
A.	Denarne pomoči otrokom delavcev:
Pravico do denarne pomoči ima v znesku
1.	1.200 dinarjev mesečno na otroka, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 2900 din mesečno na družinskega člana,
2.	850 dinarjev na otroka, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 2.900 do 3.700 din mesečno na družinskega člana,
3.	450 dinarjev mesečno na otroka, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 3.700 do 4.200 din mesečno na družinskega člana.
II
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki družine, kateri pogojujejo dejanski socialni položaj družine našteti v 7. členu dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v osemkratnem znesku katastrskega dohodka,
III
Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 1.800 din mesečno, s tem, da se v dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 4,5-krat-nem znesku katastrskega dohodka.
IV
Občanu, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno, če pride na člana družine lastnika posestva, ki jih on preživlja, več kot 8.000 din katastrskega dohodka letno.
V
B.	Otroci iz kmečkih in drugih družin
Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči v znesku 450 din mesečno, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka,
—	da živijo v kmečkih gospodinjstvih katerih skupni katastrski dohodek ne presega 11.700 din ozi-roma 3.600 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana,
—	pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki.
Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega v drugi alinei te točke, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmer.ah zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev.
VI
C.	Povečane denarne pomoči:
Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku:
—	400 din mesečno težje telesno ali duševno prizadet otrok
—	200 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca.
Pravico do povečane denarne pomoči iz druge alinee iz prvega odstavka te točke ima otrok, če znesek otrokovega dohodka — preživnina, družinska pokojnina ali drugi dohodek ne presega 1.800 din mesečno.
Povečane denarne pomoči veljajo za otroke delavcev in kmetov.
VII
Komisija za denarne pomoči pri Občinski skupnosti otroškega varstva Cerknica, lahko na osnovi mnenja krajevne skupnosti v kateri prebiva družina oziroma na predlog organizacije združenega dela v kateri je delavec zaposlen, določi nižjo ali višjo denarno pomoč, kot je določena s tem sklepom, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine.
VIII
Občani, ki so uveljavljali pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denarne pomoči najpozneje do 10. aprila 1982, sicer se jim s 1. majem 1982 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne pomoči.
IX
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Ura-nem listu SRS, uporablja pa se od 1 maja 1982 dalje.
St. 84/82
Predsednik .
skupščine skupnosti otroškega varstva Cerknica
Marko Žnidaršič 1. r.
863.
Na podlagi 12. člena pravilnika o družbeno materialni pomoči v socialnem skrbstvu v občini Cerknica je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Cerknica na seji dne 5. aprila 1982 sprejela
SKLEP
o višini družbeno materialne pomoči za leto 1982 1
1.	Višina družbeno denarne pomoči, ki pomeni
din
upravičencem v občini edini vir za preživljanje (19. člen) znaša	3.400
2.	Višina dodatka za pomoč in postrežbo
(27. člen) znaša do	3.000
— dodatek za dietno prehrano (27. člen) največ	2.000
3.	Enkratna pomoč (34.	člen) največ	7.000
4.	Zimska pomoč (36.	člen)	2.000—6.000
5.	Nabava šolskih potrebščin (37. člen) do 1.500
6.	Višina dodatka za drobne osebne, izdatke (žepnina) (42. člen) do	,	600
2
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 26/82
Cerknica, dne 5. aprila 1982.
Predsednik skupščine OSSS Cerknica
Zvone Nelec 1. r.
864.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Cerknica na seji dne 5. aprila 1982 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine določene v letu 1981 se od 1. marca 1982 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in
sicer če so bile določene:
za •/«
do konca	januarja 1981	36
do konca	februarja 1981	33
do konca	marca 1981	30
do konca	aprila 1981	27
do konca	maja 1981	24
do konca	junija 1981	21
do konca	julija 1981	18
do konca	avgusta 1981	15
do konca	septembra 1981	12
do konca	oktobra 1981	9
do konca	novembra 1981	6
do konca	decembra 1981	3
2
Sklep začne veljati z dnem objave.
Št. 27/82
Cerknica, dne 5. aprila 1682.
Predsednik skupščine OSSS
Cerknica
Zvone Nelec 1. r.
IDRIJA
865.
Na podlagi 352. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 58. Člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS1, št. 35/79), 120. člena statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija in 19. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija
za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 21. decembra 1981, po predhodni obravnavi elaborata o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve Centra za socialno delo občine Idrija, sprejela
SKLEP
o ustanovitvi Centra za socialno tlelo občine Idrija
I.	SPLOŠNA DOLOČBA
1.	člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva Idrija ustanavlja s 1. januarjem 1982 Center za socialno delo občine Idrija (v nadaljnjem besedilu: center) kot enovito organizacijo združenega dela posebnega družbenega pomena za opravljanje preventivnega in kurativnega dela na področju socialnega skrbstva.
Center se ustanovi za območje občine Idrija. Sedež centra je v Idriji, Staneta Rozmana št. 2.
Center ima štampiljko okrogle oblike z naslednjim besedilom:
—	v polkrogu: Center za socialno delo
—	v sredini: občine Idrija
—	izpod: p. o.
II. NALOGE CENTRA
#
%	2. člen
Glavna dejavnost centra je opravljanje preventivnega in kurativnega strokovnega dela na področju socialnega skrbstva na območju občine Idrija in sicer:
—	spremljanje in analiziranje socialne problematike na območju občine, odkrivanje njenega izvora in predlaganje ukrepov pristojnim organom za njeno uspešho reševanje ter morebitnih sprememb in dopolnitev predpisov š tega področja, sodelovanje in koordiniranje. dela z ustreznimi dejavniki pri pripravljanju programov razvoja socialnega skrbstva, pospeševanje socialnega dela v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in družbenih organizacijah ter društvih na področju občine;
-- opravljanje strokovnega socialnega dela na področju varstva družine, splošnega varstva odraslih in skrbništva, razen izdajanja odločb, dajanje utemeljenih in obrazloženih predlogov in mnenj svetu za varstvo otrok in družine in svetu za varstvo odraslih v zvezi z izdajo odločb v upravnem postopku;
—	skrb za odkrivanje in razvrščanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, za njihovo usposabljanje za življenje in delo ter vodenje razvida te populacije,
—	obravnavanje in zagotavljanje pomoči vzgojno ogroženim, vzgojno zanemarjenim in delinkven-tnim otrokom in mladoletnikom ter izvajanje vzg oj-
. nih in drugih ukrepov za mladoletnike;
—	organiziranje in vodenje predzakonske ha zakonske svetovalnice ter spravnega poskusa;
—	obravnavanje in reševanje socialne problematike posebnih kategorij občanov in posameznikov (ostareli kmetje, telesno in duševno prizadete osebe) in asocialnih in težje prilagodljivih oseb;
—	nudenje pomoči posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti;
—	sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje invalidnih oseb in zaposlitvi invalidnih oseb pod posebnimi pogoji;
—	nudenje materialne pomoči socialno ogroženim osebam po kriterijih in merilih, sprejetih v skupnostih socialnega skrbstva in varstva.
3.	člen
Za Občinsko skupnost otroškega varstva Idrija, oziroma za njeno komisijo za ugotavljanje upravičenosti do otroškega dodatka, bo center pripravljal strokovne podlage v zvezi z izdajo odločb o upravnem postopku.
4.	člen
Center bo opravljal tudi naloge nudenja pravne pomoči delovnim ljudem občine Idrija v skladu z zakonom o pravni pomoči.
, 5. člen
Center bo opravljal še druga strokovna opravila in naloge s področja socialnega skrbstva in drugih družbenih dejavnosti na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov oziroma pogodb.
IU. POLOŽAJ CENTRA IN SODELOVANJE-
6.	člen
Center je samostojen v okviru svojih pooblastil in je za svoje delo odgovoren ustanovitelju, to je. Občinski skupnosti socialnega skrbstva Idrija.
Pri svojem delu se je center dolžan ravnati v skladu s stališči in smernicami ustanovitelja.
7.	člen
V okviru Svojega delovnega področja sodeluje center z organi ustanovitelja, z upravnim organom občinske skupščine, z izvršnim svetom, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
IV. OBLIKOVANJE MATERIALNEGA POLOŽAJA CENTRA
8.	člen
Center razpolaga s premoženjem, ki mu ga daje v upravljanje Občinska skupnost socialnega skrbstva Idrija, kot ustanovitelj.
9.	člen
Center bo pridobival dohodek s svobodno menjavo dela v Občinski skupnosti socialnega skrbstva Idrija, s svobodno menjavo dela v Občinski skupnosti otroškega varstva Idrija (za naloge s področja otroškega varstva), sredstva za opravljanje nalog pravne pomoči pa bodo zagotavljale družbenopolitična skupnost, družbenopolitične organizacije in nekatere večje organizacije združenega dela z območja občine Idrija po posebnem sporazumu.
Medsebojne pravice in obveznosti med centrom, ustanoviteljem in drugimi uporabniki storitev centra bodo opredeljene v samoupravnih sporazumih in pogodbah.
10.	člen
Center je dolžan predložiti ustanovitelju in ostalim porabnikom storitev vsako leto do 30. novembra finančno ovrednoten program dela za naslednje leto.
V. SAMOUPRAVLJANJE V CENTRU
11.	člen
Organ upravljanja centra je svet centra, ki ima 13 delegatov: 7 delegatov delegirajo delavci centra, 6 pa je delegatov družbene skupnosti, ki jih delegirajo:
1.	Občinska skupnost socialnega skrbstva iz zbora uporabnikov 1 delegata,
2.	Skupščina občine Idrija 1 delegata,
3.	Občinska skupnost otroškega' varstva 1 delegata,
4.	Občinska konferenca SZDL Idrija 1 delegata,
5.	ETA Cerkno 1 delegata,
6.	KS Črni vrh 1 delegata.
•	12. člen
Delavci centra oblikujejo delovno skupnost.
Plane, dolžnosti in obveznosti iz delovnega razmerja urejajo delavci centra s samoupravnimi splošnimi akti v skladu z ustavo in zakoni..
13.	člen
Center vodi individualni poslovodni organ — direktor centra.
Imenuje in razrešuje ga svet centra na predlog razpisne komisije.
14.	člen
-Direktor centra organizira in vodi delo centra, skrbi za uspešnost, pravilnost in zakonitost dela centra.
Direktor centra je za svoje delo in za delo centra odgovoren ustanovitelju.
15.	člen
Statut centra se sprejema v soglasju z ustanoviteljem, potrdi pa ga Izvršni svet Skupščine občine Idrija.
Ustanovitelj daje soglasje še k pravilniku o sistemizaciji del in nalog centra, programu in finančnemu načrtu centra.
16.	člen
Zakonitost dela centra nadzoruje pristojni upravni organ Skupščine občine Idrija.
VI.	ORGANIZACIJA DELA V CENTRU
17.	člen
Delavci centra bodo naloge opravljali po kombiniranem principu delitve dela — delno torej po vsebinskih sklepih, delno po teritorialnem načinu delitve dela.
Delavci, ki bodo naloge opravljali po vsebinskem principu, bodo sodelovali tudi v krajevnih skupnostih, bodisi kot neposredni izvajalci nalog, bodisi kot svetovalci komisijam za socialno delo.
Notranjo organizacijo in delo centra, razpored del in nalog, profile in število delavcev centra bosta določala akt o notranji organizaciji in delu centra ter akt o sistemizaciji del in nalog.
18.	člen
Finančno računovodska opravila za center bodo po posebni pogodbi, h kateri da ustanovitelj svoje soglasje, opravljali delavci Skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Idrija.
VII.	PREHODNE DOLOČBE
19.	člen
' Center bo do konstituiranja samoupravnih organov in do sprejema samoupravnih splošnih aktov centra deloval kot center v ustanavljanju.
20.	člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana, kot ustanovitelj centra, pooblašča svoj izvršni odbor, da v imenu ustanovitelja izdaja v pismeni obliki navodila in odločitve v zvezi z delovanjem centra v fazi ustanavljanja.
Pismena navodila in odločitve iz prejšnjega odstavka so za center obvezne.
Pravice ustanovitelja iz " prvega odstavka tega člena se nanašajo predvsem na oblikovanje kadrovskih in materialnih pogojev za delo centra.
21.	člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva Idrija, kot ustanoviteljica centra, prevzema s tem aktom solidarnostno neomejeno odgovornost za delo in nastopanje v javnem prometu centra v fazi ustanavljanja.
22.	člen
Hkrati s sprejetjem tega akta sprejme Občinska skupnost socialnega skrbstva Idrija tudi sklep o imenovanju začasnega poslovodnega organa centra.
Mandatna doba začasnega poslovodnega organa traja do dokončnega konstituiranja centra, vendar najdalj šest mesecev od sprejema tega akta.
23.	člen
Pravice in dolžnosti začasnega poslovodnega organa centra v fazi ustanavljanja so:
—	vodi poslovanje centra,
—	zastopa in predstavlja center,
—.varuje zakonitost dela centra,
—	določa naloge delavcev centra In kontrolira izvajanje teh nalog,
—	opravlja druge naloge v zvezi z odločitvami in navodili ustanovitelja centra.
24.	člen
Faza ustanavljanja centra traja največ šest mesecev po sprejemu tega akta.
25.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan .po objavi v Uradnem listu SRS.	~ .
Št. 06-2/81
Idrija, dne 21. decembra 1981.
i	Predsednik .
Občinske skupnosti .socialnega skrbstva »	Idrija
Ivan Kumer 1. r.
KAMNIK
866.
Na podlagi 193., 197. in 199. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) ob smiselni uporabi določb 18. do 22. člena navedenega statuta je Skupščina občine Kamnik na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti, dne 29. marca 1982 spremenila in dopolnila sedaj veljaVhe odloke o organizaciji krajevnih skupnosti, tako da se v prečiščenem besedilu glasi
ODLOK
o prostorski in samoupravni organiziranosti območja občine Kamnik v krajevne skupnosti
1.	člen
Na območju občine Kamnik so delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v 25 krajevnih skupnostih.
2.	člen
Delovni ljudje in občani so se za tako samoupravno organiziranost odločili:
A. na zborih volilcev:
—	dne 29. 10. 1964 na Duplici, za Krajevno skupnost Duplica
—	dne 22. 11. 1964 v Godiču, za Krajevno skupnost Godič '
—	dne 6. 12. 1964 na Gozdu, za Krajevno skupnost Črna
—	dne 25. 11. 1964 v Stranjah, za Krajevno skupnost Kamniška Bistrica
—	dne 20. 11. 1964 v Komendi, za Krajevno skupnost Komenda
—	dne 21. 11. 1964 v Tuhinju, za Krajevno skupnost Tuhinj.
—	dne 20. 11. 1964 v Mostah, za Krajevno skupnost Moste
—	dne 22. 11. 1964 v Motniku, za Krajevno skupnost Motnik
—	dne 22. 11. 1964 v Nevljah, za Krajevno skupnost Nevlje
—	dne 21. 11. 1964 v Podgorju, za Krajevno skupnost Podgorje
—	dne 22. 11. 1964 v Pšaj novici, za Krajevno skupnost Pšajnovica
—	dne 22. 11. 1964 na Selih pri Kamniku, za Krajevno skupnost Sela pri Kamniku
—	dne 21. 11. 1964 v Srednji vasi, za Krajevno skupnost Srednja vas pri Kamniku
—	dne 14. 11. 1964 v Šmarci, za Krajevno skupnost Šmarca
—	dne 20. 11. 1964 v Šmartnem pri Tuhinju, za
Krajevno skupnost Šmartno v Tuhinju
—	dne 22. 11. 1964 v Špitaliču, za Krajevno skupnost Špitalič
—	dne'26. 11. 1964 v Tunjicah, za Krajevno skupnost Tunjice
—	dne 17. 10. 1964 v Volčjem potoku, za Krajevno skupnost Volčji potok
—	dne 22. 11. 1964 na Vranji peči, za Krajevno skupnost Vranja peč
—	dne 25. 4. 1975 na Križu, za Krajevno skupnost Križ;
B. z referendumom, dne 12. 4. 1981 na območju dosedanje Krajevne skupnosti Kamnik, za 5 krajevnih skupnosti:
— Krajevna skupnost Kamnik Center
— Krajevna skupnost Mekinje
— Krajevna skupnost Zaprice !— Krajevna skupnost Perovo
— Krajevna skupnost Novi trg,-
3.	člen
Meje območij krajevnih skupnosti iz 2. člena so natančneje določene v opisu meja krajevnih skupnosti, ki je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Krajevne skupnosti iz točke B, 2. člena tega odloka se morajo konstituirati do 30. 5. 1982.
Šteje se, da je krajevna skupnost konstituirana, ko je sprejela statut in izvolila samoupravne organe, ki jih določa statut.
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o potrditvi sklepov občanov o ustanovitvi krajevnih skupnosti na območju občine Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 8/64) in odlok o soglasju k ustanovitvi krajevne skupnosti Križ in določitvi njenega območja (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 5/75).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan p.	/
Uradnem listu SRS.
Št. 025-19/81
Kamnik, dne 29. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
' Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
OPIS MEJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE KAMNIK
,, Meje krajevne skupnosti Duplica
Obsega: del katastrske občine Podgorje.
Od vzhodnega dela k. o. Podgorje je priključeno krajevni skupnosti Duplica zemljišče, ki leži vzhodno od železniške proge tj. od pare. št. 1558.
Na tem deljenem delu k. o. Podgorje poteka meja Krajevne skupnosti Duplica od križišča Korenove poti z železniško progo oz. od meje k. o. Šmarca proti severu ob progi do meje k. o. Kamnik in sicer tako, da zajame tudi preko proge ležečo pare. št. 489/2 in 489/3. Od meje k. o. Kamnik, ki poteka od proge proti vzhodu pod Božičevo ul. do Ljubljanske ceste pare. št. 1535/1 poteka meja Krajevne skupnosti Duplica južno ob tej cesti med obmejnimi pare. št. 1252, 1253/1, 1253/2, 1254/1, 1254/3; nato zavije meja proti vzhodu po severni strani poti, ki vodi k Donitu, tj. št. pare. 1274/2 in med mejnimi pare. št. 1255/1, 1255/2; se obrne proti severu po meji med pare. 1263 in obmejnimi pare. št 1256, 1257, 1396/2. Na
stičišču pare. št. 1258/2, 1262/1, 1262/2 in 1263 zavije po meji med pare. št. 1262/1 in 1262/2 proti vzhodu v ravni liniji po meji k. o. Kamnik in Podgorje do vodnega kanala in naprej do reke Bistrice. Na južnem delu omejuje KS Duplica meja, ki poteka od križišča Korenove poti z železnico preko ljubljanske ceste do obvoznice in nato po obvoznici do Bistrice.
