Utrujanje s končnim številom nihajnih obremenitev do loma
UDK 66q.l4.018.8:53q.43 ASM/SLA SS, Q7j
Janez Žvokelj
Na Metalurškem inštitutu smo z nabavo novega preizkuševalnega stroja INSTRON dobili možnost preizkušanja materialov pri dinamičnih obremenitvah. Krmilni in registracijski sistemi tega stroja nam z veliko natančnostjo omogočajo tudi izvajanje preizkusov utrujanja s končnim številom nihajev do loma. Nekaj začetnih ugotovitev in rezultatov, ki smo jih dobili pri tovrstnem preizkušanju avstenitnega jekla vrste Prokron 1, je obravnavano v predloženem članku.
UVOD
Kadar se po daljši ali krajši dobi trajanja nepričakovano zlomi konstrukcijski del, ki je bil v uporabi izpostavljen enakomernim ali sunkovitim menjajočim se obremenitvam, pripisujemo vzrok za nastanek loma utrujenosti materiala. Posledice lomov so večje ali manjše materialne škode, posebej pa nam ostaja v zavesti, kadar terjajo lomi tudi človeška življenja, kot se to dogaja pri poškodbah na prevoznih sredstvih, zlasti v letalskem prometu.
Lom zaradi utrujenosti nastopi kot posledica številnih faktorjev: od osnovnih mehanskih lastnosti materiala pa vse do konstrukcijske zasnove in izvedbe delov ali sklopov, preko katerih se prenašajo dinamične obremenitve v uporabi.. Zato je seveda najbolj ustrezno preizkušati kritične dele in sklope neposredno, ob čim vernejšem simuliranju predvidenih obremenitev in razmer, ki jim bo konstrukcija izpostavljena v uporabi. S pomočjo modernih pripomočkov: računalnikov, krmilnih in merilnih sistemov, lahko vedno v večji meri vršimo takšna programirana preizkušanja, vendar je njihova cena visoka. S tem klasična preizkušanja mehanskih lastnosti materialov pri dinamičnih obremenitvah niso potisnjena v ozadje. Njihova vrednost ostaja, ker nam dajo osnovne karakteristike o ponašanju materialov pri dinamičnih obremenitvah, ki jih konstruktor že lahko upošteva. Preizkušanja so tudi izredno raznolika že glede na vrsto in predznak napetosti,
J. Žvokelj, dipl. ing. metalurgije, samostojni raziskovalec na Metalurškem inštitutu
frekvenco itd., zelo primerna pa so nadalje za raziskovanje vplivov posameznih parametrov, tudi različnih zunanjih faktorjev.
Mehanski preizkusi materialov pri dinamičnih obremenitvah so izvedeni z enakomernim cikličnim ali vsaj z variabilnim obremenjevanjem, ki se ciklično ponavlja. Za varnost konstrukcije, ki je v uporabi izpostavljena dinamičnim obremenitvam pri različnih razmerah, nas zanima število sunkov ali ciklov, ki jih material izdrži bodisi do zloma, bodisi ob čimvečji statistični verjetnosti brez porušitve. Izkaže se, da je število nihajev do zloma (ob upoštevanju vrste in predznaka napetosti) odvisno od velikosti ciklične napetosti. Ta odnos je poznan kot Wohlerjeva krivulja (si. 1). Diagram z Wohlerjevo krivuljo lahko delimo na dva dela glede na število nihajev do zloma: v območje napetosti, kjer pride do loma po končnem številu
Dinamična trdnost pri omejenem številu nihajev
0N = ffsr t OAN CSr= 0 On - t Oan
Število nihajev N Slika 1
WohIerjevi krivulji (shematično) dveh materialov, ki se razlikujeta po trajni dinamični trdnosti (<rD) in dinamične trdnosti pri omejenem številu nihajev (crK). Fig.l
S — N curves (schematically) of turo materials with various fatigue strengths (<rs) and fatigue strengths at limited number of cycles (crN).
