ZW. itevilhB.
V Ljubljani, v četrteh, 18. septembra 1913.
XLVI. leto
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: | v upravništvu prejeman: delo leto K 24 —
pol leta . 12 —
četrt leta .  6 —
na mesec   •*••«•   _   2"—
celo leto. • • • t • . K 22*—
pol leta . 11-—
četrt leta ...... .   , 550
na mesec   • . 1'9Q
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uređništro i Knaflcva ulica št. S (v pritličju levo,) telefon it. 34.
Izhaja vsak dan zvečer iiviemži nedelje ln praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 viru Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd, to je administrativne stvari.
——— Posamezna Številka velja 10 vinarjev. —
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Raredna tiskarna" telefon st. 81.
.Slovenski *vIarod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto K 25"—
pol leta .«•••••   • 13"—
četrt leta....... 650
na mesec   .««*«•   ■ 2-30
za Nemčijo: celo leto ... .  • K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflov:* nlloa Si S, telefon št 85.
Kranjske deželne električne centrale.
Piše ing. M. pl. S u k 1 j e. II.
»Ta članek — tako dopoveduje ^Slovenec« v uvodniku z dne 14. junija t. 1. — se odlikuje po strogi stvarnosti, je spisan na podlagi poročil deželnega odbora kranjskega na deželni zbor in je tudi ilustriran s šestimi skicami. Inženir Tschermak obravnava ne samo tehnični, ampak tudi upravno-komercijalni del naše akcije in prihaja do zaključkov, ki jih je vredno zabeležiti.«
Dasi nerad, moram ponavljati to čudno oficijozno izpričevalo, podeljeno zagonetnemu avtorju. Tako vsaj preprečim možnost očitkov iz nasprotne strani — da mojim izvajanjem primanjkuje realna podlaga. Pred menoj leži na pisalni mizi precejšen materijal, ki sem ga nabral tekom zadnjih let z vsemi poročili deželnega odbora, z zapisniki dežel-nozborskih zasedanj vred, in kar sem poleg teh oficijalnih in drugih oficijoznih izjav znosil skupaj s potrpežljivostjo in trudom. Brez dvoma je gradivo, s kojim razpolagam, daleko obsežnejše nego skromni argumenti, ki z njimi operirajo »inženirji Tschermaki«, vsaj v kolikor se je istim zdelo previdno, da jih uporabijo in objavijo. A navzlic tej množini materije se nerad spuščam v strokovno oceno imenitnega deželnega podjetja.
Da na podlagi siromašnih poročil deželnega odbora ni mogoča sodba, o tem ne more dvomiti pameten človek. Vsakemu tehniku, vsakemu razumnemu možu mora biti jasno, da je tak poizkus ne le drzen, ampak naravnost smešen. Konstatujem to izrecno v prid deželnozborski večini, ki brez pomislekov zaupljivo tava za deželnimi mlinarji. Zalibog je v tem slučaju dobrohotnost gospodov v sredi in na levi strani deželne zbornice precej izdatna! Živo se pa tudi spominjam, s kakim glasnim krohotom da so isti gospodje v lanskem letnem zasedanju odgovarjali gospodu dr. Tavčarju, ko je ta izrekel gotovo pametno misel, da ni treba preveč naglašati elektriških potreb blejske okolice. Naj bi si letovišče Bled nabavilo Dieselov   motor   za toliko
časa, dokler se mu ne nudi poceni elektriška sila iz velikih silnic. Brez vsakega dvoma bi bil za celo vrsto let zadostoval na Bledu petrolejski motor, tembolj, če bi se poulična razsvetljava izvedla po modernih petrolejskih žarnicah, ki mnogo bolje in izdatno ceneje svetijo, nego elektri-ške obločnice. Ko sem to svoje mnenje lani na jesen izrekel v društvu inženirjev v Ljubljani, pritrjevali so mi ti gospodje menda brez izjeme od prvega do zadnjega. A čislani člani deželnozborske večine, ki pač v pretežnem številu imena Diesel nikoli slišali niso bili, se niso mogli vzdržati, da ne bi zagnali bučnega smeha!
Ravno takrat je pa tudi »Slovenec« zagrešil zelo nelep prestopek ne le proti resnicoljubju, marveč proti navadni časnikarski lojalnosti. V dolgi vrsti hudomušnih notic se je iz »zastarelega« motorja, ki ga priporoča nevešči ljubljanski župan, in to navzlic dejstvu, da gospodje v uredništvu »Slovenca« poznajo ravno motorje Dieselovega sistema kot eno najmodernejših iznajdb ' izrednega gospodarskega pomena. Naj navedem le, da se »Slovenec« in »Domoljub« v moderni Katoliški tiskarni tiskata na strojih, ki jih ženeta dva nova Dieselova motorja. In tudi častiti hotel »Union« razsvetljen je od nog do glave po elektriki, kojo proizvaja ravno tak motor.
A vračam se k predmetu. In tu hočem danes spregovoriti kratko besedo o »špekulacijah in špekulantih« v vodnih silah, ki do danes delajo toliko preglavic našemu deželnemu odboru. »Nepoklicani faktorji pa zasledujejo . . . vse druge, skrajno sebične namene« in hočejo deželo kranjsko »izkoristiti in oškodovati«. Tem se pridružujejo še »razni špekulantje z vodnimi silami, ki delujejo s konkurenčnimi projekti« — tako piše visok deželni uradnik, in tako in le bolj robato se izražajo vladajoči gospodje.
Pregledujem poročila deželnega odbora. Iz istih je razvidno, da se je v celi vrsti projektov izvršila komisijska obravnava brez kakega ugovora. V slučaju Završnice, kjer si je dežela osigurala prvenstvo na podlagi koncesije ing. Tobella, je propadel konkurenčni projekt tvrdke Janesch in Schnell, »ki pa ni izvršljiv ter je docela špekulativnega značaja.« Naj omenim, da šteje imenovano stavbno podjetje med resne in ugledne tvrdke. Nadalje konkurira z deželo trbo-
veljska družba ob Savi pod Prusni-kom; ta kolizija še čaka rešitve. Potem nasprotuje družba Levkam-Joseistal glede stopnje pri Medvodah, kjer ista dosedaj uspešno brani stare svoje pravice. Za Ljubljanico se bije boj med ljubljanskim mestom in deželnim odborom. Tudi tukaj pričakujemo šele končno pravične rešitve. Očividno ni v nobenem teh slučajev dopustno govoriti o »špekulacijah in špekulantih«, mnogo bolje prepuščamo zadnjo besedo pristojni oblasti.