V	krajevno skupnost Duplica spada naselje Duplica z ulicami: Bakovnik, Bakovniška ulica. Bazoviška ulica, Crnivškova ulica, Dobaj eva ulica, Domžalska cesta, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jamova ulica, Šipkova ulica, Jelovškova ulica, Klav-čičeva ulica, Ljubljanska cesta — del, Mengeška ulica, Meninska ulica. Prvomajska ulica. Rudniška ulica, Slatnar j eva ulica. Ulica Matije Blejca.
Meje krajevne skupnosti Črna
Obsega: katastrsko občino Gozd, del kat. občine Črna, del kat. občine Županje njive in kat. občino Gojška planina.
Severni del k. o. Črna, tj. Velika planina, je priključena krajevni skupnosti Kamniška Bistrica, tako da poteka meja te krajevne skupnosti od Poljanskega roba po meji med Veliko in Malo planino, tj. med pare. št. 741/2, 740/3, 740/1, 740/8 in južno ležečimi pare. št. 739/2, 740/10, 740/9, 740/2 do meje kat. občine Gojška planina.
Jugovzhodni del kat. občine Županje njive z naseljema Črna pri Kamniku in Potok v Črni je priključen krajevni skupnosti Črna.
Meja krajevne skupnosti Črna na tem deljenem delu poteka z izhodiščem od tromeje pare. št. 893, tj. cesta Kamnik—Gornji grad in pare. št. 434 ter 436, proti severovzhodu po meji med pare. št. 436 in 430, 437; 530 in 378; 371 in 511, 510, 438, 440, 441; nato poteka proti vzhodu med pare. št. 367 in 443, 455/1; 455/6 in 455/1; 629 in 630; 631 in 632, 699 ter med 698 in 700 do tromeje s pare. št. 862 in 698, 700 tj. db vaba Prapreških senožeti.
Od tu poteka meja proti vzhodu po grebenu nad senožeti med pare. št. 862 in 698, 697/1, 693, 692, 690, 689, 688, 687, 662, 684, 683; ter 679 in 865 tj. do meje k. o. Črna na Pasjih pečeh. Tu zavije meja krajevne skupnosti Črna proti severu po meji k. o. Črna—Županje njive do kote na Poljanskem robu.
V	krajevno skupnost Črna spadajo sledeča naselja: Gozd, Podstudenec, Žaga, Krivčevo, Smrdčje v Črni, Podlom, Zavrh pri Črnivcu, Kališe, Črna pri Kamniku in Potok v Črni.
z
Meje krajevne skupnosti Godič
Obsega: katastrsko občino Godič.
Sem spadajo naselja: Godič, Brezje nad Kamnikom in Vodice nad Kamnikom in Kršič.
Krajevna skupnost Kamnik Center: Ekslerjeva ulica. Fužine, Gregorčičeva ulica, Hipolitov prehod, Japljeva ulica, Kettejeva ulica, Kolodvorska ulica, Levstikova ulica, Maistrova ulica. Medvedova ulica. Muzejska pot, Parmova ulica, Petruškova pot, Pot na Poljane, Prečna ulica, Prešernova ulica, Sadnikar-jeva ulica. Streliška ulica, Šlandrova ulica, Šutna, Titov trg, Tomšičeva ulica, Trg prijateljstva. Trg svo-
bode. Trg talcev, Tunjiška cesta, Ulica Borisa Kidriča, Usnjarska cesta, Zaprice, Zale, Žebljarska pot.
Košiše — od 1 do vklj. 14 in 22, 23, 24, 25, 26, 29, 30, 31.
Krajevna skupnost Zaprice: Aškerčeva ulica, Čopova pot, Frana Albrehta ulica, Franca Pirca ulica, Jenkova ulica, Jurčičeva ulica, Kebetova ulica, Kersnikova ulica, Koželjeva ulica. Kranjska cesta — do vključno 4 č, Ljubljanska cesta, razen 1, 2, 3, 4/a, 11, 12, 13, Miklavčičeva ulica, Mlakarjeva ulica, Murnova ulica, Parapatova ulica. Podgorska pot, Pot Marije Vere, Rozmanova ulica, Svetčeva pot, Trdinova ulica, Ulica Andreja Smolnikarja, Ulica Fortunata Berganta, Ulica Franč. Miha Paglavca, Ulica Jakoba Alešov-ca, Ulica Jakoba Zupana, Ulica Josipa Ogrinca, Ulica Kamn.-Zasavskega odreda. Ulica Ljudevita Stiasnyja, Ulica Toma Brejca, Ulica Vilka Rožiča, Vavpotičeva ulica, Vegova ulica, Vremšakova ulica, Župančičeva ulica.
Krajevna skupnost Mekinje: Cankarjeva cesta. Cesta dr. Tineta Zajca, Cesta treh talcev, Drnovškova pot, Mekinjski drevored, Molkova pot, Neveljska pot, Ob Bistrici, Polčeva pot. Pot na Jeranovo, Ulica Antona Kotarja Martina.
Naselja: Jeranovo, Podjelše, Zduša.
Krajevna skupnost Perovo: Kajuhova pot. Kovinarska cesta, Livarska ulica, Ljubljanska cesta 1, 2, 3, 4/a, 11, 12, 13, Podlimbarskega pot. Pot 27. julija, Steletova cesta, Tkalska pot, Zikova ulica.
Krajevna skupnost Novi trg: Bevkova ulica, Lobo-dova ulica. Novi trg, Palovška cesta, Perovo.
Meje krajevne skupnosti Kamniška Bistrica
Obsega: katastrsko občino Stranje, Bistričico, del kat. občine Županje njive in del katastrske občine Črna.
Jugovzhodni del k. o. Županje njive z naseljema Črna pri Kamniku in Potok v Črni je priključen krajevni skupnosti Črna.
Meja krajevne skupnosti Kamniška Bistrica na tem deljenem delu poteka z izhodiščem od tromeje parcel št. 893 tj. cesta Kamnik—Gornji Grad in pare. ŠL 434 ter 436 proti severovzhodu po meji med parcelami št. 436 in 430, 437; nadalje 530 in 378; 371 in 511, 510, 438, 440, 441, nato poteka proti vzhodu mej pare. št. 367 in 443. 455/1; 455/6 in 455/1; med 629 in 630; med 631 in 632, 699 ter med 698 in 700 do tromeje s pare. št. 862 tj. do vrha Prapreških senožeti. Od tu poteka proti vzhodu po grebenu med pare. št. 862 in 698, 697/1, 693, 692, 690. 68S, 683,' 687, 662, 684; 683; ter 679 in 865 tj. do meje kat. občine Črna na Pasjih pečeh. Od tu poteka meja krajevne. skupnosti Kamniška Bistrica po meji kat. občine Županje njive—Črna proti severu do kote na Poljanskem robu tj. do meje med Veliko in Malo planino.
Severni del katastrske občine Črna, tj. Velika planina je priključen krajevni skupnosti Kamniška Bistrica tako, da poteka meja te krajevne skupnosti od Poljanskega robu po meji med Veliko in Malo planino. tj. -med parcelami št. 741/2, 740/3, 740/1, 740/8 in južno ležečimi pare. št. 739/2, 740/10, 740/9, 740/2 do meje kat. občine Gojška planina.
V	krajevno skupnost Kamniška Bistrica spadajo sledeča naselja: Stotnik, Sp. Stranje, Zagorca nad Kamnikom, Kregarjev©, Bistričica, Zakal, Zg. Stranje, Klemenčevo, Okroglo, Županje njive, Stahovica in Kamniška Bistrica.
Meje krajevne skupnosti Križ
Obsega: del katastrske občine Križ.
Zahodni del katastrske občine Križ je priključen krajevni skupnosti Komenda z naseljem Gora.
Meja krajevne skupnosti Križ poteka na deljenem delu po potoku Tunjščica, tj. pare. št. 888 in 887 k. o. Križ.
V	krajevno skupnost Križ spada naselje Križ.
Meje krajevne skupnosti Komenda
Obsega: katastrske občine: Kaplja vas, Nasovče, Klanec, Mlaka in del k. o. Križ.
Zahodni del k. o. Križ od potoka Tunjščica, pare. št. 888 in 887, je priključen krajevni skupnosti Komenda.
V	Krajevno skupnost Komenda spadajo naselja: Komenda z ulicami: Čebuljeva ulica. Glavarjeva ulica, Jezerškova ulica. Kranjska pot, Krekova ulica, Remicova pot, Sadarjeva ulica, Urhova ulica, Zadružna ulica. Zajčeva ulica.
Potok pri Komendi, Nasovče, Breg pri Komendi, Klanec, Mlaka, Podboršt pri Komendi, Gmajnica, Gora pri Komendi in Komendska Dobrava.
Meje krajevne skupnosti Moste
Obsega: katastrski občini Moste in Suhadole.
V	krajevno skupnost Moste spadajo naselja: Moste, Suhadole in Žeje pri Komendi.
Meje krajevne skupnosti Motnik
Obsega: katastrsko občino Motnik, Zg. Motnik in del kat. občine Špitalič.
Vzhodni del katastrske občine Špitalič je priključen krajevni skupnosti Motnik z naseljem Bela (del).
Meja krajevne skupnosti na tem deljenem delu poteka od severa proti jugu do meje občine Mozirje po mejah med parcelimi št. 1873 in 1872; 1870 in 1854/1; od tu zavije proti Severu med pare. št. 1869 in 1870, 1871; od tu zavije proti jugozahodu in poteka po mejah med pare. št. 1877 in 1813 do javne poti na Slope pare. št. 1920 in ob njej proti jugozahodu do meje med pare. št. 1809 in 1666, 1667, 1668, 1670; nato med pare. št. 1793 in 1682, 1683; med 1792 in 1684, 1686, 1685; ter med* pare. št. 1728 in 1793, 1789, 1774/1 in naprej proti jugu med pare. št. 1773/1 in 1773/4, 1773/2 do tromeje pare. št. 1773/2, 1772, 189 nato po meji med pare. št. 1172 in 189, 188/2; med 188/2 in 188/1; od tu zavije na vzhod med pare. št. 221/2 in 188/2, 189 do meje kat. obč. Zg. Motnik in ob njej po potoku proti jugu do meje med pare. št. 198 in 220, 219/2; 218/3 in 218/2; 213/2 in 213/7, 213/3; 213/5 in 207, 206 do regionalne ceste Kamnik—Vransko in preko nje ter potoka Reka do tromeje s potokom in pare. št. 304, 305. Od te tromeje poteka meja krajevne skupnosti po meji med pare. št. 304 in 305, 306; nato med 393 in 304, 303, 299/3, 299/2, 403. 402, 395; nadalje med pare. št. 402 in 396, 401; med 404 in 401, 405, 411; nato poteka
med pare. št. 411 in 299/1, 296/2, 297, 413/1; ter med pare. št 413/2 in 412/5, 412/3; in med 412/3 in 412/4 do meje občine Domžale.
V	krajevno skupnost Motnik spadajo naselja: Motnik, Zg. Motnik, Zajasovnik (del) in Bela (del).
Meje krajevne skupnosti Nevlje
Obsega: katastrsko občino Nevlje m irrcnv.
Sem spadajo naselja: Nevlje, Vrhpolje pri Kamniku, Tučna, Briše, Olševek, Hrib pri Kamniku, Po-reber, Vir pri Nevljah in Soteska.
Meje krajevne skupnosti Pša j novica
Obsega: katastrsko občino Pšajnoviea in Rakitovec.
Sem spadajo naselja: Pšajnoviea, Gabrovica, La-seno, Mali Rakitovec in Veliki Rakitovec.
Meje krajevne skupnosti Podgorje
Obsega: del katastrske občine Podgorje.
Od severnega dela katastrske občine Podgorje je priključeno krajevni skupnosti Kamnik zemljišče z naslednjimi pare. št. 443/1 do 443/16, 444/1, 444/2, 441/2, 441/3, 441/6, 441/10 do 441/13 in 1215. Te parcele tvorijo južni del Podgorske ulice in Svetčevo ulico.
Od vzhodnega dela k. o. Podgorje je priključeno krajevni skupnosti Duplica zemljišče, ki leži vzhodno od železniške proge tj. od pare. št. 1558.
Na tem deljenem delu k. o. Podgorje poteka meja krajevne skupnosti Podgorje od križišča Korenove poti z železniško progo, oz. od meje k. o. Smarca proti severu ob progi do meje k. o. Kamnik. Krajevna skupnost Duplica zajema tudi pare. št. 489/2 in 489/3, ki ležita na zahodni strani proge.
V	krajevno skupnost Podgorje spada naselje Podgorje.
Meje krajevne skupnosti Sela pri Kamniku
Obsega: katastrsko občino Znojile in del katastrske občine Podhruška.
Severni del katastrske občine Podhruška se pripoji krajevni skupnosti Sela tako, da poteka meja krajevne skupnosti na tem deljenem delu od tromeje pri regionalni cesti Kamnik—Vransko, pare. št. 845 in 440 ter 494 proti vzhodu po mejah parcel št. 494, 495, 497, 496 in nasproti ležečih parcel št. 440, 439, 273 in 272 do potoka na meji katastrske občine Znojile.
V	krajevno skupnost Sela spadajo naselja: Sela pri Kamniku, Bela peč, Poljana, Rožično, Sovinja peč, Trobelno, Znojile, Žubejevo, Markovo in Studenca.
Meje krajevne skupnosti Srednja vas pri Kamniku
Obsega: del katastrske občine Podhruška in del katastrske občine Loke.
Južni del katastrske občine Podhruška je pripojen krajevni skupnosti Srednja vas, tako da poteka meja krajevne skupnosti na tem deljenem delu do tromeje pri regionalni cesti Kamnik—Vransko, pare. št. 845 in 440 ter 494 proti vzhodu po mejah parcel št. 494, 495, 497, 496 in nasproti ležečih parcel št. 440, 439, 273 in 272 do potoka na meii kat občine Znojile.
Severni del katastrske občine Loke je pripojen, krajevni skupnosti Srednja vas, tako da poteka meja krajevne skupnosti na tem deljenem delu od izhodiščne točke pri meji kat. občine Podhruška proti jugovzhodu po meji med parcelama št. 715 in 818; 714/1 in 716, 718; med parcelo št. 719 in 1447 pot ter 720, 721 ter nato po potoku, ki poteka ob pare. št. 1446/2 pot proti severovzhodu do tromeje s to potjo in pare. št 625/1 in 625/2 ter po meji teh dveh parcel proti jugovzhodu do grebena na tromeji pare. št. 625/1, 625/2 ter 585. Od tu poteka meja krajevne skupnosti proti severovzhodu po grebenu po mejah med pare. št. 626 in pare. št. 584, 579/2, 579/1, 578; nato med pare. št. 627 in 575, 574, kjer zavije proti jugovzhodu med pare. št. 574 in 565/1; 573 in 572 se obrne proti jugozahodu in poteka ob poti pare. št. 1453/1 do trimeje s to potjo in pare. št. 581/1 in 577 ter poteka ob meji teh dveh parcel proti jugovzhodu do potoka in ob njem proti severovzhodu med pare. št. 1391 in 577, 576 ter med pare. št. 563 in 1392, do sotočja s potokom Vaseno, po katerem poteka meja kat. občine Loke in Šmartno.
V krajevno skupnost Srednja vas spadajo naselja: Srednja vas pri Kamniku, Loke v Tuhinju, Podhruška, Potok, Vaseno, Priševo in Snovik.
Meje krajevne skupnosti Špitalič I
Obsega: del katastrske občine Špitalič.
Severozahodni del katastrske občine Špitalič je priključen krajevni skupnosti Tuhinj z naseljem Češnjice.
Meja krajevne skupnosti na tem deljenem delu poteka od severa proti jugu od meje občine Mozirje po mejah med parcelami št. 1329/31 in 1245/119, 1245/ 120, 1245/104, 1245/103; nato med 1327 in 1245/101; med 1329/26 in 1245/47; med 1329/21 in 1245/45, nato med 1303 in 1175; 1329/22 in 1245/45; 1301 in 1245/43; med 1269, in 1182, 1245, 1174; 1246/3 in 1164, 1245/32, nato med pare. št. 1245/32 in 1246/8, 1245/1; 1245/31 in 1441, 1442, 1443 do ceste na Okrog in preko nje med pare. št. 839 in 1447, 1448; nato ob javni poti pare. št. 1994 (stara pot) proti zahodu in ob poti pare. št. 1987/1 proti vzhodu do tromeje s to potjo in pare. št. 834 in 827 nato po meji teh dveh parcel proti jugu do javne poti pare. št. 1985 in ob njej do križišča z javno potjo št. 1984 ter ob tej poti proti jugu do razpotja s potjo pare. št. 4989/2 in ob njej ter naprej ob poti pare. št. 1989/1 do trimeje s to potjo in pare. št. 886/1 in 772. Od tu zavije meja krajevne skupnosti po mejah pare. št. 886/1 in 772 proti zahodu do potoka pare. št. 887/6 in ob njem proti jugu do regionalne ceste Kamnik— Vransko, ter ob tej cesti proti zahodu do Kozjaka, kjer je meja katastrskih občin Zg. Tuhinj - Špitalič in meja krajevnih skupnosti.
Vzhodni del katastrske občine Špitalič je priključen krajevni skupnosti Motnik ž naseljem Bela (del).
Meja krajevne skupnosti na tem deljenem delu poteka od severa proti jugu od meje občine Mozirje po mejah med parcelami št. 1873 in 1872; 1870 in 1854/1; od tu zavije proti severu med pare. št. 1869 in 1870, 1871; od tu zavije proti jugozahodu - in poteka po mejah pare. št. 1877 in 1813 do javne poti na Slope pare. št. 1920 in ob njej proti jugozahodu do meje med pare. št. 1809 in 1666/ 1667. 1668. 1670; nato med pfirc, št. 1793 in 1682, 1683; med 1792.in 1684, 1686. 1685; ter med pare. št. 1728 in 1793, 1789, 1774/1 in naprej
proti jugu med pare. št. 1773/1 in 1773/4, 1773/2 do trimeje med pare. št. 1773/2, 1772, 189 nato po meji med pare. št. 1172 in 189, 188/2; med 188/2 in 188/1; od tu zavije na vzhod med pare. št. 221/2 in 188/2, 189 do meje katastrske občine Zg. Motnik in ob njej po potoku proti jugu do meje med pare. št. 198 in 220, 219/2, 218/3 in 218/2; 213/2 in 213/7, 213/3; 213/5 in 207, 206 do regionalne ceste Kamnik—Vransko in preko nje ter potoka Reka do tromeje s potokom in pare. št. 304, 305. Od te trimeje poteka meja krajevne skupnosti po meji med pare. št 304 in 305, 306; nato med 393 in 304, 303, 299/3, 299/2, 403, 402, 395; nadalje med pare. št. 402 in 396, 401; med 404 in 401, 405, 411; nato poteka med pare. št. 411 in 299/1, 296/2, 297, 413/1; ter med pare. št. 413/2 in 412/5, 412/3; in med 412/3 in 412/4 do meje občine Domžale.