nihajev in v območje napetosti, pri katerih lom ne bo nastal tudi po neomejenem številu cikličnih obremenitev. Najvišja napetost, ki jo material izdrži brez loma, je dinamična trdnost materiala (<rd). Po izkušnjah je statistična verjetnost, da se material ne bo prelomil po neomejenem številu nihajev, dosežena že pri naslednjem številu nihajev Nd:
mehka jekla trša jekla Cu in Cu zlitine lahke kovine
ND = 10 .106 Nd= 3.106
Nd = 50 .106 Nn = 30—100 .106
je elastično območje preizkuševanega materiala. Zato nastajajo v ciklusu obremenjevanja poleg elastičnih tudi plastične deformacije. Odnos med silo in deformacijo ne sledi več Hookovem zakonu (si. 2 a), ampak je izražen zaradi plastičnih in anelastičnih pojavov v značilni obliki histerezne zanke (si. 2b). Z dovolj natančnimi merilniki sil in raztezkov te sočasne odvisnosti lahko registri-
ramo.
a)
Slika 1 nam prikazuje shematično dve Wohler-jevi krivulji, ki se razlikujeta med seboj tako po območju, kjer pride do loma po končnem številu nihajev, kot po velikosti trajne dinamične trdnosti.
Wohlerjevo krivuljo izdelamo ponavadi s 6—10 preizkušanci, zato ne more biti statistično zanesljiva. Kadar določujemo samo trajno dinamično trdnost, se poslužujemo drugih načinov; Na Metalurškem inštitutu uspešno uporabljamo metodo »stopnic«, za kar je potrebno 15—20 preizkušan-cev, s tem pa je tudi ugotovljena vrednost trajne dinamične trdnosti bolj statistično in zanesljivo določena.
Vendar je tudi območje napetosti, kjer pride do loma po končnem številu nihajev, zanimivo za oceno lastnosti preizkuševanih materialov. Znano je, da lom zaradi utrujenosti sicer nastane navidez nenadoma, z nasilnim lomom, v resnici pa se postopoma širi iz neke začetne razpoke, dokler se nosilni prerez preizkušanca ali konstruktivnega dela toliko ne zmanjša, da aplicirana sila povzroči preobremenilno napetost na preostalem preseku. Zato je za oceno lastnosti materiala pomembno vedeti, po kolikšnem številu nihajev se je razpoka začela, oziroma kolikšno število nihajev od nastanka razpoke je bilo potrebno za zlom materiala. V strokovni literaturi inajdemo zato Wohlerjeve krivulje dopolnjene še s takoimeno-vano črto začetka poškodbe. Vendar je treba pripomniti, da so konkretni rezultati v literaturi zelo redki in da so prikazi bolj ali manj shemat-ski, kajti metode za takšno določevanje so posredne in zato tudi ne povsem neoporečne.
Obstajajo pa drugi načini vrednotenja, zlasti na podlagi histereznih pojavov odnosa med obremenilno napetostjo in raztezki v toku obremenilnega ciklusa, ki so specifični za področje, kjer pride do loma po končnem številu nihajnih obremenitev.
UTRUJANJE S KONČNIM ŠTEVILOM NIHAJEV DO LOMA (Low Cycle Fatigue)
Pri dinamičnih obremenitvah pride redno do loma po končnem številu nihajnih obremenitev, kadar so amplitude cikličnih napetosti višje, kot
Slika 2
Odnos med napetostjo (cr) in deformacijo (s) pri izmeničnem nihanju napetosti:	.,
a)	v elastičnem področju
b)	v plastičnem področju
Epl — delež plastične deformacije Ed — delež elastične deformacije Fig. 2
Stress (a) — strain (e) relationship in alternating stresses:
a.	elastic region
b.	plastic region
Epi — portion of plastic deformation s,, — portion of elastic deformation
Preizkušanje utrujanja pri amplitudah napetosti, pri katerih pride do loma po končnem številu nihajev, so v zadnjem času vse bolj pogosta. V angleški literaturi jih označujejo s terminom Low Cycle Fatigue (LCF), rusko »malociklovaja usta-lost«, kratico LCF zasledimo tudi v nemških člankih. Po naše bi bil primeren izraz: utrujanje s končnim številom nihajev do loma.
Tovrstna preizkušanja so zanimiva predvsem pri kovinskih materialih z neizrazito mejo plastičnosti, kjer je prehod iz elastičnega v plastično področje neopazen, saj definiramo mejo elastičT nosti že na podlagi merljive plastične deformacije. Zlasti so pomembna pri povišanih temperaturah, kjer nihanj napetosti ne povzročamo samo z menjaj očimi se mehanskimi silami, pač pa lahko nastajajo v materialu nihanja napetosti zaradi oviranega temperaturnega raztezanja ob nihanjih temperature.