Ravno deželni odbor naj bi bil v tem oziru skrajno previden. S pomočjo železniškega ministrstva, ki pač na teh deželnih centralah nima skoro nikakega interesa, hoče monopolizirati vse kranjske »pripravne« vodne sile, »pač pa bo v konkretnem slučaju odstopila eno ali drugo vodno pravico tudi zasebnemu kupcu.«
Na podlagi projektov ing. Tobella in nesrečnega gospoda T. Pavš-laria se je dežela sama podala na pot neprevidne špekulacije. Bližnja sodna obravnava v zadevi Pavšlar bo pokazala, niso-li upravitelji deželne imovine zabredli globoko v umazano vodo. Da pa je špekulacija večine deželnega odbora danes že do kraja zavožena, to hoče*>i dokazati v na-daljnih člankih.
Obračun.
(Povodom predstojećega zasedanja kranjskega deželnega zbora.)
Tako se torej vendar snide vroče zaželjeni deželni zbor, ki se ga gotovi ljudje tako boje in prinese sodeč po človeški previdnosti ne samo ustavno določeni, nego tudi moralič-ni obračun. Prizadevanjem dr. Šu-steršiča in njegovih zaplečnikov se ni posrečilo izposlovati pri vladi, da bi ostala zaprta parlamentarna tribuna, pred katero morajo polagati račune o svojih dejanjih in mislim, da se ne motim,če pripisujem ta prvi popolni neuspeh sedanjih mogotcev pred vsem razkritjem v Pavšlarjevi aferi.Odkar soŠusteršič in njegovi tovariši na krmilu, je vlada sedaj prvič odločila proti njim in se ni kakor do-sihdob slepo uklonila njihovemu diktatu. Božji mlini pač ne meljejo samo zanesljivo, nego večkrat tudi hitreje, kakor je marsikomu ljubo!
Znamenja začenjajoče se zarje je bilo pač že dlje časa zapaziti tistim, i
ki znajo videti. Vzlic vsem tozadevnim prošnjam ni izšel noben, niti naj-sramežljivejši oficijozni dementi mojih žaljivih obdolžitev iu je bila objektivnost jusiice v mojem procesu popolna in nad vsak dvom vzvišena. V pravni državi so to pač ob sebi razumljive stvari, a vendar pomenijo v tem slučaju mnogo več! Potem razsodba poljedelskega ministrstva o tožbi delniške družbe za papirno in tiskarsko industrijo Levkam-Josefs-tal proti deželi na korist tej družbi in brzojavno izdano poročilo, da je ustaviti dela v Završnici. Zdaj nazadnje pa še sklicanje deželnega zbora! Če niso vsa znamenja pomotna, potem ne ostane dr. Šusteršiču niti toliko časa, da napravi svoj politični testament, predpostavljaje, da ga ni že napravil.
Ne. gospod dr. Šusteršič, še deželni glavar na Kranjskem in bivši zaupnik krone, danes vas tudi več prijateljstvo deželnega predsednika in zavarovalna pogodba ž njim na medsebojno podpiranje ne obvaruje več pred neizogibnim koncem. Naše vlade imajo sicer dobre želodce, a da bi mogle prebavijati mlinske kamne, tako daleč še niso. Zadnji čas se je pač dosti preveč nabralo in na zavarovance svojega lastnega hrbta mora vlada pri vsi svoji uslužnosti sem in tja vendar misliti. Vrh tega sedi na vašo nesrečo sedaj na ministrski klopi mož, ki ni samo najboljši resortni minister svoje stroke, kar jih je Avstrija imela nekaj desetletij sem. nego ima tudi nekaj tega, kar se imenuje čut za moralično snaž-nost in je poleg vsega tega še jurist. Ta mož ne prenese Pavšlarjeve afere, to bi vam bila jaz lahko naprej povedala, moj gospod deželni glavar, kakor ni prenesel Levkam-Josefsta-ske afere in kakor ne bo prenesel gospodarjenja pri »Gospodarski zvezi« in pri »Zadružni zvezi«, čim bo opozorjen, kako se godi pri teh »dobrodelnih institutih«. Ta je takoj spoznal, da se je v Pavšlarjevi aferi zgodil čisto navaden švindel, pri katerem je bila dežela postavljena v ospredje, ker bi se tako laglje dobila koncesija in laglje izvedla cela transakcija, kakor če bi se takoj od začetka priznalo, da gre samo za lastni žep. Deželni zbor bo sedaj moral preiskati neresnična poročila dež. odbora in dognati, kako se je moglo zgoditi, da imata dva različna, na popolnoma drugačni podlagi sloneča
odloka deželnega odbora z dne 25. oziroma 31. januarja t. 1. eno in isto številko, kakor bo moral po izgledu francoske veseloigre »Cache-cache« iskati v predloženih računih onih 60.000 kron davčnega denarja, ki so bili izdani za priredbo zasebnega stanovanja gospoda dež. glavarja v dež. dvorcu; da se je mogel ta popolnoma neopravičljivi izdatek skriti, je bilo treba upeljati nov, čisto poseben način budgetiranja!
Šalo na stran! Dež. zbor čaka sedaj mnogo gradiva za delo in bi za temeljito pretresanje tega gradiva bilo potrebno večmesečno zasedanje. Tu imamo pred vsem že omenjeni milijon, ki je bil za zgradbo Završnice ven vržen. Pri zgradbi Završnice se je postopalo tako brezglavo, brez-smiselno in brezsmotreno, da se to postopanje ne da drugače tolmačiti, kakor s švindlerskimi nameni. Vse v nasprotju z izrecnim sklepom dež. zbora — nobene koncesije, nikakega rentabilitetnega računa — podjetje, o katerem pravijo strokovnjaki, da je tudi tehnično naravnost smešno! Dalje zgradba nove ceste, ki veže Škofjo Loko z železniško postajo na Trati; ta cesta je vsega skupaj samo za celih 200 metrov krajša, kakor še dobro ohranjena stara cesta, a je zahtevala drago stavbo novega mostu ter ima toliko ovinkov, da je za no-vootvorjeni avtomobilni promet na tej progi neporabna. In last but not least — imenovanje bivšega kajžarja in bankerotiranega dež. poslanca Bartola kot »kmetijskega veščaka« v VI. činovnem razredu dež. uradnikov. Vse to in še marsikaj drugega zasluži pozornost dež. zbora, kateremu naposled tudi ne more biti vseeno, na kak način je gospod deželni glavar prišel do svojega dostojanstva in kako je preprečil za ves slovanski jug monarhije narodnogospodarsko tako važen zavod, kakor bi bil seminar za kmetijske učiteljice, samo ker iz tega ni mogel zase kovati političnega kapitala. Će bo sedanje ra . nanje v deželnem gospodarstvu še nekaj časa trajalo, bo deset milijonov zadnjega posojila kmalu do slednjega vinarja porabljenih in zvišanje deželnih doklad za 100 procentov in morda še več bo neizogibna posledica. To bo pač čutila tudi država, zakaj če industrija v takih razmerah ne bo posnemala francoskega in nemškega izgleda in s svojimi ka-pitalijami raje zamenjala na industriji
LISTEK.