V	krajevno skupnost Špitalič spadajo naselja: Špitalič, Okrog pri Motniku in Bela (del).
Meje krajevne skupnosti Šmarca i
Obsega: katastrsko občino Smarca.
V	krajevno skupnost Smarca spada naselje Smarca.
Od meje k; o. odstopa meja KS le na severu in sicer gre meja od Korenove poti v križišču v železnico in preko Ljubljanske ceste do obvoznice, nato pa po obvoznici do Bistrice.
Meje krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju
Obsega: katastrsko občino Šmartno in Hruševko.
Sem spadajo naselja: Šmartno v Tuhinju, Buč, Hruševka, Podbreg, Ravne pri Šmartnem, Kostanj, Gradišče v Tuhinju, Sidol, Stebljevek in Praproče v Tuhinju.
Meje krajevne skupnosti Tunjice
Obsega: katastrsko občino Tunjice in del kat. občine Košiše.
Zahodni del kat. občine Košiše je priključen krajevni skupnosti Tunjice. Meja krajevne skupnosti Tunjice poteka na tem deljenem delu od tromeje pare. št. 340 k. o. Tunjice in pare. št. 215 in 48 k. o. Košiše proti vzhodu po meji teh dveh parcel do potoka in ob njem proti severu med pare. št. 214 in 49, 50; 50 in 213. 204 ; 55 in 204; kjer zavije meja od potoka proti vzhodu in poteka po mejah pare. št. 203 in 109, 110 do javne poti pare. št. 466 ter ob njej proti severu do meje k. o. Stranje.
V	krajevno skupnost Tunjice spadajo naselja: Tunjice, Tunjiška Mlaka, Laniše in Košiše (de)!
Meje krajevne skupnosti Tuhinj
Obsega: katastrske občine Zgornji Tuhinj, Hribi in del katastrske občine Špitalič.
Severozahodni del katastrske občine Špitalič je priključen krajevni skupnosti Tuhinj, tako da poteka meja krajevne skupnosti na tem deljenem delu od severa proti jugu od meje občine Mozirje po mejah med parcelami št. 1329/31 in 1245/119, 1245/120, 1245/104, 1245/103; nato med 1327 in 1245/101; med 1329/26 in 1245/47; med 1329/21 in 1245/45, nato med 1303 in
1175;	1329/22 in 1245/45;1301 in 1245/43, med 1269 in
1182, 1245, 1174; 1246/3 in 1164, 1245/32, nato med pare. št. 1245/32 in 1246/8, 1245/1; 1245/31 in 1441, 1442, 1443 do ceste na Okrog in preko nje med pare. št. 839 inl447, 1448; nato pb javni poti pare. št. 1994 (stara pot) proti zahodu in ob poti pare. št. 1987/1 proti vzhodu do tromeje s to potjo in pare. št. 834 in 827 nato po meji teh dveh parcel proti jugu do javne poti pare. št. 1985 in ob njej do križišča z javno potjo št. 1984 ter ob tej poti proti jugu do razpotja s potjo pare. 1989/2 in po njej ter naprej ob poti pare. št. 1989/1 do tromeje s potjo in pare. št. 886/1 in 772. Od tu zavije meja krajevne skupnosti po mejah pare. št. 886/1 in 772 proti zahodu do potoka pare. št. 887/6 in ob njej proti jugu do regionalne ceste Kamnik—Vransko, ter ob tej cesti proti zahodu do Kozjaka, kjer je meja katastrskih občin Zg. Tuhinj—Špitalič in meja krajevnih skupnosti.
V	krajevno skupnost Tuhinj spadajo naselja: Laze v Tuhinju, Stara Sela, Zg. Tuhinj, Golice, Češnjice v Tuhinju, Črni vrh v Tuhinju, Mali Hrib in Veliki Hrib.
Meje krajevne skupnosti Vranja peč
Obsega: katastrsko občino Palovče in del katastrske občine Loke.
Južni del katastrske občine Loke z naseljem Velika Lašna se pripoji krajevni skupnosti Vranja peč. Meja krajevne skupnosti Vranja peč poteka na deljenem delu katastrske občine Loke od izhodiščne točke pri meji kat. občine Podhruška proti jugovzhodu po meji med parcelama, št. 715 in 818; 714/1 in 716, 718; med parcelo št. 719 in 1447 pot ter 720, 721 ter nato po potoku, ki poteka ob pare. št. 1446/2 pot proti severovzhodu do tromeje s to potjo in pare. št. 625/1 in 625/2 ter po meji 'teh dveh parcel proti jugovzhodu do grebena na tromeji pare. št. 625/1, 625/2 ter 585. Od tu poteka meja krajevne skupnosti proti severovzhodu po grebenu po mejah med pare. št. 626 in pare. št. 584, 579/2, 579/1, 578; nato med pare. št. 627 in 575, 574, kjer zavije proti jugovzhodu med pare. št. 574, in 565/1; 573 in 572 se obrne proti jugozahodu in poteka ob poti pare. št. 1543/1 do tromeje s to potjo in pare. št. 581/1 in 577 ter poteka po meji teh dveh parcel proti jugovzhodu do potoka in ob njem proti severovzhodu med pare. št. 1391 in 577, 576 ter med parcelo št. 563 in 1392, 1393 do sotočja s potokom Va-seno, po katerem poteka meja katastrske občine Loke in Šmartno.
V	krajevno skupnost Vranja peč spadajo naselja: Zg. Palovče, Sp. Palovče, Velika Lašna, Trebelno pri Palovčah in Vranja peč.
Meje krajevne skupnosti Volčji potok
Obsega: katastrsko občino Volčji potok.
Sem spadata naselji: Volčji potok yi Rudnik pri Radomljah.
Kamnik, dne 29. marca 1982.
LENART
ser.
Na podlagi 293. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) in 159., 160., 161., 162. in 163. člena ter v zvezi s 50. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list'SRS, št. 1-4/80) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. marca 1982 sprejela
ODLOK
e pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega piana občine Lenart za razdobje 1981—1985
1.	člen
S tem odlokom se v skladu s sistemom družbenega planiranja uvede postopek za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Lenart za
razdobja 1981—1965.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Lenart pripravi in do 30. junija 1982 predloži Skupščini občine Lenart osnutek, do 30. septembra 1982 pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Lenart za razdobje 1981—1985.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Lenart predloži Skupščini občine Lenart analizo spremenjenih pogojev srednjeročnega razvoja ter stališča in usmeritve za spremembo in dopolnitev družbenega plana občine Lenart in dogovora o temeljih družbenega plana občine Lenart za razdobje 1981—1985 do 28. februarja 1982.
Izvršni svet Skupščine občine Lenart predloži Skupščini občine Lenart predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Lenart za razdobje 1981—1985 do 20. maja 1982.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Lenart določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Lenart za razdobje 1981—1985 v skladu z zakonom iri s tem odlokom.
Program dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Lenart iz 1. odstavka tega člena po potrebi upošteva tudi aktivnosti v zvezi z dolgoročnim planom občine Lenart za razdobje od leta 1986 do 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000.
5.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo sprememb in dopolnitev svojih' planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Lenart in da bodo aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, spremembe in dopolnitve planov pa sprejete v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga sprememb in dopolnitev družbenega Diana občine Leaart
6.	člen
Skupščina občine Lenart zagotavlja iz proračuna za leto 1982 finančna sredstva za dela v zvezi s pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Lenart za razdobje 1981—1985. Sredstva bodo določena in porabljena v skladu s programom dela iz
4.	člena tega odloka.
7.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi' sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Lenart je Občinski komite za gospodarstvo in družbeno planiranje občine Lenart ob sodelovanju Ekonomskega centra Maribor in Zavoda za urbanizem Maribor.	[
8.	člen
Delo na pripravi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Lenart se prične takoj.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-1/78-469
Lenart, dne 5. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
868.
Na podlagi prvega odstavka 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih" zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 26/73) ter na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81), je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1982 sprejela
ODLOK
• določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij
1.	člen
Na območju občine Lenart se s tem odlokom določijo kmetije za katere velja posebna ureditev dedovanja, po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij.
2.	člen
Kmetije za katere velja posebna ureditev dedovanja iz 1. člena tega odloka so po krajevnih skupnostih naslednje:
I. V krajevni skupnosti Benedikt:
Priimek in ime	Bivališče
1.	Ajlec Marija
2.	Belna Ernest
3.	Belna Ivan
4.	Belna Feliks
5.	Beloglavec Edvard
6.	Berič Friderik
7.	Berič Janez
8.	Berič Janez
Ihova 51 Ihova 56 Sp. Ročica 22 Sp. Ročica 23 Benedikt 32 Trstenik 13 Bačkova 50 Trotkova 4