Prav zato imamo dva načina izvajanja, oziroma krmiljenja preizkusov: s stalno amplitudo napetosti ali s stalno amplitudo raztezka (si. 3).
Zaradi plastičnih deformacij med obremenjevanjem v posameznih ciklih se lahko material utrjuje, razmehča, ali pa je njegovo ponašanje
se to ponavlja, tako da se oblikuje zaključena histerezna zanka. Za izvajanje preizkusov se lahko poslužujemo predpisov ASTM in GOST.
Utrujanje jekla Prokron 12
Navajamo nekaj rezultatov in ugotovitev o utrujanju s končnim številom nihajev do loma, ki smo jih dobili pri preizkušanju avstenitnega jekla vrste Prokron 12. Preizkušanja so bila izvedena na novem preizkuševalnem stroju INSTRON (si. 5), na katerem nam krmilni in registracijski sistemi omogočajo izvajanje takšnih preizkusov z veliko natančnostjo in zanesljivostjo.
Slika 5
Preizkuševalni stroj INSTRON na Metalurškem inštitutu
Fig. 5
INSTRON testing machine in the Institute of Metallurgy
Slika 3
Krmiljenje dinamičnih preizkusov:
a)	s stalno amplitudo napetosti (± crA)
b)	s stalno amplitudo raztezkov (± ea) črtkani krivulji označujeta spremembe med preizkušanjem
Fig. 3
Monitoring fatigue tests:
a.	constant stress amplitude (± aA)
b.	constant strain amplitude (± ea) Dashed lines represent variations during testing.
nevtralno. Razmehčanje materiala se odraža pri krmiljenju s stalno amplitudo napetosti z večanjem raztezka in s tem širine histerezne zanke (si. 3 a, črtkana krivulja), pri krmiljenju s stalno amplitudo raztezka pa z nižanjem napetosti, pri kateri je dosežena amplituda deformacije (si. 3 b). Pri utrjevanju materiala so pojavi obratni. Preizkusi se vršijo pri zmernih frekvencah, ker bi se zaradi plastičnih deformacij v preizkušancu preveč ogreli.
Pri preizkušanju z izmeničnim variiranjem napetosti je treba računati, da nastopi pri prvem nihanju izrazit Bauschingerjev efekt (si. 4): pri obremenitvi z nasprotnim predznakom napetosti se meja elastičnosti oz. meja plastičnosti močno zniža v primerjavi s prvotno. Pri nadaljnjih ciklih
Slika 4
Shematični prikaz Bauschingerjevega efekta
Fig. 4
Schematic representation of the Bauschinger effect
Preizkuševano jeklo Prokron 12 ima v gašenem stanju naslednje mehanske lastnosti:
meja elastičnosti	ff0,02	= 117 N/mm2
meja plastičnosti	°"o,2	= 188 N/mm2
trdnost		= 553 N/mm2
raztezek	85	= 58%
kontrakcija		= 84 %
Meja elastičnosti je bila določena v skladu s predpisi GOST kot napetost, ki daje po razbremenitvi 0,02 % trajnega raztezka. Za preizkuša-
nja smo izbrali cilindrični preizkušanec premera 10 mm z mersko dolžino 50 mm. Večino preizkusov smo izvajali pri konstantni amplitudi napetosti (sile), nekatere pa tudi pri konstantni amplitudi raztezka. Za registracijo raztezkov imamo dinamični ekstenzometer z mersko dolžino 25 mm in območjem pomika ± 2,5 mm. Odnose sile in raztezka (histerezne krivulje) smo registrirali na koordinatnem registratorju, ki je vgrajen v pre-izkuševalnem stroju. Frekvenca preizkušanja je bila 30 nihajev na minuto, histerezne zanke pa smo zarisavali pri frekvenci 1 nihaj na minuto.
Določevali smo dinamično trdnost jekla (<rN) za 105 nihajev. Preizkušanj za določevanje dinamične trdnosti za 106 nihajev nismo izvajali, ker so zaradi nizke frekvence preizkušanja predolgo-trajna. Dinamične trdnosti za 104 nihajev pa nam ni uspelo določiti, ker se pri visokih amplitudah napetosti, ki bi povzročile lom v tako kratkem času, že v prvem nihaju ob zanihanju v tlak pre-izkušanci rahlo uvijejo in so zaradi tega preizkusi popačeni.