Onhroj crnožoltih mejnihov^)
u.
Varšava ima okrog 800.000 prebivalcev. V nalivu smo se z izvošč-kom peljali v svoj hotel. Ni ravno lep ta hotel »Viktorija«, a povsem snažen, centralno ležeč in ima zelo dober restavran. Bil nam je priporočen in morem ga vsakomur priporočati. Ponoči je v restavranu, ki obstoji iz dvorane s stekleno streho, kabaret. Slišal sem njegovo godbo oddaljeno in vdušeno skozi strop, a ni me motila. Ob petih zjutraj, ko je bil že dan in so zunaj že vrabci čivkali, sem se zbudil, a spodaj so še vedno peli in na klavir brenkali »fiupf' mein Maderl«. Svarjen sem bil, češ da je Varšava tako tatinska, da izginjajo stvari še iz zaklenjenih hotelskih sob. Zato sem — več nisem vedel storiti — pred izprehodi vselej zaklenil vse kovčke in tudi omare za obleko, ključe pa k sebi vtaknil. Čudno je seveda to, da se ključa od sobe ne odda pri portirju, da bi ga obesil na desko s številkami, temveč vrže se ga kar na mostovžu na
* Prvi članek glej v št. 207, 208 in 209 »Slov. Nar.c
I desko pred oknom. Tam se je valjalo vedno 20 do 30 ključev in moral sem si svojega s pribešeno številko vselej iziskati. Če hoče kdo vzeti nepravega ali več ključev, to čisto lahko stori. Seveda je kot cerberus sedel ob ustju hodnika noč in dan majhen dečko s čepico na glavi. A kako naj ve, kateri ključ da spada temu ali onemu gostu in katerega si je izbral; tudi je tisti dečko noč in dan dremal ali celo spal na svojem stolu. Smejati sem se moral, da se sobarica po poljsko imenuje »numerova«. Služinčad je znala vseskozi tudi nemško. Okrog 3. popoldne sem se v dežju odpravil po mestu.
V dežju je vsak kraj žalosten in te deprimira. To velja o Varšavi tem bolj, ker se ravno ob dežiu opazi, kako strašno nesnažni da so varšavski sicer elegantni in zapad-no-evropsko prikrojeni buljvari. Črn-kasta gošča se je v globokih jezerih pretakala po bolj vegastem tlaku in delavci so jo grabili h kraju s strgu-Ijami, obstoječimi iz precej dolge in široke deske, pritrjene na dolg ročaj. Če je tak poštenjak krepko potegnil, je privlekel kar za cel škaf gnusne gošče k trotoarju in gorje tvoji obleki, če ti je pljusknil ob njo brizg te melanže. Izvoščki so vozili neženirano kakor nalašč čisto ob trotoarju naravnost po najgloblji nesnagi, da je škropilo do hiš in tudi v njih lastne nizke vozove brez vratic.
Promet v Varšavi je silno živahen in ropotav; kakor v Peterburgu, se pa tudi tukaj ne vidi mnogo avtomobilov, da, še manj. Konj je na Ruskem pač Še zelo cena priprega. Ceste mrgole različnih vozov s kričečimi, zmerjajočimi se vozniki; zlasti so pa izvoščki, ki podajajo menda vsakemu mestu v Rusiji posebno in povsem tipično ulično sliko. Na kozlu sedi dolgolas, širokopleč dedec z nizkim, navzgor širšim cilindrom, ograjen v dopeten temnoviš-njev plašč, ki je v boku prepasan. V Varšavi ima tak kočijaž vrhtega za vratom obešeno kakor pasjo znamko ali kakor da bi bil ušel iz panop-tika, številko svojega žalostnega ve-hiklja, toda ne tako, da bi mu bing-Ijala na prsi, temveč tako, da mu visi izza tilnika na hrbet in jo gost vedno vidi. Vozovi so na prav nizkih kolesih in imajo le dva sedeža, toda še ta dva le za bolj tanka človeka. Vozna tarifa je zelo nizka, a tudi povsem iluzorna. Moraš se za ceno točno vnaprej domeniti, ker se noben izvošček ne drži tarife in te ogoljufa, kolikor pač more. Rečeš mu polovico manj in če se takoj ne vda, stopiš k drugemu. Tedaj bo prvi že za tabo klical, da je zadovoljen. Koncem vožnje mu pa daš 10 do 15 »kapjejček« več, pa si bil nobel. Vozijo hitro, a grdo. Venomer rujejo z vajeti, tako da vleče konj neenakomerno, enkrat skokom, potem zopet dirom, zdaj
proti levi, zdaj proti desni. Na križiščih si stoji nasproti vedno po deset do petnajst izvoščkov, ki hoče- j jo drug drugemu pred nosom mimo peljati; vsak hoče biti prvi in dosti- ! krat misliš, da bo tvoj voz porezal j ob strani čakajočim konjem drugih vozov nosove, če zapodi voznik konja brezobzirno naprej, ne zmeneČ se za kričanje ostalih, ki bi radi napravili enako. Za soboj čuješ potem celo morje divjih kletvic, dokler jih ne požre ropot koles in cingljanje tramvaja. Izvoščki imajo namreč vražo, da bo napravil tisti, ki se mu posreči, prerezati pot čim več od strani prihajajočim tovarišem, tistega dne posebno dobro kupčijo. Zato je na vsakem vogalu prava tekma, razburjenje, vihtenje bičev. Garada-voj sredi ceste pa vse to gleda z dobrohotnim zaničevanjem; pazi pa strogo na to, da teče promet po eni strani ceste le v eno smer, po drugi pa v drugo smer. Tu ni pardona; izogiba se na desno, prehiteva na levo. Ker hoče vsak izvošček drugega tudi v smeri prehiteti, če sta si blizu — gotovo je tudi tu kaka vraža v ozadju — imaš sedeč v vozu po navadi par konjskih gobcev okrog ušes; vozniki vedno rinejo naprej, tvoj mož jih pa z rafiniranostjo ne pusti mimo sebe.Če pa le kateri mimo šine, si voznika zabrusita par sočnih psovk v obraz. Mene je vse to strašno zabavalo; škoda da prere- 1
kanja nisem razumel, gotovo vsebuje mnogo humorja, prihajajočega iz globin ljudske duše.