Zap. št.	Priimek in ime	Bivališče
9. Bernjak Alojz		Trstenik 24
10.	Bernjak Ludvik	Drvanja 25
11.	Borko Andrej	Ihova 53
12.	Borko Feliks	Trstenik 8
13.	Bratuša Branislav	Ihova 53
14.	Bratuša Jakob	Ihova 42
15.	Bratuša Marija	Drvanja 2
16. Caf Sidonija		Benedikt 84
17.	Čuček Ladislav	Ihova 29
18.	Damiš Feliks	Trotkova 5
19.	Damiš Janez	Trije kralji 4
20.	Dokl Roza	Negovski vrh 11
21.	Donik Jakob	Trotkova 29
22.	Ddnik Janez	Benedikt 28
23.	Draksler Karl	Trstenik 11
24.	Drašak Viktor	Stara gora 3
25.	Dvoršak Feliks	Trotkova 28
26.	Elbi Franc	Trstenik 25
27.	Elbi Julijana	Benedikt 23
28.	Erjavec Jakob	Benedikt 47 ,
29.	Erjavec Janez	Zenjak 1
30.	Fekonja Franc	Ženjak 4
31.	Fekonja Franc	Ihova 26
32.	Fekonja Franc	Ihova 62
33.	Fekonja Janez	Ihova 64
34.	Fišer Cvetko	Štajngrova 5
35.	Fišer Janez	Benedikt 61
36.	Fujs Frančiška '	Bačkova 1
37.	Geratič Franc	Trotkova 22
38.	Geratič Terezija	Trije kralji 5
39.	Golob Franc	Bačkova 49
40.	Golob Marija	Štajngrova 6
41.	Gonzi Ivan	Trotkova 15
42.	Hajnžič Janez	Ženjak 13
43.	Harl Jožefa	Drvanja 27
44.	Harl Anton	Drvanja 47
45.	Hotiot Rozina	Drvanja 16
46.	Holc Konrad	Trotkova 26
47.	Huber Alojz	Bačkova 4
48. Huber Štefan		Bačkova 2
49.	Jakopec Karl	Drvanja 35
50.	Jaušovec Ernest	Trstenik 15
51.	Ješovnik Ana	Ihova 57
52.	Ješovnik Anton	Ihova 54
53.	Ješovnik Barbara	Ihova 15
54.	Kajzersberger Vlado	Benedikt 80
55.	Kavčič Terezija	Ihova 60
56. Kaučič Katarina		Loški vrh 6
57.	Kaučič Vinko	Ihova 25
58.	Ketiš Jakob	Bačkova 43
59.	Ketiš Janez	Trstenik 10
60.	Ketiš Stanislav	Trotkova 21
61.	Klobasa Peter	''Obrat 7
62.	Kocbek Viktor	Benedikt 70
63.	Kokol Daniel	Benedikt 68
64.	Kolarič Anton	Benedikt 37
65.	Kolarič Martin	Bačkova 22
66.	Kolarič Mihael	Trije kralji 13-a
67.	Kol er Janez	Drvanja 5
68.	Koler Rudolf	Benedikt 30
69.	Kolmanič Julijana	Bačkova 29
70.	Konrad Štefanija	Bačkova 44
71.	Kralj Janez	Ihova 52
72.	Kramberger Franc	Sp. Ročica 15
Zap. št.	Priimek in ime	Bivališče
73.	Kraner Anton	Drvanja 38
74.	Kraner Franc	Štajngrova 12
75.	Kraner Jože	Drvanja 1
76.	Kraut Jože	Ihova 30
77.	Kukovec Ludvik	Sp. Ročica 21
78.	Lebreht Franc	Benedikt 46
79.	Hehner Jože	Benedikt 42
80.	Lenapl Marija	Bačkova 40
81.	Leopold Janez	Trstenik 21
82.	Letnik Ivana	Bačkova 47
83.	Lutar Mirko	Drvanja 4
84.	Markež Anton	Ihova 65
85.	Markovič Karl	Ločki vrh 25
86.	Markovič Ljudmila	Stara gora 2
87.	Mavrič Janez	Trotkova 20
88.	Merčnik Angela	Benedikt 2
89.	Merčnik Karl	Drvanja 20
90.	Mlasko Veronika	Ciringa 18, Zg. Kungota
91.	Mlinarič Stanko	Ihova 10
92.	Moleh Ana	Benedikt 80
93.	NeudauerIvan	Drvanja 34
94.	Neuvirt Ivana	' Bačkova 15
95.	Neuvirt Marija	Štajngrova 32
96.	Ornik Marija	Sp. Ročica 26
97.	Pahler Franc	Bačkova 48
98.	Mahler Matevž	Bačkova 6
99.	Pavalec Maks	Drvanja 15
100.	Perko Franc	Obrat 9
101.	Perko Jože	Sp. Ročica 24
102.	Perko Vinko	Obrat 14
103.	Petek Elizabeta	Bačkova 27
104.	Petek Vinko	Obrat 18
105.	Pivec Janez	Obrat 12*
106.	Polanec Franc	Trotkova 17
107.	Polič Franc	Obrat 2
108.	Prosič Kristina	Trotkova 7
109.	Puhar Janez	Štajngrova 3
110.	Rajšp Berta	Drvanja 23
111.	Rajšp Dominik	Drvanja 6
112.	Rajšp Franc	Sp. Ročica 5
113.	Rajter Ciril	Benedikt 43
114.	Robič Milan	Ihova 31
115.	Rojs Janez	Drvenja M
116.	Rokavec, Feliks	Bačkova 20
117.	Rola Friderik	Ihova 13
118.	Rola Ivan	Sp. Ročica 6
119.	Rola Leopold	Sp. Ročica 17
120.	Rola Terezija	Benedikt 63
121.	Senekovič Janez	Drvanja 31
122.	Senekovič Jože	Trstenik'?
123.	Sirk Marija	Ločki vrh 27
124.	Škamlič Otilija	Štajngrova 2
125.	Slaček Rudolf	Drvanja 2
126.	Sraka Marija	Benedikt«
127.	Sraka Stanko	Drvanja 14
128.	Strmšek Franc	Ženjak 11
129.	Strmšek Stanislav	Drvenja 33
130.	Sa beder Elizabeta	Benedikt 76
131.	Šauperl Feliks	Sp. Ročica 25
132.	Sijanec Ludvik	Trije kralji 2
133.	Šiško Terezija	Obrat 17
134.	Škamlec Cecilija	Trotkova 1
135.	škrlec Jože	Sp. Ročica 2
136.	Šober Marija	Bačkova 42
Z£tP" Priimek In ime	Bivališče
137. Spenga Ljudmila	Benedikt 31
138. Špindler Henrik	Obrat 13
139. Štajnfelzer Pavla	Ločki vrh 17
140. Šuta Franc	Obrat 3
141. Tretnjak Franc	Benedikt 22
142. Valner Jože	Bačkova 8
143. Verbošt Alojz	Benedikt 34
144. Vogrin Marija	Ločki vrh 18
145. Vrabl Franc	Benedikt 83
146. Vrbnjak Ciril	Trotkova 13
147. Zadravec Ludvik, st.	Ločki vrh 21
148. Zemljič Ignac	Trije kralji 6
149. Zemljič Antonija	Ženjak 10
150. Zemljič Elizabeta	Bačkova 3
151. Zemljič Mihael	Obrat 16
152. Zemljič Terezija	Drvanja 39
153. Zemljič Amalija	Bačkova 17
154. Zorman Friderik	Drvanja 17
155. Zupan Franc	Ihova 45
156. Žižek Frančiška	Ihova 58
157. Žižek Marija	Trije kralji 7
158. Župec Janez	Bačkova 24
159. Uršič Jože	Trotkova 30
II. V krajevni skupnosti Cerkvenjak:	
1. Ajlec Marija	Cogetinci 64
2. Anželj Jernej	Brengova 28
3. Benko Franc	Andrenci 36
4. Bezjak Marko	Stanetinci 7
5. Borko Anton	Cogetinci 74
6. Anželj Katarina	Grabonošk:
7. Breznik Anton	Cenkova 5
8. Cigola Rozalija	Župetinci 16
9. Čeh Frančiška	Andrenci 51
10. Čeh Ana	Andrenci 72
11. Čeh Elizabeta	Cogetinci 58
12. Čeh Franc	Grabonoški vrh 28
13. Čeh Frančiška	Andrenci 19
14. Čeh Jera	Župetinci 24
15. Čeh Ljudmila	Cogetinci 38
16. Čeh Terezija	Župetinci 4
17. Čuček Franc	Župetinci 28
18. Čuš Terezija	Cogetinci 15
19. Dajčman Franc	Brengova 2
20. Divjak Veronika	Brengova 51
21. Dobaja Frančiška	Brengova 45
22. Domšek Ljudmila	Župetinci 19
23. Fekonja Elizabeta	Vanetina 34
24. Fekonja Elizabeta	Vanetina 3
25. Fekonja Franc	Andrenci 24
26. Fekonja Marija	Čagona5
27. Fekonja Štefanija	Brengova 63
28. Ferenc Franc	Stanetinci 5
29. Firbas Anton	Cogetinci 60
30. Firbas Janez	Cenkova6
31. Firbas Janez	Brengova 62
32. Flajsinger Konrad	Andrenci 37
33. Fras Frančiška	Brengova 73
34. Fras Stanko	Cogetinci 41
35. Golob Stanko	Župetinci 18
36. Grd j a Štefan	Andrenci 28
37. Grmič Franc	Župetinci 15
38. Gonzi Jožefa	Čagona 22
39. Hameršek Vinko	Čagona 30
Priimek in ime st.	Bivališče
40. Hanžekovič Franc	Smolinci 83
41. Havzer Jože	Cogetinci 25
42. Hojnik Alojz	Andrenci 41
43. Hojs Marija	Vanetina 23
44. Horvat Franc	Čagona 20
45. Hozjan Ignac	Andrenci 52
46. Kajnih Marija	Stanetinci 23
47. Kajnih Mirko	Stanetinci 6
48. Kaučič Franc	Stanetinci 22
49. Klajnošek Feliks	Grabonoški vrh 13
50. Klobasa Anton	Brengova 41
51. Klobasa Avgust	Brengova 59
52. Kocbek Ivan	Andrenci 65
53. Kociper Marija	Župetinci 27
54. Kocmut Frane	Cogetinci 63
55. Kocmut Janko	Cenkova 7
56. Kocmut Matija	Čagona 26
57. Kocuvan Alojz	Čagona 24
58. Kocuvan Anton	Andrenci 62
59. Kocuvan Ivan	Stanetinci 13
60. Kolmanič Vinko	Cogetinci 32
61. Kos Miha	Andrenci 71
62. Košnik Karel	Brengova 76
63. Kovačec Janko	Čagona 93
64. Kozar Franc	Brengova 60
65. Kozar Lovrenc	Komarnica 3
66. Kozar Matilda	Brengova 64
67. Kozar Viktor	Brengova 71
68. Kramberger Jože	Cogetinci 6
69. Kukovec Ivan	Cogetinci 52
70. Kuri Terezija	Cogetinci 34
71. Kurnik Alojz	Cogetinci 59
72. Lubec Franc	Čagona 13
73. Lovren Ivan	Andrenci 18
74. Lovrenčič Henrik	Kadrenci 1
75. Lukavečki Janko	Brengova 66
76. Maguša Ferdo	Peščeni vrh 18
77. Markovič Franc	Čagona 18,
	razen vi. št. 46 k. o. Čagona
78. Mohorič Alfonz	Brengova 10
79. Mohorič Marija	Stanetinci 19
80. Muhič Marija	Cogetinci 26
81. Niderli Ignac	Brengova9
82. Ornik Jakob	Stanetinci 46
83. Paluc Ernest	Brengova 18
84. Paluc Jožef	Cerkvenjak 26
85. Pavlas Terezija	Smolinci 82
86. Pavlas Franc	Andrenci 33
87. Pavrič Štefanija	Stanetinci 30
88. Peklar Alojz	Brengova 13
89. Peklar Konrad	Brengova 44
90. Ploj Adolf	Brengova 20
91. Podgofšek Marija	Cogetinci 44
92. Poljanec Karl	Cogetinci 70
93. Portir Marija	Cogetinci 18
94. Pučko Ivan	Župetinci 45
95. Pučko Jože	Stanetinci 18
96. Pučko Peter	Andrenci 35
97. Purgaj Franc	Cogetinci 43
98. Rajh Ciril	Brengova 54
99. Rajši Ivanka	Cogetinci 55
100. Rojko Jože	Brengova 11
101. Rokavec Marija	Brengova 77
^p- Priimek in ime	Bivališče
102. Satler Matija	Cagona' 15
103. Satler Matilda	Cogetinci 33
104. Simonič Franc	Ivanjski vrh 21
105. Simonič Marija	Andrenci 50
106. Simonič Veronika	Cogetinci 73
IOTj Slaček Anton	Brengova 48
108. Smej Frančiška	Andrenci 69
109. Šalamun Jože	Zupetinci 11
110. Šek Elizabeta	Brengova 24
111. Šileč Elizabeta	Andrenci 53
112. Šinkovec Barbara	Vilharjeva 2, Ljubljana
113. Štelcer Ludvik	Cogetinci 51
114. Štelcer Jožefa	Stanetinci 40
115. Tratnjak Ivan	Andrenci 48
116. Trojner Milan	Brengova 61
117. Vajngerl Karl	Andrenci 38
118. Veberič Anton	Cogetinci 62
119. Vogrin Feliks	Stanetinci 26
12J). Vogrin Franc	Brengova 65
121. Vogrin Jakob	Smolinci 52
122. Vogrin Marija	Cogetinci 21
123. Vogrin Stanko	Vanetina 16
124. Vrbnjak Rudolf	Brengova 72
125. Vršič Angela	Andrenci 46
126. Vršič Vili	Zupetinci 14
127. Zagoršek Neža	Cagona 1
128. Zelenik Franc	Cogetinci 54
129. Zelenko Alojz	Zupetinci 8
130. Zimič Marija	Brengova 8
131. Zimič Stanko	Cagona 88
132. Zorko Elizabeta .	Zupetinci 26
133. Zorman Štefanija	Andrenci 64
134. Zel Ernest	Brengova 3
135. Zerdin Franc	Cogetinci 35
136. Žižek Franc	Andrenci 8
137. Zežek Angela	Stanetinci 24
138. Žižek Kristina	Smolinci 94
139. Žmavc Stanko	Cogetinci 75
III. V krajevni skupnosti Gradišče:	
1. Ajlec Matija	Zg. Verjane 34
2. Anželj Franc	Zg. Verjane 26
3. Anželj Janez	Zg. Verjane 38
4. Bela Jože	Zg. Senarska 25
5. Belna Julijana	Osek 3
6. Bezjak Janez	Zg. Porčič 20
7. Breznik Janez	Zg. Porčič 54
8. Breznik Stanislav	Zg. Porčič 130
9. Breznik Stanko	Sp. Senarska 36
10. Brunčič Karel	Zg. Verjane 2
11. Cartl Marija	Zg. Senarska 45
12. Cnaor Franc	Sp. Senarska 15
13. Ceh Henrik	Gočova 13
■14. Čeh Martin	Sp. Senarska 30
15. Čeh Hinko	Gočova 18
16. Čuček Karl	Zg. Porčič 2
17. Daks Karl	Gradišče 28
18. Divjak Feliks	Zg. Senarska 46
19. Divjak Franc	Sp. Senarska 35
20.. Divjak Ludvik	Zg. Senarska 46
21. Dobaja Ivan	Zg. Senarska 34
22. Drašak Peter	Zg. ijenarska 39
23. Drumlič Anton	Gradišče 73
24. Družovec Franc	Zg. Verjane 39
Zap. št.	Priimek In ime	Bivališče
25.	Družovec Ivana	Sp. Senarska 16
26.	Družovec Cecilija	£p. Senarska 32
27.	Družovec Marija	Sp. Verjane 5
28.	Družovec Marija	Zg. Verjane 31
29.	Dvoršak Feliks	Osek 52
30.	Dvoršak Ivanka	Osek 52
31.	Dvoršak Karl	Osek 77
32.	Elbi Antonija	Sp. Senarska 31
33.	Erjavec Franc	Osek 63
34.	Erjavec Franc	Zg. Porčič 38
35.	Erjavec Roza	Zg. Porčič 72
36.	Erman Jožefa	Gočova 15
37.	Fras Franc	Gočova 16
38.	Fras Janez	Osek 44
39.	Fras Karl	Gočova 13
40.	Fras Vinko	Gočova 57
41.	Golob Janez	Zg. Verjane 33
42.	Gungl Franc	Zg. Porčič 120
43.	Harl Janko	Osek 28
44.	Hehtl Franc	Gočova 17
45.	Heric Franc	Zg. Verjane 16
46.	Horvat Karl	Zg. Verjane 3
47.	Jančič Jože	Sp. Verjane 1
48.	Klobasa Marija	Gradišče 45
49.	Klobasa Marij^	Gradišče 61
50.	Kocbek Erika	Osek 65
51.	Kocbek Janez	Osek 124
52.	Kozar Alojzija	Zg. Senarska 2
53.	Kozar Ivana	Osek 6
54.	Kozar Jakob	Osek 103
55.	Krajnc Karl	Gradišče 23
56.	Krajnc Marija	Gradišče 21
57.	Kraner Ciril	Gradišče 68
58.	Kraner Rudolf	Zg. Verjane 9
59.	Kranfogl Franc	Gočova 31
60.	Kranfogl Ignac	Gočova 62
61.	Kukovec Alojz	Osek 24
62.	Kukovec Franc ml.	Sp. Senarska 24
63.	Kukovec Franc st.	Sp. Senarska 29
64.	Kurbus Stanko	Gočova 9
65.	Kuri Marija	Sp. Verjane 6
66.	Lasbaler Franc	Sp. Senarska 26
67.	Lebreln Rajmund	Sp. Porčič 71
68.	Magdič Matilda	Sp. Verjane 15
69.	Majžir Marija	Zg. Senarska 42
70.	Merčnik Franc	Zg. Verjane 13
71.	Mlinarič Klara	Zg. Verjane 17
72.	Novak Mihael	Zg. Porčič 19
73.	Novak Valentin	Zg. Porčič 77
74.	Padovnik Genovefa	Zg. Senarska Sl
75.	Pavlič Ana	Zg. Porčič 69
76.' Pečko Marija		Zg. Porčič 115
77.	Pečovnik Ljudmila	Zg. Porčič 3
78.	Pečovnik Vinko	Gočova 7
79.	Perko Marija	Sp. Senarska 5
80. Petrič Alojz		Gočova 67
81.	Petrič Franc	Gočova M
82.	Pihler Franc	Zg. Verjane SO
83 Pirš Adolf		Osek 75
84.	Pivec Emil	Zg. Porčič ee
85.	Ploj Franc	Osek 6
86. Ploj Jože		Zg. Verjane M
87.	Ploj Marija	Gradišče 7«
88. Ploj Terezija		Osek m
Zap.
St.
Friinlek in ime
Bivališče
Zap.
št.