Rezultati preizkušanj so grafično prikazani na si. 6. Dinamična trdnost (<rN) za 105 nihajev pri čisti izmenični obremenitvi (<rsr = 0) je pri 216 N/mm2, kar je za približno 15 % višje od meje plastičnosti preizkuševanega jekla.
Pri vsakem preizkusu smo registrirali histerezne zanke prvih petih nihajev, nato pa po pet nihajev po 103, 104 in 105 nihajih, v kolikor se preizkušanec že preje ni prelomil.
Na si. 7 prikazujemo histerezne zanke prvih petih nihajev pri preizkušanju z amplitudo napetosti ± 210 N/mm2, kar je višje od meje pla-
240
230
| 220
N
5
210
i
01 O. O
^ 190
180
\
\
N
x Zlom o Ni zloma
<fo 2= 188 N/mm2
10
10=
10'
Število nihajev N
Slika 6
Grafični prikaz dinamičnih trdnosti pri omejenem številu nihajev za jeklo Prokron 12.
Fig. 6
Graphical presentation of fatigue strengths at limited number of cycles for Prokron 12 steel.
Slika 7
Spremembe histerezne zanke (začetni nihaji) pri stalni amplitudi napetosti.
Fig. 7
Variations of the hysteresis loop (initial cycles) at the constant stress amplitude.
stičnosti jekla. Pri prvem delu nihaja v nategu je bila dosežena trajna deformacija 0,3 %. Kljub izrazitemu Bauschingerjevemu efektu pa je v delu nihaja v tlaku plastična deformacija manjša. Histerezna zanka se pri naslednjih nihajih hitro oži, kar je posledica močne utrditve materiala med cikličnim obremenjevanjem. Po 5000 nihajih znaša širina plastične deformacije le še okrog 0,1 %. Preizkušanec se po 105 nihajih ni prelomil.
Zmanjševanje širine histerezne zanke v toku preizkušanja pomeni, da se je material med ciklic-nim obremenjevanjem utrdil. Ta pojav nam se lepše prikazujejo preizkusi utrujanja s krmiljenjem amplitude raztezkov. Na si. 8 je prikazan primer, kjer je znašala amplituda raztezkov ±02%, pri čemer sta deleža elastičnega in plastičnega raztezka (shematska razlaga je prikazana na sl.2b) slučajno skoraj enaka. Utrditev materiala, ki se odraža s povečanjem napetosti, ki je potrebna pri naslednjih nihajih za enak raztezek, je najbolj izrazita pri prvih nihajih, vendar tudi kasneje ne preneha. Pri tem preizkusu ima Buschingerjev efekt klasično obliko.
Z večanjem amplitude napetosti se povečuje začetna širina histerezne zanke, je pa zaradi večjih plastičnih deformacij tudi utrditev jekla Prokron 12 večja, kar pomeni hitreje oženje histerezne zanke v odvisnosti od števila nihajev. To je prikazano na si. 9 in sicer za različne amplitude napetosti.
2%
Rezultatov je seveda premalo za kvantitativno oceno, vendar nam krivulje kažejo, da se širina histerezne zanke pri jeklu Prokron 12 zmanjšuje s številom izvršenih nihanj in to v začetnem delu tem bolj izrazito, čim višja je bila amplituda napetosti. Pri preizkušancu, kjer je prišlo do loma, se opazi večanje amplitudi raztezkov pri nihajih neposredno pred lomom. To je povsem razumljivo, saj se s širjenjem razpoke deformacija pre-izkušanca zaradi zmanjšanega preseka mora povečati. Izredna širina zadnjih deformacij pred lomom enega od naših preizkušancev je prikazan?, na si. 10.
Slika 10
Prelom preizkušanca z vidnimi stopnjami deformacije pred zlomom.
Fig.10
Fracture of the test piece with visible deformation stages before the destruction.
Mikrofraktografske preiskave lomov
Nekatere površine prelomov preizkušancev smo pregledali z elektronskim rastrskim mikroskopom. Na seriji slik prikazujemo karakteristike prelomne površine na mestih, ki so ustrezno označena na makroposnetku. Preizkušanec se je prelomil po 68.000 nihajih, amplituda napetosti je znašala ± 230 N/mm2. Iz sekvence slik je razvidno, kako se povečuje širina »letnic« ki so značilne za napredovanje loma od nihaja do nihaja. Medtem ko so do mesta št. 5 »letnice« izrazito vidne, pri čemer se od začetka razpoke na robu (1) proti notranjosti povečuje njihova širina, pa od mesta 6 dalje napredovanja razpoke izgubi svoje mikroskopske značilnosti. Prelom poteka v velikih korakih, po karakteristikah pa postaja plastičen, čeprav še ne z vsemi značilnostmi, kot je to na končnem delu preloma. Po makroskopskem videzu se začenja zadnji nasilni lom med oznakama 7 in 8.