Kar se tiče pešcev, ki polnijo varšavske trotoarje, prevladuje fu-ražka. Oficirji, vojaki dijaki vseh vrst, pismonoše, inženirji, pod-vorniki, postreščki, razni civilni poklici — vse nosi furažke posebne barve in s posebnim znakom. Tako reglementira carizem že na oči svoje ljudi. Čudno, da še prostitutke ne nosijo furažek, če jo mora nositi že vsak poklic, ki je količkaj od državne uprave odvisen ali po njej ureje-van. Reči moram, da izgleda najele-gantnejši civilisti s furažko na glavi neelegantno; kakor bi bil uraden sluga. Morda se mi je deloma radi-tega zdelo, da je na Ruskem tudi med velikomestnim občinstvom tako malo elegantnih moških?
Velik del onih ki nimajo furažke na glavi, ima pa »pajes* pred uhlji. Takih Židov, kakor so poljski, ni najti nikjer več na svetu. Na glavi majhna črna čepica, običajno brez usnjenege okrajka nad čelom, na telesu dolg črn ali siv kaftan, v njem človek, ki se pri hoji nekako s trebuhom gunca, tako specivično židovsko - »mavšljajjo-če«, to je nekaj groznega. In ti obrazi! Najgrši so pegasti rdečelasci širokega lica, s krompirjastim potlačenim nosom in zelenimi očmi, z brado, ki neredno rase v raztresenih
itak revno Kranjsko z mladimi balkanskimi državami, to je še odprto vprašanje, na katero bi pa jaz za svojo osebo pritrjevalno odgovorila.
Deželni zbor se bo gotovo tudi nekoliko podrobneje bavil s takozva-nimi »dobrodelnimi zavodi« vladajoče klike, bolj intenzivno, kakor do sedaj. Kakor znano, je bil svojčas storjen, seveda do seda] še ne sank-cijonirani sklep deželnega odbora, glasom katerega jamči dežela kranjska za »Ljudsko posojilnico«, kateri sklep danes »Ljudska posojilnica« izrablja ravno tako protizakonito, kakor z namenom, delati reklamo, in kar se Šopiri celo tiskano na njenih oknih. Če izve vlada za resnične Tazmere pri »Ljudski posojilnici«, bi pač težko mogla priporočati ta sklep sedanje večine deželnega zbora cesarju v sankcijo. Kakor Pavšlarjeva afera, smrde tudi razmere v »Ljudski posojilnici« naravnost do neba in jih je treba enkrat javno pribiti. Tako je na primer »Ljudska posojilnica« vplačala v fond za pokritje 100.000 K, za ostalih 19 milijonov 900.000 K vloženega kapitala pa zadostuje najbrže božji blagoslov kot pokritje, v kolikor ta denar še ni bil predmet notranjega posojila. »Ljudska posojilnica« dela po statutih popolnoma nedopustne bančne kupčije in vrši pod egido deželnega glavarja In voditelja Čisto agrarne stranke ter pod vodstvom g. kanonika Šiške razkosanje posestev v velikem stilu. Prečastiti gospod ima sploh za duhovnega dostojanstvenika zelo razvit trgovski čut. Tako je med drugim fabrikant parketov in vozov in v svojem pičlem prostem času, kadar nima posla z dovoljevanjem popolnoma ali delno nepokritih posojil v »Ljudski posojilnici«, je poleg tega še odprti družabnik firme Zaje & Horn za proizvajanje umetnih kamnov in družabnik famozne tovarne za čevlje Kozina & Comp. Ta popolnoma in delno nepokrita posojila »Ljudske posojilnice« tvorijo poglavje za sebe, čegar podrobni studij bi nujno priporočala nekemu splošno ne zelo priljubljenemu državnemu funkcionarju. Na čelu teh nepokritih posojil se nahaja posojilo Nj. škofijski milosti g. knezoškofu ljubljanskemu, dr. Antonu Bonaventuri Jegliču z 900.000 K, za katero do sedaj prav gotovo niso bile plačane niti obresti, potem sledi posojilo ca 1 1/2 milijona kron, — popačeni svet pravi celo 2 milijonov kron — tovarnarju za usnje in bratrancu g. dr. Šusteršiča Karlu Pollaku, ki med brati ni toliko vredno, marveč k večjemu dve tretjini te vsote. Sledi posojilo tvrdki Zabred s 700.000 K, tvrdka pa je cenjena na približno 300.000 K. Sledi nadalje večje le delno pokrito posojilo Mengeški pivovarni in tako naprej z gracijo. — Da je marsikaj gnilega v državi Danski, dokazuje če nič drugega, že edino to dejstvo, da so se razne posojilnice v drugih mestih protivile zvezi z ljubljansko »Ljudsko posojilnico« in da dVigajo duhovniki sami kot prvi svoje vloge iz te posojilnice, ter zapuščajo posojilnico kakor podgane potapljajočo ladjo. Vest, ki pa še ni potrjena, ve celo pripovedovati, da je deželni glavar in bivši predsednik »Ljudske posojilnice« prodal svoj delež in da sploh nI več član. V obrambo resnice pa moram tu takoj izrecno naglašati, da vse te nepravilnosti ne izvirajo iz ere sedanjega predsednika, marveč da datirajo že od prej in da je bil g. Povše
z vsemi sredstvi strankarske discipline in morda še z ostrejšimi sredstvi prisiljen, da služi s svojimi noto-rično čistimi rokami in s svojim no-torično velikim premoženjem kot reklamna tabla temu prav za prav ljudskemu blagru posvečenem zavodu.
Nič dosti boljše ni s poslovanjem v »Gospodarski zvezi« in v »Zadružni zvezi«. Da se je moral porabiti slovenski vseučiliški fond v velikem svojem delu zato, da se pokrije borzna diferenca 500.000 K pri nesrečni tržaški spekulaciji g. dr. Pegana, je javna skrivnost. Ravno tako znano pa je tudi, da izkazuje »Zadružna zveza« pri letnem prometu okroglo 50 miljonov kron, samo neprimerno majhen čist dobiček. Da to ni ravno častno izpričevalo za vodstvo tega zavoda, mi bo gotovo vsak trgovec rad potrdil, tudi če obstoja ta majhni čisti dobiček v resnici in ne samo na papirju. Tudi »Zadružna zveza« pa sledi lepemu vzgledu »Ljudske posojilnice« in daje posojila, za katera manjka pokritje ali popolnoma ali pa delno.