Priimek in ime
Bivališče
89. Ploj Vinko	Zg. Senarska 28
90. Poharič Ivan	Osek 81
91. Polič Janez	Zg. Porčič 123
92. Polič Jože	Osek 4
93. Postružnik Rado	Zg. Porčič 57
94. Prebevšek Gabrijela	Zg. Verjane 19
95. Purgaj Franc	Osek 94
96. Rajšp Katarina	Zg. Porčič 129
97. Rašl Ivan	Gočova 39
98. Roškar Vlado	Gočova 60
99. Roudi Anton	Osek 74
100. Senekovič Stanko	Zg. Porčič 110
101. Slaček Lovrenc	Osek 64
102. Slanic Katarina	Gočova 59
103. Slatinšek Avguština	Zg. Senarska 38
104. Slukan Mijo	Zg. Porčič 117
105. Šalamun Alojz	Gočova 11
106. Samperl Jože	Sp. Verjane 4
107. Samperl Konrad	- Sp. Verjane 3
108. Senekar Elizabeta	Zg. Porčič 59
109. Silak Martin	Osek 9
110. Silec Janko	Sp. Senarska 17
111. Silec Ludvik	Sp. Senarska 8
112. Skamlec Julijana	Zg. Porčič 119
113. Škerget Jože	Sp. Senarska 13
114. Šoštarič Ignac	Osek 68
115. Stajnfelzer Jurij	Osek 108
116. Štebih Janko	Gočova 23
117. Sterbal Martin	Zg. Porčič 62
118. Suta Marija	Zg. Senarska 24
119. Švare Franc	Osek 25
120. Švare Ida	Zg. Senarska 25
121. Švare Marija	Sp. Senarska 19
122. Taci Ana	Osek 37
123. Toplak Irma	Zg. Senarska 29
124. Toplak Ljudmila	Osek 88
125. Toplak Marija -Duh Stanko	Gočova 50
126. Trinkaus Janez	Gočova 49
127. Trojner Antonija	Osek 86
128. Trstenjak Stanko	Zg. Verjane 27
129. Vajngerl Jože	Zg. Verjane 14
130. Veršič Janez	5$g. Porčič 1
131. Vodošek Terezija	Osek 49
132. Vogrin Feliks	Gradišče 43
133. Vogrin Franc	Zg. Porčič 73
134. Vogrin Marija	Gradišče 46
135. Vogrinec Franc	Osek 54
136. Vogrinec Vinko, ml.	Gočova 6
137. Vok Antonija	Osek 87
138. Vok Marija	Osek 104
139. Vrabl Konrad	Zg. Porčič 70
140. Vratič Matija	Sp. Senarska 14
141. Vresnik Marija	Zg. Porčič 125
142. Zelenik Franc	Zg. Verjane 32
143. Zelenko Marija	Sp. Senarska 27
144. Zimič Elizabeta	Sp Senarska 6 .
145. Žekš Marija	Osek 76
146. Zel And	Osek 49
147. Živko Franc	Osek 7
148. Živko Terezija	Sp. Senarska 38
149. Žmavc Alojz	Gočova 14
IV. v krajevni skupnosti Jurovski dol:
1. Ajhmajer Matilda		Žitence 37
2.	Babšek Franc	Zg. Partinje 129
3.	Babšek Ivana	Zg. Partinje 23
4.	Bauman Feliks	Zg. Gasteraj 28
5.	Bauman Janez	Maina 16
6.	Holer Milan	Zg. Partinje 76
7.	Belec Franc	Maina 53
8.	Belna Franc	Sr. Gasteraj 6
9.	Berič Viktor	Sp. Gasteraj 5
10.	Bohi Alojzija	Žitance 23
11.	Bohi Avguštin	Zg. Gasteraj 10
12.	Bračič Ivana -	
	Krajnc Stanko	Zg. Partinje 2
13.	Bračič Martin	Zg. Gasteraj 19
14.	Breznik Ivana	Sr. Gasteraj 15
15.	Breznik Mihael	Žitance 55
16.	Brunčič Slavko	Jurovski dol 29
17.	Cegnar Marija	Zg. Gasteraj 14
18.	Crnčec Alojz	Maina 44
19.	Crnčec Danijela	Sr. Gasteraj 11
20.	Črnčec Franc	Sr. Gasteraj 13
21.	CrnčecIvan	Sr. Gasteraj 18
22.	Crnčec Marija	Zg. Gasteraj 6
23.	Crnčec Milan	Jurovski dol 15
24.	Crnčec Rudolf	Maina 46
25.	Crnčec Vinko	Zg. Partinje 60
26.	Crnčič Rozalija	Žitence 12
27.	Čuček Feliks	Zg. Partinje 63
28.	Cučko Anton	Maina 11
29.	Fraškovič Amalija	Maina 49
30.	Drozg Marija	Zg. Gasteraj 22
31.	Eder Vinko	Zg. Gasteraj 40
32.	Fluher Dominik	Zg. Partinje 59
33.	Fras Vinko	Jurovski dol 35
34.	Fras Oroslav	Maina 1
35.	Fras Stanko	Zg. Partinje 88
36.	Gajzler Franc	Sp.^Gasteraj 59
37.	Golob Marija	Jurovski dol 55
38.	Gonza Karel	Zg. Partinje 58
39.	Gornik Franc	Zg. Gasteraj 21
40.	Grager Ivan	Zg. Gasteraj 38
41.	Gselman Anton	Maina 38
42.	Hanc Magdalena	Maina 50
43.	Holer Ana	Maina 60
44. Holer Engelbert		Zg. Partinje 57
45.	Horvat Alojz	Sp. Gasteraj 6
46. Horvat Julijana		Zg. Partinje 48
47.	Ilšnik Franc	Jurovski dol 43
48. Jager Jože		Jurovski dol 42
49. Jakopec Ivan		Sr. Gasteraj 4
50.	Jakopec Ivan	Jurovski dol 21
51.	Jarc Jože	Zg. Partinje 104
52.	Ješovnik Peter	Zg. Partinje 9
53.	Kacjan Adolf	Zg. Partinje 65
54.	Kamenšak Alojzija	Zg. Gasteraj 18
55.	Kamenšak Matilda	Sr. Gasteraj 10
56.	Kamenšak Jože	Zg. Gasteraj 27
57.	Kerec Franc	Varda 24
58.	Klobasa Dominik	Žitence 10
59.	Klobasa Franc#	Zg. Gasteraj 127
60.	Klobasa Genovefa	Zg. Partinje 127
Priimek in ime	Bivališče	Z^.p" Priimek in ime	Bivališče
61.	Klobasa Jože	Žitence 1
62.	Klobasa Roza	Sp. Gasteraj 16
63.	Kmetič Marija	Zg. Gasteraj 32
64. Knuplež Alojzija		Maina 52
65.	Knuplež Karl	f	Jurovski dol 54
66.	Komperšak Ivan	Sp. Gasteraj 11
67.	Komperšak Jože	Sp. Gasteraj 14
68.	Korošec Jože	Jurovski dol 46
69.	Korošec Magdalena	Maina 54
70.	Korošec Olga	Zg. Partinje 40
71.	Korošec Silvester	Maina 45
72.	Krajnc Alojz	Varda 6
73.	Krajnc Franc	Zg. Partinje 67
74.	Krajnc Franc	Zg. Partinje 126
75.	Kramberger Franc	Zg. Partinje 1
76.	Kraner Franc	Zg. Partinje 25
77.	Kraner Jože	Maina 55
78.	Kraner Jože	Zg. Partinje 27
79.	Kraner Rudolf	Maina 7
80.	Kraner Vinko	Jurovski dol 41
81.	Krivec Franc	Sp. Gasteraj 44
82.	Križan Ivan	Žitence 64
83.	Kurnik Franc	Zg. Partinje 28
84.	Lavrenčič Ivan	Zg. Partinje 94
85.	Lebreht Marija	Žitence 38
86.	Lekežič Martin	Žitence 65
87.	Leš Antonija	Zg. Partinje 71
88.	Lešnik Franc	Zg. Partinje 74
89.	Levačič Marija	Jurovski dol 52
90. Lorbek Avgust		Žitence 53
91.	Lorber Antonija	Jurovski dol 16
92.	Lorber Milan	Sp. Gasteraj 9
93.	Luc Jožefa	Maina 59
94.	Majcenič Vinko	Zg. Partinje 43
95.	Majer Jože	Žitence 58
96.	Matvoz Ferdo	Jurovski dol 56
97.	Marks Jože	Žitence 45
98. Mesar Alojz		Žintence 40
99.	Mihelič Ivan	Zg. Partinje 73
100. Mihelič Leopold		Zg. Partinje 30
101.	Mlakar Alojz'	Varda 21
102. Muhič Julijana		Zg. Partinje ,54
103. Murko Jožefa		Jurovski dol 57
104.	Muršec Janko	Maina 48
105. Najdenik Ivan		Zg. Partinje 68
106.	Nudi Ivan	Sr. Gasteraj 19
107.	Ornik Danijel	Zg. Partinje 120
108.	Ornik Franc	Sp. Gasteraj 4
109. Ornik Ignac		Zg. Partinje 106
110.	Ornik Ivan	Jurovskf dol 20
111.	Ornik Janez	Jurovski dol 44
112.	Ornik Jože	Jurovski dol 53
113.	Ornik Julijana	Jurovski dol 48
114.	Ornik Ljuba	Sp. Gasteraj 54
115.	Ornik Verona	Sp. Gasteraj 39
116.	Pavalec Elizabeta	Zg. Gasteraj 31
117.	Pa valeč Jože	Sp. Gasteraj 17
118.	Perko Antonija	Sr. Gasteraj 9
119. Peserl Avgust		Žitence 20
120.	Peserl Ivan	Žitence 5
121.	Peserl Jože	Maina 44
122. Ploj Alojz		Zg. Partinje 148
123. Ploj Julijana		Zg. Partinje 148
124. Pddletnik Franc		Sr. Gasteraj 21
125.	Polič Ernest	Zg. Partinje 75
126. Rajšp Aleksander	Jurovski dol 14
127. Rehar Marija	Žitence 54
128. Repa Ivan	Sp. Gasteraj 16
129. Repa Janez	Zg. Partinje 24
130. Rokavec Ivan	Maina 3
131. Rola Pavel	Žitence 74
132. Rop Franc	Jurovski dol 51
133. Roškarič Anton	Jurovski dol 71
134. Rotar Jože	Maina 43
135. Rotar Marija	Jurovski dol 4
136. Rotman Mirko	Sp. Gasteraj 8
137. Rotman Jože	Žitence 13
138. Senekovič Albin	Zg. Partinje 132
139. Senekovič Alojz	Zg. Partinje 134
140. Senekovič Ignac	Zg. Partinje 135
141. Senekovič Ludvik	Varda 10
142. Senekovič Olga	Zg. Partinje 97
143. Senekovič Vinko	Zg. Partinje 137
144. Simonič Alojzija	Žitence 41
145. Simonič Franc	Žitence 49
146. Slačel Feliks	Žitence 75
147. Srnko Mirko	Maina 13
148.' Strmec Ivan	Maina 42
149. Šabeder Amalija	Maina 35
150. Šabeder Franc	Zg. Partinje 69
151. Šefer Alojz	Žitence 7
152. Šenekar Alojz	Maina 18
153. Šenekar Danijel	!	Sr. Gasteraj 13
154. Šenekar Mihael	Žitence 11
155. Šenveter Janez	Varda 25
156. Šenveter Karl	Zg. Gasteraj 12
157. Škamlec Ivan	Sp. Gasteraj 85
158. Šnajcer Anton	Zg. Gasteraj 34
159. Šnajder Ivan	Zg. Gasteraj 36
160. Špindler Janez	Jurovski dol 3
161. Šprah Marija	Zg. Partinje 147
162. Štandeker Marija	Žitence 39
163. Štaner Franc	Zg. Partinje 47
164. Šuman Jože	Sr. Gasteraj 17
165. Švare Miroslav	Sp. Gasteraj 32
166. Toplak Karl	Jurovski dol 66
167. Toplak Venčeslav	Zg. Partinje 112
168. Vajnhandl Franc	Žitence 25
169. Vajnhandl Jože	Zg. Partinje 22
170. Velner Štefan	Zg. Gasteraj 18
171. Verbošt Jože	Žitence 32
172. Verbošt Jože	Žitence 59
173. Voglar Rudolf	Zg. Partinje 64
174. Vogrin Franc	Jurovski dol 50
175. Zelenko Alojz	Sp. Gasteraj 3
176. Zelenko Anton	Žitence 51
177. Zelenko Vinko	Zg. Partinje 79
178. Zemljič Jože	Žitence 21
179. Zorec Franc	Zg. Partinje 131
180. Zorec Jože	Sp. Gasteraj 73
181. Zorec Marija	Zg. Gasteraj 41
182. Zorjan Franc	Jurovski dol 28
183. Žugman Ivan	Maina 8
184. Žugman Valentin	Jurovski dol 57
V. v krajevni skupnosti Lenart	
1. Bračič Vinko	Šetarova 8
2. Bračko Jože	Močna 18
3. Breznik Maks	Močna 3
Zap. št.	Priimek in ime	BivalSče
4.	Bunderla Franc	Sp. Zerjavci 41
5. Črnčič Lucija		Sp. Part in je 28
6.	Grušovnik Hilda	Močna 13
7. Dajčman Verona		Sp. Žerjave! 8
8. Dajčman Feliks		Močna 8
9.	Damiš Janez	Radehova 19
10.	De-monte Ana	Zamarkova 23
11.	Divjak Ana	Zamarkova 21
12.	Divjak Ivan	Zg. Žer javci 50
13.	Divjak Karl	Zg. Žer javci 36
14.	Divjak Konrad	Zg. Zerjavci 35
15.	Dvoršak Danica	Sp. Partinje 35
16.	Dvoršak Friderik	Sp. Porčič 8
17.	Dvoršak Vinko	Vinička vas 27
18.	Fekonja Franc	Vinička vas 1
19.	Gorjup Marija	Zg. Zerjavci 40
20.	Grabušnik Karl	Lormarije 7. razen vi. št. 173 in 151 k. o. Zavrh
21.	Hercog Josip	Vinička vas 34
22.	Hojs Katarina	Sp. Partinje 22
23.	Horvat Jože	Vinička vas 31
24.	Horvat Ivan	Vinička vas 2
25.	Horvat Marija	Lormanje 18
26.	Irgolič Marija	Zamarkova 4
27.	Irgolič Alojz	Zg. Zerjavci 52
28.	Jančič Ludvik	Lormanje 21
29.	'Ješovnik Janez	Jurovska c. 26
30.	Ješovnik Marija	Sp. Porčič 21
31,	Kegl Stanko	Zamarkova 8
32.	Kerec Ivan	Sp. Porčič 5
33.	Klobasa Marija	Radehova 15
34.	Kmetič Rudolf ■	Zg. Zerjavci 9
35.	Kmetič Leopold	Močna 1
36.	Knezar Karl	Sp. Partinje 29
37.	Knuplež Alojz	Močna 10
38.	Knuplež Karl	Jurovska c. 51
39.	Kocbek Rozalija	Sp. Zerjavci 14
40.	Kolar Karl	Zg. Zerjavci 57
41.	Kolmanič Franc	Setarova 4
42.	Krajnc Janez	Vinička vas 26
43.	Krajnc Jože	Vinička vas 4
44.	Krajnc Vinko	Hrastovec 4
45.	Krajsdorfer Leopold	Vinička vas 9
46.	Kramberger Alojz	Sp Partinje 37
47.	Kramberger Anton	Setarova 13
48. Kramberger Franc		Setarova 2
49. Kramberger Jožefa		Zg. Zerjavci 20
50.	Kramberger Marija	Sp. Zerjavci 22
51.	Kramberger Franc	Radehova 5
52.	Kraner Franc	Zamarkova 6
53.	Kraner Franc	Sp. Zerjavci 3
54.	Kraner Marija	Zamarkova 16
55.	Kraner Ivan	Sp. Porčič 20
56.	Kranvogel Stanko	Setarova 9
57.	Krautič Franc	Močna 4
58.	Krempl Franc	Zg. Zerjavci 51
59.	Krempl Ivan	Zg. Zerjavci 15
60.	Kremp) Karl	Radehova 22
61.	‘Krempl Krista	Radehova 21
62.	Krepek Franc	Vinička vas 30
63.	Kristl Genovefa	Hrastovec 10
64.	Kristovič Franc	Setarova 14	»
65.	Krmek Adolf	Zg. Zerjavci 10
66.	Kuhar Ferdo	Setarova 1
zae. št.	IHihnelL in ime	Bivališče
67.	Kukovec Franc	Sp. Zerjavci 40
68.	Mlakar Franc	Zamarkova 2
69.	Kurnik Konrad	Močna 38
70.	Lemph Jože	Močna 14
71.	Lešnik Ivan	Vinička vas 28
72.	Letnik Franc	Jurovska c. 26
73.	Marko Jožefa	Sp. Porčič 19
74.	Matjašič Alojzija	Setarova 6
75.	Mihelič Jože	Zg. Zerjavci 72
76.	Mlakar Franc	Hrastovec 1
77.	Mlakar Ivan	Sp. Partinje 23
78.	Mlakar Vinko	Sp. Partinje 26
79.	Murko Maks	Sp. Zerjavci 79
80.	Murko Stanko	Vinička vas 6
81.	Muršec Zdravko	Sp. Zerjavci 52
82.	Vogrin Marija	Zamarkova 5
83.	Pavalec Franc	Močna 15
84.	Pavalec Karl	Zg. Zerjavci 16
85.	Pečuh Jožefa	Lormanje 14
86.	Perko Franc	Zg. Zerjavci 42
87.	Perko Ivan	Sp. Zerjavci 53
88. Perko Ivan, ml.		Zg. Zerjavci 44
89. Perko Ljudmila		Zg. Zerjavci 48
90.	Pesecl Rudolf	Jurovska c. 37 "
91.	Petek Janko	Sp. Partinje 2/a
92.	Pigač Zofija	Lormanje 1, razen vi.
		št. 24 Gasteraj
93.	Ploj Jakob-Ana	Sp. Partinje 30
94.	Ploj Marija	Zg. Zerjavci 38
95.	Polanec Jože	Zg. Zerjavci 49
96.	Polanec Jože	Močna 19
97.	Polič Franc	Sp. Partinje 40
98.	Polič Jože	Lormanje 8
99. Purgaj Ivan		Sp. Zerjavci 6
100. Purgaj Jože		Sp. Zerjavci 24
101.	Purgaj Jože	Zg. Zerjavci 8
102. Purgaj Karl		Jurovska c. 31
103. Rajšp Ferdo		Lormanje 10
104. Rajšp Franc		Zg. Zerjavci 25
105.	Rebernik Aleksander	Jurovska c. 27
106. Satler Marija		Vinička vas 32
107. Rop Ludvik		Zamarkova 24
108. Rop Vinko		Lormanje 15
109. Rumpler Ana		Zg. Zerjavci 27
110.	Senekovič Barbara	Setarova 12
111.	Senekovič Dominik	Zamarkova 18
112.	Senekovič Franc	Močna 20
113.	Sever Konrad	Zamarkova 11
114.	Sirk Franc	Jurovska c. 55
115. Sirk Marija		Radehova 10
116.	Slatinšek Justina	Zg. Zerjavci 19
117.	Slatinšek Alojzija	Zg. Zerjavci 32
118. Šantl Ludvik		Zg. Zerjavci 60
119. Šenekar Elizabeta		Sp. Zerjavci 20
120. Senveter Julijana		Sp. Partinje 27
121.	Senveter Slavko	Zamarkova 15
122.	Skamlec Jože	Hrastovec 32
123. Škof Marija		Zg. Zerjavci 34
124. Škof Viktor		Lormanje 19
125. Skrlec Ferdinand		Sp. Partinje 2
126. Staner Marija		Močna 22
127.	Struk Stefan	Radehova 20
128. Šuman Bogomir		Zg. Zerjavci 37
129. Suman Jože		Zg. Zerjavci 26
Zap. Prilmek ln irae	Bivališče	Zš*p' Priimek in ime	Bivališče
130.	Sumandl Frančiška	Sp. Partinje 38
131.	Suta Ivan	'	Radehova 23
132.	Toplak Antonija	Sp. Žerjavci 32
133.	Toplak Stefan	Zamarkova 7
134.	Turk Anton	Lormanje 17
135.	Vajngerl Ivan	J urovska c. 41
136.	Verbanič Kristina	Zg. Žerjavci 56
137.	Vogrin Ivan	Zg. Žerjavci 43
138.	Volšek Mirko	Zg. Žerjavci 21
139.	Zarnec Franc	J urovska c. 34
140.	Zavernik Avgust	Močna 21
141.	Zavetnik Ivan	Močna 9
142.	Zemljič Blaž	Setarova 18
143.	Zemljič Rajmund	Zg. Žerjavci 45
144.	Zorec Stanko	Zamarkova 25
145.	Žekš Angela	Zg. Žerjavci 28
146.	Žekš Frane	Sp. Žerjavci 1
147.	Živko Ivan	Sp. Partinje 3
148.	Žugman Franc	Zamarkova 12
149.	Žugman Jože	Zg. Žerjavci 22
150.	Župec Ivan	Sp. Žerjavci 2
151.	Žvajker Ivana	Zamarkova 26
152.	Dajčman Alojz	Močna 17 VI. v krajevni skupnosti Voličina:	
1.	Alt Alojz	Rogoznica 20
2.	Baši Karl	Dolge njive 4
3.	Beloglavec Elizabeta	Zg. Voličina 36
4.	Benko Franc	Selce 87
5.	Benko Jože	Selce 90
6.	Benko Milan	Rogoznica 16
7.	Bezjak Avgust	Zg. Voličina 74
8.	Bezjak Ivan	Zg. Voličina 75
9.	Bezjak Janez	Zavrh 51
10.	Bezjak Marija	Zg. Voličina 80
.11.	Brunčič Jožefa	Zg. Voličina 70
12.	Brunčič Julijana	Nadbišec 23
13.	Čeh Jože, ml.	Selce 51
14.	Čeh Marija	Sp. Voličina 116
15.	Čeh Marija	Sp. Voličina 114
16.	Čuček Anton	Straže 7
17.	Čuček Emil	Sp. Voličina 76
18.	Čuček Feliks	Sp. Voličina 1
19.	Čuček Vladimir	Čermljenšek 28
20.	Daks Ljudmila	Zg. Voličina 47
21.	Damiš Ivan	Zavrh 71
22.	Dobaja Otilija	Nadbišec 31