Slika 8
Spremembe histerezne zanke (začetni nihaji) pri stalni amplitudi raztezkov.
Fig. 8
Variations of the hysteresis loop (initial cycles) at the constant strain amplitude.
■S 0,15 c: o
N
0,10
Slika 9
Širina histerezne zanke v odvisnosti od števila nihajev za razne amplitude napetosti.
Fig. 9
Width of the hysteresis loop depending on the number of cycles for various stress amplitudes.
1 10 10
Število nihajev N
Slika 11
Mikrofraktografski posnetki prelomnih površin na različnih mestih preloma.
Fig.11
Microfractographic' pictures of fracture areas on various spots of the fracture.
Odnos med širino koraka razpoke in dejansko napetostjo v materialu zaradi zmanjšanega prereza
=t
o 6 o
a
o ^
o "o a>
L
a o c
o
C
.C
Stvarna napetost v N/mm2 Slika 12
Velikost stopnje napredovanja razpoke v odvisnosti od trenutne napetosti.
Fig. 12
Magnitude of crack propagation depending on the momentary stress.
skušamo prikazati na diagramu na si. 12. V področju, kjer je velikost »letnic«, oziroma napredovanje razpoke možno izmeriti, je vendarle možno postaviti neko medsebojno odvisnost, kar bi nam omogočilo, da bi približno ocenili število nihajev od nastanka razpoke pa do zloma.
Glede na zadnji del preloma pa izračun pokaže, da je bila raztržna napetost, izračunana na zmanjšani presek, 561 N/mm2, kar je približno enako natezni trdnosti jekla Prokron 12 pri statičnem nateznem preizkusu.
Literatura
1.	W. Dahl in sod.: Verhalten von Stahl bei schwingender Beanspruchung, Verlag Stahleisen M. B. H. Dusseldorf, 1978.
2.	E. Siebel: Die Priifung der metallischen Werkstoffe II. izdaja, Springer-Verlag, Berlin, 1955.
3.	G. E. Dieter: Mechanical Metallurgy, II. izdaja, Mc Gravv — Hill, New York, 1977.
4.	Predpisi GOST 10145-62, ASTM 600 T, JUS C.A4, 935
5.	J. Žvokelj: Vrtilno-upogibni preizkusi konstrukcijskih jekel, Poročilo Metalurškega inštituta št. 216, 1973.
ZUSAMMENFASSUNG
Beim Ermiidungsversuch mit zeitlich begrenzter Schwingungsfestigkeit, das heisst bei kleiner Lastspielzahl, entstehen im Spannungscyklus elasto-plastische Verfor-mungen. Im Koordinatensystem: Spannung-Verformung vverden diese als Hysteresisschleifen registriert. Dieses Phanomen ist besonders bei den Metallstoffen mit einer nichtausgepragten Streckgrenze interessant, zu denen auch austenitische Stahle gehoren.
An dem Stahl Prokron 12, ist die Zeitschvvingtestigkeit bei 105 Schwingspiele bestimmt vvorden, und auch die begleitenden Erscheinungen sind registriert vvorden. Die Priifungen sind an der neuen Priifmaschine INSTRON durchgefiihrt vvorden.
Bei der gesteuerten Priifung mit konstanter Amplitude
der Wechselspannungen sind die Anderungen der Breite der Hysteresisschleife in der Abhangigkeit von der Schvvingspielszahl, und bei versehiedenen Spannungsampli-tuden, gemessen vvorden.
Mit dem Rasterelektronenmikroskop sind die Bruch-flachen, die Risausbreitung und die Eigenheiten der Bruchflache, bis zum Bruch, untersucht vvorden. Es vvird festgestellt, dass die Schrittbreite eine parabolisehe Abhangigkeit von der tatsachlichen Spannung aufvveisst. Dem Aussehen nach kann ein ausgepragter Ermiidungs-bruch bis zu etvva 1/2 Durchmesser in die Tiefe bestimmt vverden, spater vervvischen sich die mikroskopisehen Eigenheiten des Ermiidungsbruches, vvegen der grossen Schritte der Ausbreitung, immer mehr.