Tako so posodili, kar je splošno znano, v celem okrog 5 milijonov v Dalmacijo, kjer je v najboljšem slučaju dobiti k večjemu 3 milijone pokritja. Seveda niso teh milijonov morda posodili, da bi dvignili in pospešili zadružništvo v Dalmaciji, marveč zgolj v politične svrhe, to je da bi s tem pomnožili število pristašev hrvaške stranke prava, ki je zaveznica slovenske ljudske stranke.
Roka roko umiva, zlasti ako ne izvira denar, ki se ga v njo polaga, iz lastnega žepa, marveč iz denarnice zadružnikov.
Da bi zamašili vedno bolj naraščajočo luknjo, so pač morali skušati, da se salvirajo na drug način, kar izpričuje zgled Istrske zadruge, kjer je predsednik zadružne zveze državni in deželni poslanec dr. La-ginja v Pulju za hrbtom zadružnega odbora oddal denar v Ljubljano, vsled česar se je podpredsednik dr. Josip Flego takisto v Pulju, čutil pri-moranega odložiti svoje častno mesto in se odpovedati odborništvu, ker ni hotel takega postopanja kriti s svojim imenom.
Prepričana sem, da bi imel že omenjeni državni funkcijonar najmanj tolik interes na njegovi izpovedi, kakor na natančnem proučenju aktov »Ljudske posojilnice«.
Vzpričo tega, kar sem navedla, se mi pač mora pritrditi, da bi imel deželni zbor dovolj vzroka, da bi se izčrpno bavil z gospodarstvom vseh teh zavodov, pred vsem pa bi si moral pridobiti jasnost o zvezi teh zavodov z deželno upravo vsaj v toliko, da bi vedel, v koliko se more v slučaju potrebe pritegniti dežela k pokritju pasiv omenjenih zavodov. Sicer pa gospodarstvo v »Ljudski posojilnici«, v »Zadružni« in »Gospodarski zvezi« nikakor ni samo lokalna kranjska stvar, marveč je splošno - državna zadeva, ker zadnja dva zavoda sta subvencijonirana od države, to je, podpirajo se iz davkov tudi drugih kronovin, katerih davkoplačevalci se bodo pač najlepše zahvalili, da bi se njihov denar vpo-rabljal v to, da bi si ž njim polnili žepe nekateri kranjski ljudski izkoriščevalci.
Panama na Kranjskem je dosegel vrhunec in dolžnost vrhovne državne uprave je, da sedaj poseže vmes in napravi konec škandalu, ker
se je deželna vlada v tem pogledu pokazala kot popolnoma nezmožno.
Tako ne more, tako ne sme in tako tudi ne bo šlo dalje! Kar je preveč, je preveč!
Še ne sankcijonirani deželno-zborski sklepi, ki so v izložnih oknih razobešeni kot vaba za kaline, so udarec v obraz zakonodaji in enostavno ni mogoče razumeti, kako more gospod deželni predsednik molče trpeti takšno kršenje zakona in s tem prevzeti nase sokrivdo.
Takisto nedopustno je tudi, da najema najvišji cerkveni dostojanstvenik v deželi posojila, za katera nima pokritja.
Toda ali se morda smatra, da je ugledu katoliške cerkve koristno, ako se cerkveni dostojanstveniki udeležujejo dvomljivih denarnih podjetij in ako najvišji pastir zaide v popolno odvisnost stranke, kateri se mora potem oddolžiti na ta način, da proslavlja v svojih pastirskih pismih strankinega načelnika kot najsvetejšega moža?!
Usojam si o tem odločno dvomiti, to tem bolj, ako je tako slavljeni mož bivši predsednik »Ljudske posojilnice«!
Že dobri okus bi moral preprečiti takšna posojila, ako pa nedostaja, kakor je razvidno, na pristojnem mestu v to potrebnega takta, potem je pač dolžnost drugih merodajnih instanc, da tu intervenirajo.
Vse te stvari kar naravnost kriče po državni reviziji imenovanih denarnih zavodov, toda po reviziji mešane komisije, h kateri bi se naj pritegnili izvedenci vseh strank, ne pa po komisiji, ki bi jo sestavila deželna vlada.
Preprečiti se namreč mora, da bi tu revizija končala tako, kakor pred 2 letoma pri »Ljudski posojilnici«, da se je enemu izmed obeh revizorjev dovolilo posojilo v večjem znesku — najbrže brezobrestno —, na kar je seveda le-ta našel vse v najlepšem redu, vsled Česar so si na to lahko ginjeno podali roke in se objeli.
Za nos voditi in varati se to pot ne damo več.
Zahtevam, da se to pot temeljito pomede in da se krivci ne glede na osebo in brez ozira na njihov položaj izroče zasluženi kazni.
Zavedam se, da stoje danes za mano tisoči in tfc&či, ki z mano vred isto zahtevajo. Enaka pravica za vse!
Ubogi Hudnik se je moral pokoriti za to, kar je zagrešil, in tako se naj pokore tudi drugi. Če živimo v pravni državi, potem je dolžnost centralne vlade, da končno izvaja potrebne konsekvence. Mnogo časa za to nima več.
V drugi polovici meseca oktobra se sestane državni zbor.
Gospod ministrski predsednik bi bil zares slabo poučen, ako bi hotel počakati na to, da bi se v državnem zboru nanj stavilo usodno vprašanje, ki ga sedaj jaz stavljam nanj!
Kaj hoče vaša ekscelenca ukreniti v vprašanju kranjskega oana-mina? Kamila Theimer.
LjiiiJljeiiski občinsiti svet.
Ljubljana, 17. sept.
Ob 6. uri popoldne otvori župan dr. Ivan Tavčar zopet sejo, konstatira sklepčnost ter naznani, da so opravičili svojo odsotnost obč. svet-
niki gg. Štrukelj, Srebot in RotheL
Zvišanje gostaščine.
V imenu financ nega odseka poroča nato obč. svetnik g. L i k o z a r o dopisu magistrata glede zvišanja gostaščine.
Proračun mestne občine ljubljanske izkazuje 228.868 K primanjkljaja. Mestno knjigovodstvo je na-svetovalo v pokritje tega primanjkljaja razne načrte, med drugimi, da naj se zvišajo doklade na neposredni davek na 50%. Obč. svet temu nasvetu ni pritrdil in mestno knjigovodstvo je stavilo nato predlog, da naj se zviša gostaščino. Obč. svet je sklenil priklade na davek od opojnih žganih pijač, ta sklep pa potrebuje še potrdila.