23.	Domanjko Jože	Zg. Voličina 33
24.	Družovee Franc	Nadbišec 25
25.	Družovec Jože	Nadbišec 33
26.	Dvoršak Franc	Selce 57
27.	Erman Vinko	Zavrh 29
28.	Fekonja Edvard	Gradenšak7
29.	Fradl Alojz	Streže 6
30.	Fras Janez	Zavrh 60
31.	Fras Ludvik	Sp. Voličina 49
32.	Fras Vinko	Sp. Voličina 119
33.	Fiiršt Anton	Selce 9
34.	Golob Ivan	Rogoznica 30
35.	Goznik Janez	Rogoznica 3
33.	Goznik Ludvik	Rogoznica 42
37.	Grabošnik Janez	Sp. Voličina 5
33.	Koldinar Franc	Selce 107
39.	Holdinar Terezija	Zg. Voličina 35
40.	Horvat Alojz	Selce 54
41.	Horvat Jože	Čermljenšek 30
42.	Horvat Leopoldina	Rogoznica 31
43.	Jager Alojz	Zg. Voličina 73
44.	Jakopec Roman	Zg. Voličina 2, razen vi. št. 30 k. o. Voličina
45.	Jančič Ernest	Sp. Voličina 117
46.	Ješovnik Franc	Zg. Voličina 3
47.	Ješovnik Martin	Zg. Voličina 8
48.	Jurič Andrej	Rogoznica 9
49.	Jurič Marija	Selce 66
50.	Jurša Marija	Sp. Voličina 92
51.	Kmčtič Katarin-	Zg. Voličina 96
52.	Kocbek Erik,	Selce 47
53.	Kocbek Frav,	Nadbišec 32
54.	Kocbek Marija	Zavrh 25
55.	Kocbek Rozina	Zg. Voličina 28
56.	Kocbek Rudolf	Selce 69
57.	Kolarič Bernhard	Rogoznica 26
58.	Kolarič Terezija	Rogoznica 27
59.	Korošec Konrad	Zg. Voličina 6
60.	Krajnc Anton	Čermljenšak 40
61.	Krajnc Feliks	Sp. Voličina 41
62.	Krajnc Janko	Čermljenšak 35
63.	Krajnc Stanko	Selce 73
64.	Kramberger Feliks	Sp. Voličina 3
65	Kramberger Ludvik	Gradenšak 1
.-56.	Kramberger Marija	Čermljenšak 9
67.	Kraner Viktor	Rogoznica 37
68.	Kranfogl Franc	Sp. Voličina 118
69.	Kranfogl Janez	Sp. Voličina 93
70.	Križan Jože	Selce 5
71.	Kurnik Franc	Sp. Voličina 7
72.	Kurnik Peter, Magdalena	Sp. Voličina 112
73.	Lešnik Andrej	Dolge njive 3
74.	Lešnik Stanko	Zavrh 27
75.	Lorber Ivan	Zg. Voličina 106
76.	Lorber Stanislav	Čermljenšak 37
771	Malek Friderik	Zg. Voličina 107
78.	Murko Stefan	Rogoznica 33	-
79.	Muršee Alojz	Nadbišec 12
80.	Muršee Alojz	Čermljenšak 33
81.	Najdek Kristina	Zg. Voličina 48
82.	Ornik Anton	Rogoznica 8
83.	Ornik Franc	Dolge njive 6
84.	Ornik Mirko	Selee 72
85.	Ornik Karl	Selce 31
86.	Ornik Ludvik	Selce 83
87.	Ornik Vlado	Sp. Voličina 113
88.	Pihler Alojzija	Selce 77
89. Pilinger Janez-Lešer		Zg. Voličina 4
90.	Plešej Konrad	Selce 103
91.	Ploj Genovefa	Sp. Voličina 91
92.	Ploj Jože	Selce 33 .
93.	Ploj Jožefa	Čermljenšak 52, razen št. 5 k. o. Čermljenšak
94.	Polanec Janez	Sp. Voličina 51
95.	Polič Slavko	Čermljenšak 46
96. Poštrak Angela		Čermljenšak 44
97.	Potrč Marija	Čermljenšak 49
98.	Pučko Ferdfnand	Nadbišec 11
99.	Pukšič Jožefa	Selce 92
100. Rašl Alojz		Rogoznica 22
101.	Rebernik Stanko	Nadbišec 21
102.	Risek Ivan	Selce 21
Z-ap* priimek in ime	Bivališče	Zap. priimek in ime	Bivališče
103. Rojko Franc	Selce 93	19. Breznik Martin	Žice 5
104. Rojko Genovefa	Sp. Voličina 6	20. Caharijas Mihael	Rožengrunt 36
105. Rojko Jože	Rogoznica 1	21. Dvoršak Marija	Ledinek 69
106. Rojko Julijana	Selce 101	22. Fajertag Ivan	Ledinek 44
107. Rojko Marija	Zg. Voličina 58	23. Fekonja Andrej	Žice 2
108. Rola Alojzija	Zg. Voličina 29	24. Fekonja Gabrijel	Dražen vrh 41
109. Rojko Stanko	Nadbišec 10	25. Ferk Avguštin	Ledinek 23
110. Roškar Neža	Sp. Voličina 110	26. Ferk Jakob	Ledinek 27
111. Rožmarin Amalija	Zavrh 87	27. Flašker Jože	Žice 13
112. Sekol Janez	Zg. Voličina 31	28. Flegar Marija	Zg. Ščavnica 134
113. Simonič Feliks	Straže 23	29. Fluher Marija	Zg. Ščavnica 28
114. Simonič Terezija	Čermljenšak 10	30. Fajertag Marija	Ledinek 40
115. Slanic Franc	Selce 58	31. Fras Barbara	Žice 44
116. Spevan Ana	Rogoznica 18	32. G j uro Marija	Dražen vrh 63
117. Strgar Urban	Zg. Voličina 7	33. Golob Alojz	Zg. Ščavnica 59
118. Sužnik Feliks	Sp. Voličina 115	34. Gradin Janez	Zg. Ščavnica 50
119. Sužnik Franc	Selce 50	35. Grajfoner Franc	Zg. Ščavnica 128
120. Šalamun Terezija	Selce 41	36. Grajner Janez	Zg. Ščavnica 72, razen
121. Pulko Štefka	Dolge njive 9		vi. št. 13, k. o. Sp. Ščav-
122. Širovnik Ivan	Rogoznica 25		niča
123. Škof Jože	Čermljenšak 45	37. Grajner Maks	Zg. Ščavnica 82
124. Šnedec Kristina	Zavrh 31	38. Gundl Anton	Dražen vrh 35
125. Štandeker Franc	Zg. Voličina 37	39. Gundl Franc	Zg. Ščavnica 6
126. Tašner Ana	Gradenšak 2	40. Hajdinjak Marija	Zg. Ščavnica 61
127. Tavžič Friderik	Sp Voličina 52	41. Hiti Marija	Nova vas pri Rakeku,
128. Toplak Stanko	Nadbišec 14		Hiteno 3
129. Trinkaus Franc	Nadbišec 26	42. Hobot Marija	Zg. Ščavnica 101
130. Trinkaus Julijana	Čermljenšak 48	43. Holer Alojz	Žice 58
131. Vaši Jože	Selce 79	44. Holer Anton	Dražen vrh 74
132. Veber Janez	Straža 5	45. Hudič Jurij	Žice 56
133. Vedrač Otmar	Selce 82	46. Hul Ludvik	Ana 5
134. Vertič Marija	Selce 91	47. Irgolič Ana	Zg. Ščavnica 111
135. Vogrin Anton	Selce 34	48. Ilešič Marija	Zg. Ščavnica 95
136. Vogrin Ernest	Sp. Voličina 111	49. Jauk Kristina	Ledinek 52
137. Vogrin Franc	Sp. Voličina 34	50. Jauk Marija	Kremberg 55
138. Vogrin Ivan	Zg. Voličina 19	51. Jelenc Leopold	Zg. Ščavnica 46
139. Vogrin Marija	Dolge njive 16	52. Jug Amalija	Backova 15
140. Zorec Marija	Čermljenšak 43	53. Jug Anton	Krivi vrh 15
141. Zrim Venčeslav	Čermljenšak 47	54. Jug Julijana	Žice 45
142. Živko Angela	Zg Voličina 5	55. Kapi Andrej	Dražen vrh 56
143. Živko Terezija	Zg. Voličina 1	56. Kaučič Viktor	Zg. Konjišče 9, Apače
144. Živko Justina	Sp. Voličina 4	57. Kaučič Karl	Kremberg 60
145. Živko Marija	Zg. Voličina 31	58. Kegl Janez	Žice 4
146. Žugman Konrad ,	Zg. Voličina 100	59.	Kerec Jože 60.	Ketiš Rudolf	Kremberg 1 Zg. Ščavnica 123
VII. v krajevni skupnosti Zg. Ščavnica in Lokavec:		61. Ketiš Friderik	Ledinek 62
.	• v .		62. Klingbichl Roza	Dražen vrh 48
1. Ajhmajer Simon	Dražen vrh 58	63. Klobasa Franc	Zg. Ščavnica 87
2. Ajlec Anton	Zg. Ročica 1	64. Klobasa Mirko	Zg. Ščavnica 132
3. Bauman Marija	Krivi vrh 11	65. Kočar Janez	Zg. Ščavnica 118
4. Bauman Alojz	Ana 34	,	66. Kolar Stanislav	Dražen vrh 38
5. Bauman Marija	Zg. Ščavnica 37	67. Kolarič Franc	Zg. Ščavnica 84
6. Bauman Slavko	Žice 57	68. Kolarič Matilda	Zg. Ščavnica 36
7. Berič Franc	Bačko va 11	69. Koler Ludvik	Zg. Ščavnica 68
8. Berič Ivan	Zg. Ročica 17	70. Kolman Franc	,	Kremberg 53
9. Bohi Ivan	«	Ledinek 24	71. Koroševič Alojz	Zg. Ščavnica 93
10. Bolšec Peter	Žice 60	72. Koroševič Marjeta	Zg. Ščavnica 94
11. Bračko Vinko	Žice 48	73. Koser Hermina	Zg. Ščavnica 97
12. Brandt Franc	Kremberg 17	74. Krajnc Pavel	Ledinek 45
13. Breznik Anton	Ledinek 38	75. Kramberger Jože	Ana 4
14. Breznik Friderik	Zg. Ščavnica 45	76. Kraner Elizabeta	Ledinek 17
15. Breznik Ignac	Zg. Ščavnica 42	77. Kraner Alojzija	Zg. Ščavnica 9
16. Breznik Jože	Dražen vrh 40	78. Kraner Anton	Zg. Ščavnica 32
17. Breznik Jože	■ Zg. Ščavnica 98	79. Kraner Barbara	Zg. Ščavnica 91
18. Breznik Marija .	Kremberk 56	80. Kraner Elizabeta	Ana 35
Zap.
Priimek in ime
Bivališče
Bivališče
st.
81.	Kraner Franc
82.	Kraner Franc
83.	Kraner Jože
84.	Križan Marija
85.	Kurbus Friderik
86.	Kurnik Jože
87.	Lehner Alojz
88.	Lončar Stefan
89.	Lorber Franc
90.	Lorber Jože
91.	Lorenčič Ivan
92.	Lorenčič Marija
93.	Lorenčič Marjana
94.	Lubec Martin'
95.	Majer Vladimir
96.	Majerič Julijana
97.	Majerič Rozalija
98.	Makari Marija
99.	Markoč Stefan
100.	Markuš Ivan
101.	Markuš Milan
102.	Mlasko Franc
103.	Mlasko Ivan
104.	Močnik Janez
105.	Moleh Franc
106.	Moleh Franc
107.	Moleh Roman
108.	Moličnik Antonija
109.	Murk Franc
110.	Murk Friderik
111.	Murk Slavica
112.	Nekrep Marija
113.	Neudauer Franc
114.	Neudauer Konrad
115.	Nigermajer Friderik
116.	Ornik Ivan
117.	Ornik Mihael
118.	Padovnik Jože
119.	Pavalec Maks
120.	Perko Alojz
121.	Perko Antonija
122.	Perko Franc
123.	Perko Ivan
124.	Perko Jernej
125.	Perko Jožef
126.	Perko Marija
127.	Peserl Martin
128.	Pivec Justina
129.	Ploj Genovefa
130.	Prančperger Marija
131.	Puhner Roman
132.	Rajh Jože
133.	Rajter Janez
134.	Rajter Antonija
135.	Reher Jože g
136.	Režonja Mirko
137.	Rojs Anton
138.	Rojs Ivan
139.	Rola Bogomir
140.	Rola Janez
141.	Roškarič Franc
142.	Roškarič Ignac
Dražen vrh 37 Ledinek 48
Zg. Ščavnica 70, razen vi.
št. 55 k. o. Drvanja
63 in 60 k. o. Ščavnica
Zg. Ročica 4
Froleh 25
Froleh 9
Ledinek 1
Zg. Ščavnica 20
Žice 63, razen vi. št. 33 in
Kremberk
Ledinek 63
Zg. Ščavnica 55
Zg. Ščavnica 125
Zg. Ščavnica 109
Zg. Ščavnica 52
Ledinek 31
Dražen vrh 44
Žice 62
Zg. Ščavnica 43 Zg. Ščavnica 110 Ledinek 58 Žice 55
Zg. Ščavnica 54 Krivi vrh 22 Zg. Ščavnica 117 Krivi vrh 19 Žice 45 Krivi vrh 19 Zg. Ščavnica 48 Zg. Ščavnica 49 Dražen vrh 66 Dražen vrh 65 Zg. Ščavnica 10 Zg. Ročica 20 Zg. Ščavnica 124 Ledinek 51 Kremberk 57 Zg. Ščavnica 62 Zg. Ščavnica 25 Žice 34 Žice 40
Dražen vrh 67 Dražen vrh 47 Dražen vrh 68 Zg. Ščavnica 16 Dražen vrh 53 Dražen vrh 70 Bačkova 13 Ledinek 68 Zg. Ščavnica 81 Zg. Ščavnica 71 Sp. Bačkova 7 Dražen vrh 38 Dražen vrh 46 Zg. Ščavnica 60 Ledinek 46 Žice 54
Zg. Ščavnica 75 Žice 39
Zg Ščavnica 55 Zg. Ročica 21 Krivi vrh 16 Zg. Ščavnica 63
Z_ap. priimek In ime
143.	Roškarič Janez
144.	Ruhitelj Jožefa
145.	Ruhitelj Karl
146.	Senekovič Anton
147.	Senekovič Franc
148.	Senekovič Ivan
149.	Senekovič Lovrenc
150.	Senekovič Marija
151.	Simonič Elizabeta
152.	Simonič Franc
153.	Slaček Janez
154.	Slaček Janez
155.	Slaček Jožef
156.	Špindler Anton
157.	Špindler Jožef
158.	Strnad Marija
159.	Šalamun Marija
160.	Šenekar Elizabeta
161.	Škerget Elizabeta
162.	Škof Avgust
163.	Šlebinger Anton
164.	Šlebinger Franc
165.	Šlebinger Helena
166.	Šnajder Frančiška
167.	Šnajder Jože
168.	Šnajder Mirko
169.	Šober Janez
170.	Špindler Anton
171.	Špindler Marija
172.	Špindler Ignac
173.	Špindler Rudolf
174.	Triler Karl
175.	Urbanič Anton
176.	Urbanič Barbara
177.	Urbanič Janez
178.	Urbanič Jože
179.	Urbanič Jožefa
180.	Urbanič Ludvik
181.	Vajgerl Karl
182.	Vajhandl Alojz
183.	Vajnhandl Marija
184.	Vakaj Alojzija
185.	Vakaj Simon
186.	Vagrin Janez
187.	Vogrin Alojz
188.	Vreča Ernest
189.	Vrečič Anton
190.	Vrečič Marija
191.	Zemljič Alojz
192.	Zemljič Janez
193.	Zemljič Janez
194.	Zemljič Peter
195.	Zupanec Ciril
196.	Zupe Franc
197.	Zver Marija
198.	Zamut Franc
199.	Živko Antonija
200.	Žižek Ana
201.	Žižek Franc
202.	Zugman Janez
203.	Zugman Julijana
Froleh 4 Kremberg 50 Bačkova 5 Zg. Ščavnica 94 •' Zg. Ščavnica 15 Krivi vrh 13, razen vi. št. 282, 45 in 46 k. o.
Ruperče Dražen vrh 61 Zg. Ščavnica 112 Zg. Ščavnica 88 Zg. Ščavnica 2 Zg. Ščavnica 44 Zg. Ščavnica 121 Zg. Ščavnica 100 Zg. Ročica 10 Zg. Ščavnica 9 Zg. Ščavnica 80 Ledinek 38 Zg. Ščavnica 14 Ledinek 42 Žice 38 Ledinek 22 Zg. Ščavnica 23 . Dražen vrh 55 Zg. Ščavnica 21 Zg. Ščavnica 106 Zg. Ščavnica 14 Zg. Ščavnica 78 Zg. Ščavnica 1 Ledinek 25.
'.edinek 20
Zg. Ščavnica 31
Dražen vrh 25
Zg. Ščavnica 58
Ledinek 57
Zg. Ščavnica 108
Zg. Ščavnica 67
Zg. Ščavnica 24
Zg. Ščavnica 66
Dražen vrh 22
Dražen vrh 52
Ledinek 28
Kremberg 61
Zg. Ščavnica 3
Zg. Ščavnica 53
Rožengrunt 5
Dražen vrh 64
Ledinek 55
Zg. Ščavnica 40
Zg. Ročica 19
Zg. Ščavnica 19
Zg. Ščavnica 29
Zg. Ščavnica 17, razen vi.
št. 62 k. o. Krivi vrh
Zg. Ščavnica 25
Zg. Ščavnica 107
Zg. Ščavnica 120
Ledinek 31
Zg. Ročica 7
Zg. Ščavnica 90
Zg. Ščavnica 27
Ledinek 47
Žice 8
Priimek in ime	Bivališče
204.	Žugman Marija
205.	Žugman Peter
206.	Župec Alojz
207.	Župec Anton
208.	Župec Franc
209.	Župec Marija
Kremberg 54
Zg. Ročica 2
Zg. Ščavnica 33
Zg. Ščavnica 33, razen vi.
št. 23 Dražen vrh
Zg. Ščavnica 114
Dražen vrh 60
3.	člen
B.	k. o. Gočova: med melioracijskim jarkom št. 6, južnim obrobnim jarkom in mejo k. o. Gočova—Biš
C.	k. o. Zg. Senarska: med severnim obrobnim jarkom pare. št. 501 k. o. Zg. Senarska in cesto Lenart —Ptuj.
2.	Komasacija se izvede po idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja, ki ga je sprejela Kmetijska zemljiška skupnost občine Lenart, izdelal pa jo je Geodetski zavod Maribor, junij—julij 1981.
3.	Komasacija obsega naslednja kmetijska zemljišča:
V 2 členu navedene kmetije s priimkom in imenom in nosilca gospodarstva — kmetije, so zaščitene z vsemi kmetijskimi in gozdnimi površinami, ki sestavljajo kmetijo, ne glede na solastništvo zemljišč.
Iz zaščite so izvzete tiste kmetijske in gozdne površine, kjer je poleg naslovnika zaščitene kmetije naveden zemljiškoknjižni vložek.
4.	člen
Zemljiškoknjižni in katastrski podatki za navedene kmetije v 2. členu tega odloka so razvidni iz po-. sebne evidence katastrske uprave in se nahajajo na komiteju za gospodarstvo in družbeno planiranje občine Lenart.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o določitvi kmetij, po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 17-799/76).
6.	člen
Ta odlok- začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-8/75-14
Lenart, dne 29. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
869.
Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81), 97., 80. in 82. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1-5/79, 11-583/81), navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 22-1202/81), sklepa seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. oktobra in 28. decembra 1981, na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti Lenart, št. 487-03/81, št. 486-02/81, št. 485-1/81 z dne 17. septembra 1981, po 202. členu zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32-487/78) izdaja Skupščina občine Lenart
ODLOČBO
o uvedbi komasacijskega postopka za območje delov k. o. Vinička vas, Močna, Gočova in Zg. Senarska v občini Lenart
1.	Uvede se komasacijski postopek za območje delov k. o. Vinička vas, Močna, Gočova, Zg. Senarska.
Površine, ki so v komasacijskem postopku ležijo:
A. k. o. Vinička vas, Močna: med regulirano strugo Pesnice, mejo k. o. Močna—Grušova in južnim obrobnim jarkom.
k. o. Vinička vas:
— Jože, Ana Ulbl, Jablanci 49, pare. št. 14/1,
— Jože, Marija Krajnc, Viniška vas 4, pare. št. 16/1, 30/1, 30/2, 30/3, 31/4, 32/1, 32/2, 32/3, 33, 34, 51/1, 51/2, 51/3, 71/1, 71/2, 71/3, 42/3,
— Marija Ceh, Vinička vas 9, pare. št. 1.7/1,
— Marija Peklar, Sp. Partinje 18, pare. št. 18/1,
— Margareta Čeh, Gomile Desternik, pare. št. 22, — Franc Fekonja, Vinička vas 1, pare. št. 26, 63, 64, 67/3, 67/2.