SUMMARY
In lovv cycle fatigue test i. e. vvith the limited number of cycles to the destruetion, elasto-plastic deformations occur in the stress cycle. In the stress-strain coordinate system they are registered as hysteresis loops. These phenomena are especially interested in the metallic ma-terials vvith unpronounced yield point like austenite steel.
Fatigue strength for finite life vvas determined for Prokron 12 steel at 105 cycles. Accompanying phenomena vvere registered. Tests vvere made on the nevv Instron testing machine.
In the tests vvith monitored constant amplitude of alternating stresses the changes in the vvidth of the
hysteresis loop depending on the cycle number and at various stress amplitudes vvere measured.
Fracture surfaces vvere observed in scanning micro-scope, and propagation of cracks, and the characteristics of the fracture surface to the destruetion vvere analyzed. It vvas found that step vvidth parabolically inereases vvith the aetual stress. The pronounced fatigue fracture can be determined to about one half diameter into the depth, later microscopic characteristics of the fatigue fracture are less evident because of greater steps of the crack propagation.
3AKAK)qEHHE
nPH IIOaBACHIIH yCTaAOCTll B OOAaCTH BpeMeHHO orpaHIMeHHOH AUHaMHMecKOH Harpy3KH, r. e. c KOHeHHbiM mhcaom KOAe6aHHH ao naCTynAeHH» paapbiBa, noAVMaioTCa mokav uhkahmh HanpaaceHHa SAacTHHHO-nAacTHiecKHe Ae<J>opMauHH, KOTOpbie mohcho aaperacTpH-poBaTb KaK rHCTepe3HCHbie neTAH. 3th abachiis b oeo6eHHOCTH npn-MeHareAbHbi npti MeTaAAax c HeAocraTOHHO BbipaJKeHHbiM npeAeAOM naacthihocth, mto xapaKiepHO TaioKe M' aycTenHTHbix CTaAefl.
Ha CTaAH MapKH Prokron 12 onpeAeAaAH AHHaMHHecKyio aaii-TeAbHyio npoHHoeTb npn IOs KOAe6aHHH H BeAH perHCTpaipno co-nyTCTBbiiomHX aBAeHHH. HccAeAOBaHna BbinoAHaAHCb Ha hobom npH-6ope aah HcnbnaHHa matephaaa <J>npMbi Inston.
npn onbiTax ynpaBAenna c nocToaHHofi a.wnAHTyAOH nepesaeH-
Horo nanpajKeHiia BbinoAHaAHCb H3MepeHHl H3MeneiiHa lUHpuHbi rHCTepe3HCHOH neTAH B 3aBHCHMOCTH OT HHCAa KOAeGaHHH npn pa3AHHHHX aMnAHTyAax HanpaaceHiia.
C paCTpOBbIM 3AeKTpohhbim MHKpOCKOnOM paCCMOTpeHbl no-BepxHOCTH h3aoma, Ha6AK>AaAH 3a pacumpeHHeM TpemHH h 3a xapaKTepHCTHKaMH n0BepxH0CTH H3A0Ma Bce AO pa3pbiBa. Onpe-AeAHAH, hto uiHpHHa uiara yBeAHHHBaeTca b napaSoAHHecKofi 3aBH-chmocth ot <J>aKTH<jecKoro Hanpa)KeHHa. no BHeuineMy bhay bu-pajKeHHbiH YCTaAOCTHbiii pa3pbiB mojkho onpeAeAHTb ao 1/2 AHa-metpa b tay6hhy, 3aTeM MHKpocKonHHecKHe xapaKTepncTHKH ycra-aocthoto pa3pymeHHa, bcacactbhh ycKopeHHoro npoABHaceHHa Bce SoAee h SoAee crAaJKHBaiOTca.
Odgovorni urednik: Jože Arh, dipl. inž. — Člani dr. Jože Rodič, dipl. inž., Franc Mlakar, dipl. inž., dr. Aleksander Kveder, dipl. inž., Edo Žagar, tehnični urednik
Oproščeno plačila prometnega davka na podlagi mnenja Izvršnega sveta SRS
— sekretariat za informacije št. 421-1/172 od 23.1.1974 Naslov uredništva: ZPSŽ — Železarna Jesenice, 64270 Jesenice, tel. št. 81-341 int. 880 — Tisk: TK »Gorenjski tisk, Kranj