Kar se tiče gostaščine, je treba opomniti, da imajo mnoga manjša mesta, kakor Ljubjana, večjo gostaščino. Ljubljana ima za hišnonajem-nino do 100 K določilo, da se ne plača gostaščino, od 100 do 200 K se plačuje 2% in od 200 K 4% gostašči-na. Ljubljanska obč. ima v gostaščini najnižjo odstotno mero. Brno ima gostaščino 7% do 13%, Celje 10%, Gradec 10%, Line do 13%.
Iz zvišane gostaščine bi dobila mestna občina stalne redne letne dohodke. Obenem se da pri tem razdeliti tako, da plačujejo ubožnejši sloji manj, obenem pa ni mogoče vsled zvišanja gostaščine podražiti stanovanj.
Davčna administracija je ugotovila najemščino za leto 1913/14 s 4,005.669 K. Mestno knjigovodstvo nasvetuje na podlagi županove želje, da naj doseže gostaščina vsaj letnih 120.000 K razne varjacije. Finančni odsek se je nato zedinil na predlog, ki bi prinesel mestni občini letnih 120.000 do 123.000 K.
Do najemnine 100 K ni gostaščine. Od 100 do 200 K znaša gostaščina 2%, od 200 do 500 K 4%, od 500 do 1000 K 5%, od 1000 do 1400 K 8%, od 1400 do 2000 K 12%, od 2000 K naprej 14%.
Obč. svetnik g. P a m m e r ugovarja takemu zvišanju gostaščine ter predlaga stanovanja do 100 K naj bodo prosta, do 200 K naj se plačuje 2%, do 500 K 4%, do 10(10 K 5%, do 1400 K 6%, do 1600 K 7% do 2800 K 8% in od 2800 K naprej 9%. Poleg tega predlaga, da naj se eventualno odkaže predlog zopet odseku.
Župan zavrača nato očitanje obč. svet. g. Pammerja, češ, da bi finančni odsek ne imel dosri časa, baviti se s tem vprašanjem. Odkazal je to zadevo že 8. maja 1913. odseku. Vrnil je načelnik odseka, bhši obč. svetnik M i I o h n o j a predlog 15. julija. Z ozirom na dejstvo, da se sedaj sestane dež. zbor, je župan sedaj sprožil zopet ta predlog, ker vemo samo, da bo dež. zbor sedaj zboroval, ali pa bo zboroval decembra, to še nikakor ni gotovo in zadeva se lahko zavleče. Brez dohodkov pričeti leto 1914. pa ni mogoče. Človek bi moral delati čudeže, da bi kaj takega zmogel. Če bomo vedno samo študirali, ne pridemo do' nobenega zaključka. Tudi ta vsota ne bo zadoščala za pokritje deficita, najti bo treba še drugih virov. Razun tega pa tudi ne vemo, kakšno sočutje bo imel dež. zbor z mestno občino ljubljansko. Ne vemo, ali bomo spravili sklenjene kanalske pristojbine pod streho. Kar se tiče sedanje doklade na žgane opojne pijače, se je finančna
oazah od ušes doli po celem spodnjem delu lica. V brezkončno nesramnem pogledu teh oči manjka vsega, kar bi dalo sklepati le na trohico dostojnosti v kateremkoli oziru. fTudi če nisi antisemit: Temu gnusu nasproti te nehote pretrese enak Žut, kakor Če ti z drevesa pade za vrat debela, mrzla gosenica. Navadilo se srečuje po dva do tri skupaj, nekateri vodijo seboj dečke, ki so čisto enako oblečeni, kakor stari in izgledajo kakor diferencijali svojih očetov. Kedar sem srečal tako tropo, Sem se stisnil varno v stran in še dihati si nisem upal — zdelo se mi je, da bi mi že sam duh teh bitij povzročil resnih slabosti in zdelo se mi je tudi, da mrčes kar kaplja od njih. Če vidiš te zastopnike izvoljenega ljudstva, sodiš o pogromih milejše, razumeš vsaj, da se morajo arijcu taka-le bitja zares in tembolj gnusiti, če se čuti od njih tudi še pre-košenega aH celo izrabljanega na gospodarskem polju. Vrhtega se moraš pa tem zidom vendar tudi smejati, ker so živa karikatura slabih strani židovstva, tako da bi jih lahko, ka-koršni so, postavili na oder budape-štanskega orfeja.
Nehote so mi prišli pri pogledu na njih v misel Viljem Buschevi stihi:
Kurz die Hose, lang der Ročk, Krumm die Nase und der Stock,
Augen schvvarz und Seele grau, flut nach hinten, Miene schlau — So ist Schmulchen Schievelbeiner. (Schoner ist doch unsereiner!)
Vendar pa včasih srečaš resnega starca z naravnost biblijskim licem, moža, ki mu bujna bela brada in mrki pogled globoko vrdrtih otožnih oči dajeta sijaj visoke častitljivo-sti — pri vsej osebni nesnagi in za-rukanosti v ozkosrčno, vsemu sovražno verstvo.
Ženstva v Varšavi ni bilo dosti videti, ker je bilo vreme siabo. Neko nagnenje k šminkanju in k parfemom sem pa že tu opazii — še boli pa pozneje v Peterburgu. Poljakinje veljajo za zelo lepe; no videl nisem skoro nobene lepe ženske v Varšavi, kar je gotovo le naključje in posledica kratkega bivanja ondi.
Varšava leži na nevisoki planoti nad levim bregom Visle, beseda Varšava je iste korenike, kakor »vrh«. Čez Vislo vodi dolg železen most v predmestje Prago krvavih spominov. Neizmerno široka umazana reka se je v brezupni sivozelen-kasti deževni megli valila mimo, žalostno je tu in lam zatulil odhajajoč parnik, drugi breg se je komaj razločeval vsled deževja in oddaljenosti. Škoda, škoda, da te nisem videl v solnčnem sijaju, mogočna Visla!