— Rozalija Ribič, Jablanci 43, pare. št. 27, 28/1, 28/2, 28/3,
— Barbara, Vinko Dvoršak, Vinička vas 27, pare. št. 43/2, 43/3, 43/4,
— Janez, Marija Krepek, Vinička vas 7, pare. št. 52/1,
— Ivan, Ana Lešnik, Vinička vas 28, pare. št. 68/1, 68/2, 68/3,
— Franc Krepek, Gomile 3, pare. št. 44/2,
— Marija Repolusk, Vinička vas 32, pare. št. 61/2, 60/2, 61/3, 482,
— Jože, Marija Horvat, Vinička vas 31, pare. št. 56/2,
— Marija Grahornik in Avgusta Horvat, Vinička vas 12, pare. št. 86/1,
— Jožefa Ferlič, Zimica 37, pare. št. 25 — Janko Traper, Milan Stergar, Elizabeta Krajnc, Elizabeta Krajnc, Hrastovec 4, pare. št. 29/1, 29/2, 29/3, — Stefan, Ignac, Ivana in Marija Krajnc, Jablanci 43, pare. št. 46,
— Ivan in Marija Polanec, Jablanci 29, pare. št. 81/1,
— Franc, Jožefa Damiš, Jablance 45, pare. št. 39/2, — Stefan Rola, Zg. Korena 9, pare. št. 73/1,
— Vinko, Elizabeta Krajnc, Zg. Voličina 113, pare. št. 61/1, 60/1, 61/2, 45/1, 45/2, 45/3, 45/4, 484,
— Agrokombinat Maribor, parcVšt. 85/1,
— Milena Vidovič, Jablance 46, pare. št. 483,
— Agrokombinat Lenart, pare. št. 19, 20. 21, 23, 35/1, 35/2, 36/1, 37/1, 38/1, 47, 48/1, 48/2, 50/1, 50/2, 50/3, 50/4, 52/4, 54/1, 55, 57, 58, 59/1, 59/2, 62/1, 62/2, 62/3, 65/1, 65/2, 65/3, 66, 67/1 69/1 69/2, 69/3, 70/1, 70/2, 70/3, 74/1, 79/1, 80/1, 82/1, 83/1, 84/1, 24, 49/1. 49/2, 83/4, 56/2,
— Javno dobro, seznam št. 3, pare. št. 486, 474/2,
477,
— Peter, Ivan, Avgust, Alojz, Leopold, Franc, Maksimiljan, Hilda, ndl. Franc Slanič, Terezija, Janise. Marija Stiftar, Matilda Oman, Helena^Sabeder, Roza Brez-nar, Veronika Zorič, Zofija Horvat, Žikarci 35, pare. št. 485,
— Anastazija in Ivan Lackovič, Hlapičina 115, 42313 Martin na Muri, pare. št. 52/2,
— Jože Krajnc, Vinička vas 4. pare. št. 56/1, 31/1,
31/4,
— Marija Krepek, Vinička vas 7, pare. št. 53, 52/3, 54/2,
— DL, občina Lenart 31/2,
— Marija Frane, Magdalena Domiter, Vinička vas 24, pare št. 36/2,
k. o. Močna:
— Marija Zavernik, Močna 27, pare. št. 243,
— Peter in Alojzija Krajnc, pare. št. 251/Z,
— Štefanija Najvirt, Ruperče 56, pare. št. 238/4,
— Marija Polanec, Jablance 36, pare. št. 238/6,
— Ivan Raner, Močna 2, pare. št. 254/2, 255,
— Ivana in Leopold Kmetič, Močna 1, pare. št. 238/2,
— Elizabeta Veršič, Ložane 4, pare. št. 238/7,
— Maks in Roza Breznik, Močna 3, pare. št. 244/1 in 244/2,
— Agrokombinat Lenart, pare. št. 257/2. k. o. Gočova:
— Marija Kocbek, Gočova 1, pare. št. 136,
— Franc in Terezija Hehtl, Gočova 1, pare. št. 105/2, 106 in 108/2,
— Stanko in Jožefa Kurbus, Gočova 9, pare. št. 85, 118/4, 130/1 in 130/2,
— Vinko Pečovnik, Gočova 7, pare. št. 101, 102/2, 133/1 in 134,
— Ana in Franc Fras, Gočova 12, pare. št. 90 in 91/4,
— Alojz in Helena Šalamun, Gočova 11, pare. št. 8, 88 in 204/2,
— Alojz in Alojzija Žmavc, Gočova 14, pare. št. 86/1, 86/2, 82/1 in 82/2,
— Franc Petrič, Gočova 19, pare. št. 95/2 in 21, — Marija Petrič, Sov jak 13, pare. št. 27,
— Janez in Marija Markež, Gočova 21, pare. št. 92 in 103,
— Štefan Fras, Gočova 16, pare. št. 2/2, 7/3, 11, 12, 13, 14, 15/1 in 16/1
— Vinko in Marija Ceh, Gočova 18, pare. št. 15/2, 17, 18/1,-18/2, 19, 20, 22, 69/2 in 87,
— Marija Matjašič, Gočova 26, pare. št. 2/1, 6/3, 71/1 in 7/2,
— Franc Toplak, ml. Gočova 45, pare. št. 203/1,
’ — Janez in Katarina Slanič, Gočova 59, pare. šL 202/9,	*
— Blaž Zemljič, Cermljenšak 28, pare. št. 89,
— Marjeta Gungl, Gočova 7, pare. št. 209/1,
— Andrej Rojko, Gočova 28, pare. št. 81/1,
— Pavla Duh, Gočova 66, pare. št. 84, 83/3 in 88/1, — Martin Voglar, Cermljenšak 13, pare št. 69/3,
— Matej Simonič, Crmljenšak, pare. št. 68/2,
— Hinko in Karolina Ceh, Gočova 13, pare. št. 104, 113/1, 124/1, 124/2, .123/1, 126, 127, 128, 129, 201/5 in 201/4, 123/4,
— Dragica Ceh, Gočova 25, pare. št. 91/2,
— Agrokombinat Lenart, pare. št. 30/1, 31/1, 33/3, 69/1, 80/2, 83/2, 91/3, 118/2, 200/4, 200/5, 202/3, 202/4, 202/8, 202/1, 207/3, 207/4, 123/4, 89,
— DL-javno dobro, pare. št. 975/1, 976/1,
— DL-občina Lenart, pare. št. 25, 26,
— Franc in Ema Petrič. Gočova 19, pare. št. 97/2,
!21>
— Franc Toplak, Gočova 55, pare. št. 203/2,
— Frančiška Brumen, Sovjak 7, pare. št. 68/2,
— DL — KZ Lenart, 29/1, 122, 91/1,
— Jožef in Otilija Zavec, naslov ni znan, pare. št.
134,
— Franc in Katarina Trinkaus, Nadbišec 26, pare. št. 202/2,
— Marija Bračič, Gočova 23, pare. št. 7/1, 7/2, 2/1, 6/3,
— Štefan Fras ml., Gočova 16, pare. št. 2/3, 7/4, 13, — Marija Koren, Gočova 24, Terezija Roškar, Gočova 60, pare. št. 207/1,
k.	o. Zg. Senarska:
— Jožefa Divjak, Zg. Senarska 47, pare. št. 10/1,
— Ludvik in Jožefa Divjak, Zg. Senarska 44, pare. št. 26. 27, 59/1,
— Marija Cartl, Zg. Senarska 45, pare. št. 61/1, 61/2, 57/1, 12, 32/1 in 31,
— Marija Mažir, Zg. Senarska 42, pare. št. 23,
— Alojzija Kozar, Zg. Senarska 2, pare. št. 62, 64/1, 68/1 in 63,
— Angela Potočnik, Zg. Senarska 14, pare. št. 13/5, 14/5,
— Jožefa, Kristina Bela, Zg. Senarska 26, pare. št. 13/10, 14/10,
— Justina Ceh, Ljudmila in Feliks Divjak, Zg. Senarska 46, pare. št. 11/1 in 29,
— Ida, Ivan Šileč, Anton, Jelka Štern, Terezija Ceh, Brengova 79, pare. št. 34/1 in 34/2,
— Jože, Ana Cartl, Zg. Senarska 19, pare. št. 14/1, — Ignac Ješovnik, Zg. Senarska 15, pare. št. 36/1, — Ignac, Elizabeta Ješovnik, Zg. Senarska 15, pare. 32/2, 32/6, 36/2, 36/3 in 36/4,
— Katarina Vertič, Zg. Senarska 44, pare. št. 25/2, — Marija in Franc Šuta, Zg. Senarska 24, pare. št. 33,	A
— Franc Švare, Zg. Senarska 25, pare. št. 13/4, — Rozalija Kralj, Zg. Senarska 38, pare. št. 13/15 in 25/1,
— Vinko, Marija Ploj, Zg. Senarska 28, pare. št. 25/4,
— družbena lastnina AK Lenart, pare. št. 25/3, 35/1, 35/4, 16/16, 2, 32/3, 14/8, 13/6, 13/1, 14/3, 13/3, 24, 13/12, 14/12, 14/11, 13/11, 15/2, 13/4, 14/4, 14/2, 13/2, 22/2, 22/3, 9/2, 10/3, 14/13, 13/13, 16/5, 13/9, 14/9, 13/6, 13/7, 14/6, 14/7,
— Družbena lastnina — KZ Lenart: pare. št. 21/1,
21/2,
— Družbena lastnina — občina Lenart, pare. št. 8/2, 15/4, 23,
— Feliks in Ljudmila Divjak, Zg. Senarska 46,
pare. št. 30,
4.	Seznam kmetijskih udeležencev in njihovih za-, stopnikov s podatki o njihovih parcelah in drugih podatkih v skladu s 4. členom navodil o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč je sestavni del odločbe in je na razpolago na komiteju za gospodarstvo in družbeno planiranje občine Lenart in objavljen na razglasnih deskah krajevnih uradov Lenart in Gradišče
5.	V komisijo za izvedbo komasacije se imenujejo:
l.	Rudi Pen, dipl. prav. SO Lenart, predsednik komisije.
2.	Rihard Robinšek,’ Geodetska uprava Maribor, član.
3.	Zvonko Titan, KZS Lenart, član.
4.	Ivan Thaler, član.
za k. o. Vinička vas, Močna:
' 5. Stanko Murko, kmet, Vinička vas v, cian,
6.	Ivan Krajnc, kmet, Vinička vas 4, član
za k. o. Cočova:
5.	Vinko Pečovnik, kmet, Gočova 7,
za k. o. Zg. Senarska:
5.	Feliks Divjak, kmet, Zg. Senarska 46, član.
6.	Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja je razgrnjena v prostorih kmetijske zemljiške skupnosti Lenart.
7.	Vsi komasacijski udeleženci in drugi, ki imajo na komasacijskem območju kakšen na zakon oprt pravni interes naj podajo pripombe in predloge na idejno zasnovo v 15 dneh po objavi te odločbe.
8.	Na komasacijskem območju je prepovedan promet z zemljišči, parcelacija in spreminjanje kultur, razen v primeru, če postane zemljišče družbena lastnina.
9.	Na predlog komasacijskih udeležencev so vsa zemljišča v komasacijskem območju enake vrednosti in se opravijo zamenjave m2 za m2.
10.	Komasacijski sklad se razdeli med komasacijske udeležence v razmerju 1:1 s sorazmerim zmanjšanjem površine za skupne naprave.
11.	Komasacijski udeleženci so dolžni sami urediti vse priključke na poti iz dodeljenih zemljišč komasacijskega sklada, izkop jarkov ob poteh in utrditev poti.
Utrditev poti uredijo komasacijski udeleženci po medsebojnem sporazumu.
12.	Odločba se objavi v Uradnem listu SRS in na razglasni deski krajevnega urada Lenart in Gradišče.
Št 462-1/81-17 462-3/81-10 462-4/81-10
Lenart, dne 5. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 870.
Na podlagi 159., 160., 161., 162. člena in v zvezi s 50 členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in na podlagi 35. in 49. člena statuta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je sprejela Skupščina občine Ljubljana Bežigrad
ODLOK
o pripravi In sprejetju sprememb In dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje od leta 1981 do leta 1985
1.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljevanju: izvršni svet) pripravi in do 30. 6. 1982 predloži Skupščini občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljevanju: skupščini) osnutek, do 30. 9. 1982 pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1981—1985.
2.	člen
Izvršni svet predloži skupščini analizo spremenjenih pogojev srednjeročnega razvoja in stališča ter usmeritve za spremembo in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad in dogovora o temeljih plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1981—1985 do 30. 3. 1982.
Izvršni svet predloži skupščini predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine do 25. 5. 1982.
3.	člen
Izvršni svet določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine v skladu z zakonom in tem odlokom.
4.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo sprememb in dopolnitev svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah plana občine Bežigrad in da bodo aneksi k samoupravnim sporazumom pripravljeni in sklenjeni, spremembe in dopolnitve planov pa sprejete v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine.
5.	člen
Delo na pripravi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine se prične takoj.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-18/82-1
Ljubljana, dne 25. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
SEVNICA
871.
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica je na podlagi 3. točke 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in drugega odstavka 2. Siena odredbe o preventivnih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v > letu 1982 na seji, dne 5. aprila 1982 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 na območju občine Sevnica
I.	SPLOŠNI DEL
1.	člen
Da se preprečijo, oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana- za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni — Posavski veterinarski zavod Brežice — opraviti v letu 1982 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Posavski veterinarski zavod je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti pristojni medobčinski organ veterinarske inšpekcije.
O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Posavski veterinarski zavod, ki opravlja preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja, oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali in o proizvajalcu, seriji, kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskave.
Posavski veterinarski zavod mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi piološkega preparata in o tem obveščati pristojni medobčinski organ veterinarske inšpekcije.
II. PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, govedi, ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naseljih Čanje, Zigarski vrh (delno), Bučka (Sleme) do 30. aprila 1982.
6.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1982.
Začetno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Pse je treba cepiti proti steklini z vakcino, ki ima dovoljenje pristojnega zveznega organa. Necepljene in neprijavljene pse je treba pokončati.
Proti steklini se mora preventivno cepiti domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
7.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj, oziroma najmanj petdeset pitancev. Preventivno se morajo cepiti tudi prašiči, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, neglede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K lapiniziranega virusa.
8.	člen
V	letu 1982 se mora nadaljevati VI. splošno tu-berkuliniziranje govedi. Do konca leta 1982 mora biti cepljeno najmanj 60 odstotkov vseh govedi v občini. Tuberkuliniziranje se mora izvršiti na področju KU Sevnica, Šentjanž, Tržišče, Blanca, Zabukovje v vseh gospodarstvih, ki imajo govedo.
Najprej je treba tuberkulinizirati govedo v gospodarstvih,- kjer so bili ugotovljeni pozitivni ali sumljivi reaktorji na tuberkulin.
9.	člen
Na brucelozo je treba enkrat letno preiskati krave v hlevih individualnih proizvajalcev mleka z mlečno prstenastim preizkusom.
10.	člen
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba enkrat letno preiskati na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV).
Preiskavo vzorcev krvi opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
11.	člen
Na kužno malokrvnost konj se mora preiskati plemenske žrebce.
V	občini Sevnica je obvezno preiskati vse kopitarje na kužno malokrvnost konj v mesecu decembru 1982.
Preiskavo krvi opravi pooblaščeni laboratorij Biotehniške fakultete v Ljubljani.
12.	člen
Čebelje družine vzrejevalcev matic je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, no-semavost in varoatozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Vse čebelje družine, ki se vozijo na pašo morajo biti pregledane na pršičavost in nosemavost.
Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah je treba preiskati za varoatozo.
Vzorce čebel in zimskega drobirja je treba dostaviti do 31. marca 1982 pooblaščeni organizaciji za preiskavo.
13.	člen
Odredba velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-1/82-3
Sevnica, dne 5. aprila 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine
Sevnica	^
Franc Ogorevc 1. r.
872.
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica je na podlagi 12. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene ob-
/
Sine Sevnica (Uradni list SRS, št. 10/81) in 202. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) na seji dne 5. aprila 1982 sprejel
ODREDBO
o ocenjevanju zasebnih gostinskih obratov v občini
Sevnica
1.	člen
Ocenjevanje in razporeditev zasebnih gostinskih obratov po posameznih razredih — skupinah je namenjeno določanju evidence cen gostinskih storitev pri Skupnosti za cene občine Sevnica.
2.	člen
Gostinski obrati v občini Sevnica se ocenjujejo
na podlagi naslednjih meril:
A.	Urejenost okolja in zunanji izgled gostinskega obrata
točk
1.	Zunanji izgled (splošni vtis)	0— 2
2.	Urejenost neposredne okolice objekta
(cvetlični nasadi, čistoča	okolja)	0—	5
3.	Reklamne table (usmerjanje gostov in
reklama, osvetlitev idr.)	0—	3
4.	Ali obrat razpolaga z vrtom ali teraso, ličnost izgleda vrta — terase (ograj enost,
-cvetje, senčniki, oprema,	pokrita terasa)	0—	4
5.	Možnost parkiranja (zmogljivost, asfalt,
makadam)	0—	5
Skupaj:	0—19
B.	Opremljenost in urejenost gostinskega obrata
1.	Preseganje opremljenosti po določilih pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih (Uradni Ust SRS, št. 11/75)
a)	sanitarije (toalete) topla in hladna te-
koča voda, ročne brisače, zračni sušilci, zrcala, etažerije,	predprostor itd.)	0— 5
b)	klimatizacija, garderoba, dopolnilna svetlobna telesa, dopolnilna oprema, ki dopolnjuje prijetno počutje gostov (npr. kamin
ipd.)	0— 4
2.	Vzdrževanje in čistoča prostorov, naprav in gostinske	opreme	0—10
•	3. Usklajenost opreme z vrsto gostišča
odnosno slogom lokala (inventar, jedilni pribor, porcelan, kovinska, posoda, namizna oprema)	0— 5
Skupaj	0—24
C. Obseg tn kvafiteta ponudbe gostinskih stotltev
1.	Jedfhri »st in cen* pijač
a) Vsebina — izbor jedi, pijač in izvirnost (obseg izbora pijač)
točk
b) Izgled in oblika jedilnega lista in cenika pijač (preglednost, opis jedil, pisan v tujih jezikih (če ima tuje goste)	0— 3
2.	Način strežbe jedil (na krožnikih, ploščah)	0—10
, 3. Priprava jedil (okus, izgled jedil in uporaba normativov)	0—10
4.	Ponudeni izbor jedil v vsem obratovalnem času oziroma le v določenem času	0— 5
5.	Ponudba standardnih jedil, specialitete
in slovenske narodne jedi	0—10
6.	Ponudbeni izbor domačih odprtih vin,
žganih pijač, hladnih in toplih	napitkov	0— 8
7.	Zaposlenost
a)	kvalifikacijska struktura zaposlenih
(profil) z ozirom na vrsto in velikost obrata (delitev dela v strežbi in	kuhinji)	0—10
b)	Delovna obleka in osebna urejenost
kuhinjskega in strežnega osebja (čistoča, obleka, rok idr.)	0—10
Skupaj	0—76
D. Opremljenost prostorov in skrb za prijetno počutje gostov
1. Opremljenost prostorov za goste (slike, zavese, cvetje, dekoracija miz, svečniki,
prti, servete, razsvetljava in podobno)	0— 5
2.	Glasba — živa ali mehanska (prilagojeno obsegu in akustiki lokala)	0— 5
Skupaj	0—10
E. Odbitne točke, če je bil v obratu v tekočem letu izrečen ukrep
a)	Zaradi	nečistoče	in	neurejenosti	0—10
b)	Zaradi kršitev cen in kvalitete blaga	0—10
c)	Izrečeni ukrepi pristojnih služb oziroma kritike izrečene	v	javnih	občilih	0— 5
Skupaj	0—25
3.	člen
V skladu z merili za ocenjevanje gostinskih obratov se vsi gostinski obrati ocenjujejo s točkami od 1 do 129. Na podlagi doseženih točk pa se gostinski obrati razporedijo v tri skupine in sicer:
od 100 do 129 točk — prva skupina — vzorno urejeno gostišče,
od 71 do 99 točk — druga skupina — dobro urejeno gostišče,
od 1 do 70 točk — tretja skupina — zadovoljivo urejeno gostišče.
4.	člen
Ocenjujejo se vsi zasebni gostinski obrati.
5.	člen
Kakovost gostinskih obratov ocenjuje komisija, katero imenuje Izvršni svet Skupščine občine Sevnica.
6.	člen
Razvrstitev gostinskega obrata mora biti razvidna na ceniku, ki ga gostinski obrat izobesi na vidno mesto v gostinskem prostoru
9—10
7.	člen
Izvajanje te odredbe nadzoruje Medobčinski inšpektor Krško.
8.	člen
Komisija ocenjuje kakovost gostinskega obrata enkrat letno oziroma večkrat, Se to predlaga posamezni gostinski obrat ali svet potrošnikov pri krajevni skupnosti.
9; člen
Ta odredba začne veljati, osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.
Sevnica, dne 18. marca 1982.
Občinska volilna komisija v Sevnici
Tajnik	Predsednik
Andreja Flajs 1	Alojz Vidic 1. r.
St. 332-1/82-1
Sevnica, dne 5. aprila 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine v	Sevnica
Franc Ogorevc 1. r.
873.