Drugi dan je bilo boljše; dež je ponehal, včasih je celo malo solnce
venkaj sililo. Vse je bilo lepše. Bila je nedelja, a večina prodajalen odprtih. Z nove krasne katedrale svetega Aleksandra Nevskega so brenčali globoki zvonovi in zlate čebuljaste kupole pravoslavnega Boga so se zaničljivo lesketale nad osrčjem katoliško - izraelske poljske prestoliee. Zvonik te katedrale stoji ločen od cerkve, sam sredi Saksonskega trga, kakor bi bil stopil par korakov nazaj, da si svojo lepo cerkev boljše ogleda. Poljaki se trudijo dati Varšavi po možnosti značaj zapadnoevropske rezidence; to so stari francoski vplivi in gnev proti Rusiji. Ko ni šel več dež, tudi vegasti tlak ni bil tako grd in slab. Saj tako slab, kakor je n. pr. od državne uprave oskrbljeni, a nikdar popravljani tlak na Dunajski cesti v Ljubljani, varšavski tlak ni; to moram pač omeniti. Takega uniku-ma nimajo nikjer; obrabljene tlakove drugje pač popravljajo. Res je pa, da bi se dalo iz Varšave še napraviti mnogo več, da, enega najkrasnejših centrov Evrope. Pravijo pa Poljaki, da ruska uprava po možnosti zavira vse. V koliko je vzeti to trditev na rovaš poljskega domorodnega neizčrpnega sovraštva do vsega ruskega, ne vem. Verjetno pa je, da Rusija res ovira razvoj Varšave, ker je na to nerusko mesto lahko pač ljubosumna in ima Peterburg itak nevarno konkurentinjo v Moskvi, ki bo po sodbi Rusov samih Peterburg v
doglednem času posekala. Stara Ma-skva, kakor pravi Rus, davno ni več »skupina 100 velikih vasi«, temveč mogočno se šireča trgovska in intelektualna prestolica, ki se v pospešenem tempu — varujoč svoj staro-slavni značaj — prenavlja v elegantno in moderno, higijensko urejeno mesto dveh milijonov duš. To Peterburžane boli; posebno jih boli, da prekašajo stari moskovski trgovci, katere si je Peterburžan vajen predočevati kot v dolge kožuhe zavite in bradate staroruske medvede, svoje tovariše na severu, kjer je mnogo več trgovine v nemških in židovskih rokah, nego v Moskvi. Ko so nedavno zaprli radi nekih dijaških kravalov moskovsko univerzo, a so bili dijaki napram profesorjem v pravici, je 67 moskovskih trgovcev s polnimi podpisi vložilo zoper zatvo-ritev goreč protest na ministrstvo. Tako ravnanje je seveda pri ruskih uradnih razmerah nekaj nezaslišanega. A nihče se ni osmelil katerega onih 67 rodoljubov količkaj kaznovati, kajti skupno predstavljajo ti možje premoženje pol milijarde rub-Ijov. In tako so vedeli: Mi smo mi! To le za izgled, kako se Moskva čuti. Zdaj naj bi pa še neruska Varšava zatemnevala blesk prestoliee Petra Velikega?
(Dalje prihodnjič.)
direkcija uprla 40% dokladi, ki jo je mestna občina do sedaj pobirala. Najbrže bomo to doklado izgubili. Če dež. odbor pritrdi sklepu obč. sveta, bo finančni efekt prav malo drugačen.
Apelirati vedno na davkoplačevalce je najlažja stvar. Tudi zadeva gostaščine mora priti v dež. zbor. Priti pa mora tja še v tem zasedanju, ker ne gre pričeti prihodnje leto zopet s provizorijem in naložiti županu, da naj gospodari kakor ve in zna.
Obč. svetniku g. Kristanu so predlogi finančnega odseka sicer simpatični, tudi priznava nujnost zadeve, želel pa bi, da se podobne zadeve prej razpravljajo v obč. svetnikom dostopnih sejah.
K besedi se oglasi nato podžupan gospod
dr. Triller.
Stojimo pred težavnim sklepom. Brez dvoma je, da bomo želi za ta sklep v javnosti malo hvale. Opozicija v tej zbornici se je postavila deloma molče na stališče, da hoče prevaliti odgovornost za ta sklep na večino. Velik del opozicije molči ter hoče na ta. način izrabiti to priliko, da lahko reče: »Glejte, tako je gospodarila napredna večina.« Tega stališča opoziciji niti ne zamerim.
Treba pa je tu javno pribiti, da je nastal deficit v mestnem gospodarstvu v veliki meri vsled inicijativnih predlogov ravno te opozicije, ki danes molči. Ti predlogi so bili za občino usodnega financijalnega značaja. Ne slabo gospodarstvo, marveč kolorit te zbornice je kriv, da je treba skrbeti za tako pokritje.
Opozicija pravi: »Vi ste nas presenetili s tem predlogom, nismo bili pripravljeni, ne moremo glasovati, zahtevamo odložitev in študija.« Koliko se doseže s studiranjem, o tem imamo skušnje. Konstatiram, da se je o zvišanju gostaščine govorilo že v proračunski debati. Od tedaj do danes je preteklo dosti časa, da je vsak član te zbornice lahko preštudiral in bi lahko prišel z meritornim predlogom.
Da je prišla stvar ravno seoaj na vrsto, temu obč. svet ni kriv, marveč dejstvo, da je bil sklican dež. zbor, ki mora potrditi skleD obč. sveta. Če odložimo danes to zadevo, se zavleče čez Novo leto in v prihodnji proračun.
Če se sprejme ta predlog, bo pokrita samo polovica deficita. Za drugo polovico pa je treba iskati še drugih virov. Naj pride vendar opozicija s konkretnimi predlogi. Z nujnimi predlogi, da naj se vpelje vese-lični davek in take stvari, nam ni pomagano. Poskušali so s takimi davki marsikje, finančni efekt je bil vedno malenkosten.
Postavili smo se na stališče, da je treba za nov vir donodkov mestni občini poiskati najpravičnejšo in obenem socijalno davščino, ki odpre mestni občini izdatnejše dohodke.
Najbolj enostavno bi bilo seveda povišanje obč. doklad. Ta pot pa bi bila tudi najkrivičnejša. Naša državna politika ščiti veliki kapital, sicer bi bilo socijalno najpravičnej-še, če bi se diferencirale tudi občinske doklade. Našemu mestu bi se odprl velik vir dohodkov, če bi smeli naložiti doklade raznim posvetnim in duhovnim ter posebno denarnim zavodom, ki danes ničesar ne prispevajo. Trgovci in obrtniki, ki Ltiajo n. pr. 5000 K dohodkov, plačajo razen osebne dohodarine še obrtarino in 70% mestnih in deželnih doklad. Sosed, ki ima 70.000 K kapitala, plača samo osebno dohodarino in nobenih mestnih in deželnih doklad.