POROČILO
ŠMARJE PRI JELŠAH 874.
Na podlagi 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni 'ist SRS, št. 2/78) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
ODREDBO
o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede
1.	člen
občinske volilne komisije o izidu glasovanja za izvolitev delegatov družbenopolitičnega z.	i
občine Sevnica
Občinska volilna komisija v Sevnici obvešča, da so bili v občini Sevnica pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Sevnica dne 14. marca 1982 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi:
Na območju občine Sevnica je bilo v volilnih imenikih vpisanih 13.129 delovnih ljudi in občanov, od tega je glasovalo 12.631 upravičencev ali 96,22 %>, od tega:
—	za kandidatno listo	10.986
—	proti kandidatni listi	.	1.011
—	neveljavnih glasovnic	634
Izvoljeni so bili kandidati, ki so dobili naslednje število glasov:
S to odredbo se določijo pristojbine za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo^ vso državo (Uradni list SRS, št. 43/76) in 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
2.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača za vsako kravo molznico pristojbina 140 din.
3.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živilskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju veljajo naslednje pristojbine:
1. Za kamionske in vagonske pošiljke	350
L Jože Bavec	10.774	2. Za kosovne pošiljke	
2. Jože Bogovič	10.832	— kopitarjev in odraslega goveda	
3. Ivo Čamernik	10.826	za komad	46
4. Jani Doberšek	10.854	— telet — za komad	28
5. Marjan Gabrič	10.857	— prašičev in drobnice — za komad	10
6. Milan Jazbec	10.870	— žive perutnine za vsakih začetnih	
7. Anica Kragl	10.896	50 komadov	8
8. Stanko Kolar	10.843	— za meso kopitarjev, parkljarjev in	
9. Filip Korošec	10.863	perutnine, drobovino, mesne izdelke razen	
10. Brane Košir	10.867	konzerv, mast ter divjačino — za komad	0,30
11. Andreja Križnik	10.858	— za ribe, rake in polže žive ter ribje meso	
12. Slavica Kumar	10.853	— za kilogram	0,30
13. Breda Mijovič	10.833	— za mleko za liter	0,18
14. Ivan Mastnak	10.852	— za jajca cela — za komad	0,030
15. Pavel Radišek	10.850	— za mlečne in jajpne izdelke	
16. Dušan Rešeta	10.849 .	— za kilogram	D,16
17. Slavko Štrukelj	10.859	— za vsako čebeljo družino	10
18. Alojz Šutar	10.853	— za med, vosek, cvetni prah, matični	
13. Rado Umek	10.76;	mleček in satje —- za kilogram	0,16
20. Janez Valant	10.8f	— za ostale neimenovane živalske proiz-	
21. Maks Zupanc	10.3-1',	vode, surovine in odpadke — za kilogram	0,16
Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, lahko organ, ki opravlja veterinarsko-sani-tarni pregled odredi plačilo zamudnine tistemu, ki je naročil pregled pošiljke in sicer 250 dinarjev za vsako začeto uro.
Enako plačilo lahko isti organ odredi tudi v primeru, ko nakladanje, prekladanje in razkladanje traja več kot eno uro.
Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil,
plačati tudi prevozne stroške.
4.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbina:
1.	za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in mesa:
—	za odraslo govedo in kopitarje — za
komad	,	70
—	za teleta — za komad	50
—	za prašiče — za komad	55
—	za pujske težke 50 kg — za komad	42
—	za drobnico 1— za komad	42
Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa^in mesnih izdelkov v procesu proizvodnje in pregled pri razkladanju in nakladanju mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi ‘opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji, V nasprotnem primeru se plačujejo poleg pristojbine še potni stroški in zamudnina.
2.	Za veterinarsko-sanitarne preglede mleka
in pri obdelavi in predelavi v mlečne izdelke, za liter obdelanega ali v mlečne izdelke predelanega mleka	0,022
3.	Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v ^jajčne izdelke po komadu proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca 0,01
4.	Za Veterinarsko-sanitarne preglede:
—	v ribogojnicah, sejmišču, dogonskih mestih, tržnicah in skladiščih živil živalskega izvora
—	divjačine pred skladiščenjem ali v gostinskih obratih
—	pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostinskih obratih iri obrtniških predelovalnicah mesa: se plača pristojbina za vsako začeto uro pregleda 350 din.
Poleg pristojbin iz prejšnjega odstavka se plačajo tudi prevozni stroški.
5.	člen
Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunavata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
Poleg pavšala iz prejšnjega odstavka mora organizacija združenega dela plačati prispevek v znesku 15 odstotkov od sporazumno določenega letnega pavšala, v korist posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna republike.
Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene «hcwBajstine.	_
6.	člen
Za veterinarsko-sanitarni pregled izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled se plača poleg pristojbine še zamudni^ na, povečana za 50 odstotkov.
7.	člee
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK, št. 50700-840-53-3182 najmanj enkrat mesečno.
Pristojbina za izdajo in podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača takoj ob izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja in se odvede na posebni račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine št. 50730-655-266 pri SDK.
Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se lahko akontira pristojbina za en mesec vnaprej, na podlagi obračuna pristojbin za pretekli mesec oziroma pavšala.
Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Šmarje pri Jelšah in izvajalcem ter uporabnikom ve-terinarsko-sanitarnih pregledov.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede (Uradni list SRS, št. 7/80).	-
9.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Šmarje pri Jelšah, dne 8. aprila 1982.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Franc Miaker 1. r.
VRHNIKA
875.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 201. člena statuta obline Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79, 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 3. marca 1982 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leta 1981
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1531 katerega sestavni del je tudi' zaključni ra/v n sredstev rezerv.
2.	člen
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1981 so naslednji:
<-
		din	
I. Proračun			
— prihodki skupaj		67,504.206,25	1.
— odhodki		64,167.308,95	2.
— presežek prihodkov nad	odhodki	3,336.897,30	3.
Presežek je sestavljen iz:			4.
— presežka do dovoljene	porabe	1,046.321,15	5.
— presežka izločenega na	posebni		6.
rti ji žiro računa		2,290.576,15	7. 8.
II. Sredstva rezerv			9.
— prihodki, skupaj s prenešenimi			10.
sredstvi iz preteklega leta
—	vračilo oziroma vnovčen j e obveznic
—	skupaj prihodki
—	odhodki	t
—	skupaj presežek
2,'109.o»s,oo
240.300,00
‘,,219.388,55
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki proračuna v višini 1,046.321,15 din se po zaključnem računu razporedi na SKIS — TE za ceste za obveznosti v letu 1982.
Presežek prihodkov izločenih na posebni partiji žiro računa proračuna v višini 2,290.576,15 din se po zaključnem , računu razporedi na naslednje namene:
1.	za program občinskih blagovnih	din
rezerv	1,590.651,35
2.	za obveznosti do repub. intervenc.
sklada	699.924,80
II. Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v višini 2,219,388,55 dinarjev se prenese v sredstva rezerv proračuna za leto 1981;
II. Odhodki
Delo državnih organov Ljudska obramba « Dejavnost DPO in društev Neposredne investicije Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo
Intervencije v gospodarstvu Obvezna proračunska rezerva Skupaj razporejeni prihodki
Izločena sredstva na posebni partiji žiro računa:
od tega razporejeno:
—	za . republiški intervencijski sklad
—	za občinske blagovne rezerve
—	za kompenzacije za meso
—	manipul. stroški
—	1 °/o obvezna proračunska rezerva
din
32,529.693,15
1,188.957,35
3,555.171,55
730.240,35
1,462.996,00
20.000,00
11.548.265.95 2,600.000,00 8,039.211,15
584.857,45
62.259.392.95
5,244.813,30
2,408.324,80
1,590.651,35
1,189.197,60
4,191.40
52.448,15
876.
Na podlagi 16.' in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 31/79, 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Vrhnika za leto 1982
4.	člen
Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka.
1	5. člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/1-400-1/80
Vrhnika, dne 31. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
Bilanca
prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna za leto -1981
I. Prihodki
1.	Davki iz osebnega dohodka in na dohodek
2.	Prometni davki, davki od premoženja in prihodkov od premoženja
3.	Takse
4.	Del odstopljenih denarnih kazni
5.	Lastni prihodki upravnih organov
6.	Vrnjena vezana - sredstva
7.	Razlike v cenah, ki pripadajo občinam, nakazane na posebno partijo žiro računa
Skupaj prihodki
din
30,523.935,70
30,043,266,65 2,962.569,80 1,234.859,55 2,137,184,60 174.226,25
428.163,70
67,504,206,25
1.	člen
Lastni prihodki proračuna občine Vrhnika
i	din
—	za leto 1982 znašajo	•	77,869.600
—	razporejeni prihodki za splošno
porabo	•	72,661.042
—	razporejeni prihodki za posebne namene po dogovoru o omejevanju
splošne pdrabe	5;208,558
2.	člen
V sredstva rezerv se'v letu 1981 izloča 16/o skupnih tekočih proračunskih prihodkov občine Vrhnika, vplačujejo pa se mesečno na poseben žiro račun sredstev rezerv pri Skupščini občine Vrhnika.
3.	člen
Državni organi uporabniki sredstev morajo organizirati opravljanje del in nalog iz svojega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom.
Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo dogovorjene zneske, razen, če se s posebnim aktom ne določi drugače.
4.	člen
Upravni organi in drugi uporabniki v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena.
Lastni prihodki, ki jih bodo upravni organi'Ustvarili z lastno dejavnostjo ali z opravljanjem del po
pogodbah, so dohodek proračuna občine Vrhnika za leto 1982.
5.	člen
Za smotrno in zakonito uporabo sredstev proračuna Skupščine občine Vrhnika sta odgovorna predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika, kot odredbodajalec, ali drug član izvršnega sveta, ki ga za to pooblasti in vodja proračuna kot računodaja-lec. Za smotrno in zakonito uporabo sredstev, ki so v proračunu odobrena upravnim organom, pa predstojnik upravnega organa ali druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec in vodja proračuna kot raču-nodajalee.
6.	člen
Izvršni svet Skuščine občine Vrhnika je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska 250.000 din za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin (1. točka 39. člena zakona o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih).
7.	člen
Za proračun pristojni občinski upravni organ izvršuje nadzor finančnega_ materialnega in računovodskega poslovanja upravnih organov občinskega proračuna in po potrebi predlaga Izvršnemu svetu Skupščine občine Vrhnika sprejem morebitnih ukrepov.
Organ iz 1. točke tega člena tudi ugotavlja, kako upravni in drugi organi, ki se financirajo iz proračuna, izvršujejo dogovorjena merila o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter s tem seznanja izvršni svet občine.
8.	člen
V primeru neenakomernega pritoka prihodkov med letom, lahko izvršni svet omeji porabo, za izplačilo osebnih dohodkov pa začasno uporablja sredstva rezerv.
9.	člen
Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov sta sestavni del tega odloka.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
St. 3/11-400-1/81
Vrhnika, dne 31. marca 1982.
U. Odhodki
1.	Delo državnih organov	41,349.238
2.	Ljudska obramba	5,240.000
3.	Dejavnost DPO in društev	4,371,860
4.	Negospodarske investicije	2,162.610
5.	Socialno skrbstvo	1,542.903
6.	Zdravstveno varstvo ■	23.000
7.	Komunalna dejavnost	7.013.000
8.	Dejavnost krajevnih skupnosti	3,005.600
9.	Intervencije v gospodarstvu	6,395.452
10.	Obvezna proračunska rezerva	778.690
11.	Tekoča proračunska rezerva	778.690
Skupaj razporejeni prihodki	72,661.043
Nerazporejeni prihodki	5,208.557
—	za republiški intervencijski sklad (70 "/o) 3,646.301
—	za obč. blagovne rezerve	.	960.000
—	za intervencije v porabi hrane	602.256
Skupaj vsi razporejeni prihodki	77,869.600
ZALEG
877.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji dne 29. marca 1982 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi sprememb in dopolnitev I. faze zazidalnega načrta za Škafarjev hrib
I
Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrinja osnutek sprememb in dopolnitev I. faze zazidalnega načrta za Škafarjev hrib.
II
Osnutek sprememb in dopolnitev I. faze zazidalnega načrta za Škafarjev hrib bo v času javne razgrnitve na vpogled javnosti v prostorih občinskega sekretariata za urejanje prostofa, varstvo okolja in gradbeništvo, zavoda za načrtovanje Žalec, krajevne skupnosti Gotovlje in krajevne skupnosti Žalec.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
Bilanca
prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Vrhnika za leto 1982 I. 2 3 4 5
I. Prihodki
din
1.	Davki iz osebnega dohodka in na
dohodek	35,079.600
2.	Prometni davki, davek od premoženja
• in od dohodkov	od	premoženja	34,926.000
3.	Takse	3,444.000
4.	Del denarnih kazni	1,420.000
5.	Lastni prihodki	upravnih	organov	3,000.000
Skupaj prihodki	77,869.600
III
V času javne razgrnitve lahko k osnutku sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija ali skupnost.
rv
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski oglasni deski in na oglasni deski krajevne skupnosti Gotovlje in krajevne skupnosti Žalec.
St. 350-5/82-6
Žalec, dne 29. marca 1932.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Jože Jan 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o razpisu referenduma za uvedbo IV. samoprispevka na območju občine Idrija, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 12-701/82 z dne 9. IV. 1982 je v 14-. členu v besedilu glasovnice zaradi napake v tiskarni izpadla beseda »ZA«.	' •
Uredništvo
POPRAVEK
V odloku o oblikovanju konferenc delegacij in določitvi števila delegatskih mest, ki jih imajo delegacije delovnih ljudi v zboru združenega dela Skupščine občine Laško v mandatnem obdobju 1982—1986 objavljenem v Uradnem HMu SRS, št. 10-568/82 z dne
26.	marca 1982, se v 7. členu v 6. točki črta 2. alinea (ta dejavnost je zajeta pod 7. alineo istega člena).
St. 013-2/81
Sekretar
Skupščine občine Laško
Eleonora Grosar 1. r.
POPRAVEK
V odloku o pomožnih in drugih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, dopolnjenem v Uradnem listu SRS, št. 12-725/82 z dne .9. aprila 1982, so popravi v 11. točki 3. člena strojepisna napaka in se črta • »m3« ter vnese pravilno »mz«.
St. 351-10/81
Sekretar
Skupščine občine Laško
Eleonora Grosar \ r.
POPRAVEK
V teku izvajanja odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 22-1444/77 smo ugotovili napako v navedbi imena na strani 1617 v sestavu naselja Staje pod zaporedno številko 2 Kozin Jože št. 8. Pravilno se gldsi: Kozin Andrej št. 8.
Sekretariat Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
VSEBINA
Stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
84C. Družbeni dogovor o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov	10#9
847.	Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja drobnega
gospodarstva v SR Sloveniji	HR5
Stran
848.	Odredba o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega
prispevka solidarnosti	v	mesecih	maju in juniju 1982 1019
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
849.	Odločba o razveljavitvi) nekaterih določb 60. člena
pravilnika a delovnih razmerjih Splošne plovbe Piran	1020
850.	Odločba o odpravi samoupravnega sporazuma o ure-
jevanju stanovanjskih razmerij delavcev Rudarskega šolskega centra Titovo	Velenje	1021
851.	Odločba o razveljavitvi sklepa delavskega sveta delovne organizacije Jugotekstil-Julon Ljubljana o izplačevanju osebnih dohodkov na tekoči račun ali
la hranilno knjižico	1022
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
852.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Raziskovalne
skupnosti Slovenije ,	1022
853.	Statut Raziskovalne skupnosti	Slovenije	1028
854.	Sklep o poprečni neto prispevni stopnji za pokojninsko in invalidsko zavarovanje	1038
REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA
855.	Poročilo o izidu glasovanja o izvolitvi delegatov v
Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije	1039
856.	Poročilo o izidu glasovanja o izvolitvi predsednika
in članov Predsedstva Socialistične republike Slovenije	1040
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
857.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Brežice za obdobje od
leta 1981 do leta 1985	1040
858.	Odlok o spremembi odloka o višini prispevne stopnje za financiranje programa samoupravnih interesnih skupnosti in drugih programov v občini Brežice za obdobje od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1981 za manjšino, ki ni sprejela samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS za obdobje 1981-85 za
leto 1981 (Brežice)	1044
859.	Odlok o spremembah odloka o merilih za raz-
vrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez dovoljenja (Brežice)	1041
860.	Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske cone 10 b
v Vojniku (Celje)	1042
861.	Odlok o ustanovitvi samoupravnega sklada za Intervencije v kmetijstvu in porabi hrene v obdobju
1982—1985 (Cerknica)	1042
862.	Sklep o višini minimalne denarne pomoči otrokom
in dohodkovnih pogojih v letu »82	(Cerknice)	1M2
863.	Sklep o višini družbeno materialne pomoči za leto
1982 (Cerknca)	1*44
864.	sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Cerknica)	»*
865.	Sklep o ustanovitvi Centra za socialne dele občine
Idrija	1*45
866.	Odlok o prostorski in samoupravni organiziranosti
območja občine Kamnik v krajevne	skupnosti	1»47
867.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopol-
nitev družbenega plana občine Lenart za razdobje k 1981—1985	‘	***
Stran
868. Odlok o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Lenart)	1052
868. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka za območje delov k. o. Vlnička vas. Močna, Gočova In Zg. Senarska v občini Lenart	1062
870.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolni-
tev družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje od leta 1981 do leta 1985	1064
871.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1982 na območju občine Sevnica	1064
872.	Odredba o ocenjevanju zasebnih gostinskih obratov
v občini Sevnica	1065
873.	Poročilo občinske volilne komisije o izidu glasovanja
za Izvolitev delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Sevnica	1067
Stran
874.	Odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter
za veterinarsko-sanitarne preglede (Šmarje pri Jelšah)	1067
875.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine - Vrhnika za leto 1981	1068
876.	Odlok o proračunu občine Vrhnika za leto 1982	1069
877.	Sklep o razgrnitvi sprememb in dopolnitev I. faze
zazidalnega načrta za Škafarjev hrib (Žalec)	1070
—	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo
IV. samoprispevka na območju občine Idrija	1071
—	Popravek odloka o oblikovanju konferenc delegacij
in določitvi števila delegatskih mest, ki jih imajo delegacije delovnih ljudi v zboru združenega dela Skupščine občine Laško	1071
—	Popravek odloka o pomožnih in drugih objektih, za
katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Laško)	1071
—	Popravek odloka o določitvi kmetij po zakonu o de-
dovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Ljubljana Vič-Rudnik)	1071
Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din, Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 20 701, prodaja 23 579, računovodstvo, naročnine 24 482 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje it. 421-1/72