Vlada je dež. odboru pred dvema letoma namignila, da je izključeno, da bi predložila v sankcijo kako diferenciranje na podlagi osebene dohodarine. Navedenega povišanja obč. doklad pa večina ni hotela izvršiti, ker kaže izkušnja, da nositelji davka niso obenem tudi plačniki davka. Davek se prevali. Nočem delati krivice našim hišnim posestnikom, nočem trditi, da zahtevajo od najemnikov nezmerno povišano najemnino; tudi naši hišni posestniki so, ker so navadno zadolženi, samo ek-sekutorji za davčno oblast in denarne zavode.
Najbolj simpatičen je tedaj predlog, da se zviša gostaščina, ker se ta ne da prevaliti.
Kar se tiče visokosti gostaščine, načrt ne sega predaleč. Progresiva se prične šele pri stanovih, ki lažje plačajo ter dosega približno višino, kakor za mesto Line. Če je dobil predlog mesta Linca sankcijo, jo bo dobil tudi naš predlog, ki gotovo ni socijalno tako popolnoma nerazumljiv, kakor določba v Celju in Gradcu, kjer znaša gostaščina ne glede na višino stanarine 10%.
Izpreminjevalni predlog obč. svetnika g. Pammerja hoče varovati posestnike dražjih stanovanj
214. štev.
»SLOVENSKI NAROD", dne 16. septemora 1915.
Stran 3.
od 1400 K naprej. — Njegova pro-gresiva po 6, 7, in 8% uniči 50% finančnega efekta predloga in je tudi sicer krivična. Cim manj dohodkov ima človek, tem več odstotkov plača za stanovanja. Dočim revnejši sloji plačujejo po 40% svojih dohodkov za stanovanje, plačujejo bogatejši le
10
/o.
Progresiva predloga je torej
pravična in socijalna. — Protestiram proti vsaki odložitvi. (Pritrjevanje.)
Oglasil se je zopet obč. svetnik g. Kristan ter naglasa še enkrat, da o zadevi ni zadostno informiran. (Dr. Zajec mu pritrjuje.)
Župan dr. Tavčar:
Zahteva finančnega odseka m pretirana. Stvar je vsakemu obč. svetovalcu jasna. Gre za-dohodke v pokritje deficita proračuna. (Dr. Zajec: »Za povišanje davka«.) Gospod dr. Zajec: Vi ste z velikim navdušenjem glasovali za cestni zakon, ki nalaga Ljubljani dosti več bremen, kakor bo imel ta predlog efekta. Takrat vas sigurno ni pekla vest. (Dr. Zajec: To je stvar administracije dežele.) Župan: Mi imamo postavno enako dolžnost, skrbeti za administracijo mesta.
Župan odredi nadrobno debato in glasovanje o vsaki točki posebej. Sprejet je bil odsekov predlog z do stavkom, da se magistratu naroči, da izposluje potrditev deželnega zbora.
V imenu finančnega odseka poroča nato obč. svetnik g. Smole o dopisu magistrata glede dovolitve nagrade za revizijo psov po pazni kih Aplencu, Igliču, Kotniku in Po-tokarju. Efekt revizije je bil 450 K. Paznikom se dovoli nagrada 100 K Sprejeto
V imenu stavbnega odseka poroča nato občinski svetnik g. Pam-mer o prizivu Karla Polaka proti odloku mestnega magistrata v zadevi odvajanja odpadnih voda iz njegove tovarne v zbiralni kanal. Za Polaka se zavzame občinski svetnik gospod K r e g a r , poročevalec pa mu pojasni, da se je komisijonalen ogled vršil 10. januarja 1913 in da gre samo za to, da je bil Polak pozvan, da predloži načrte o svoji kanalizaciji, kaj se bo pozneje odločilo, je zopet druga stvar. Odsekov predlog se sprejme.
Isti poročevalec poroča nato o prizivu ge. Roze Rohrmanove proti odloku mestnega magistrata v zadevi zapiranja Strojarske ulice ali kakor pravi poročevalec dosledno »Le-derersteig«, ki ga pa v Ljubljani ne poznamo. Ulica naj se zapira z dvema vratoma, tako, da bo ulica odprta pozimi od 6. zjutraj do 7. zvečer, poleti pa od 9. zjutraj do 6. zvečer. V ulici ne smejo stati vozovi, tudi ne čez noč in imajo ključe do vrat poleg g. Rohrmanove in drugega mejaša še magistrat, policija in požar na bramba. Obč. svetnik g. Zajec se toplo zavzema za to smrdljivo ulico ter v splošno veselost trdi,' da je važna za tujski promet. Tudi obč. svetnik g. Ložar bi težko pogrešal to ulico. — Sprejme se odsekov predlog.
V imenu šolskega odseka poroča nato občinski svetnik g. Liko-zar v dopisu županovem glede sklepa obč. sveta v zadevi posebne doklade za meščanske šole kvalificiranim učiteljem na mestnih ljudskih šolah. Učitelj Fran Gaoršček kot nadzornik na dopustu je pr »sil za to doklado 200 K. Magistrat je njegovo prošnjo zavrnil. Proti temu odloku se je pritožil na obč. svet. Tudi ta je pritožbo zavrnil. Pritožil se je na dež. odbor, ki mu je ugodil. Da se kaj takega ne dogodi več, naj se določi, da dobe doklade vsi oni, ki niso na dopustu, izvzemši, če so na bolniškem dopustu. Dr. Zajcu ta sklep ni po volji, župan pa ga zavrne, da učiteljem ni privoščil onih 6000 K podpor. Takrat naj bi bil pokazal svoje srce za učiteljstvo. — Sprejme se predlog odseka.
Predsedstvo  prevzame podžupan g. dr. T r i 11 e r.
Isti poročevalec poroča nato o prošnji vodstva IV. mestne deške ljudske šole za porabo neporabljene dotacije za letno poročilo za nakup slik. Vodstvo za letno poročilo dovoljenih 60 K ni porabilo in prosi, da se dovoli ta vsota za nabavo učil in zlasti za nabavo zgodovinskih in slik slavnih mož. — Sprejeto.
Humoreska.
V imenu policijskega odseka poroča nato obč. svetnik g. P i p e n -b a c h e r o prizivu g. Frana Krape-Ša proti odloku mestnega magistrata glede obč. pristojbin za prirejanje koncertov. Pristojbina znaša 4 K za noč. Na prošnjo kavarnarja g. Kra-peša se mu je pristojbina znižala na 2 K. Nato je prosil tudi g. Miholič, kavarnar v »Centralu« za znižanje. Gremij je sklenil, da se tej prošnji ne ugodi, obenem pa tudi prekliče znižanje g. Krapešu. Kavarnar g. Kra-peš se je proti temu sklepu pritožil
ter utemeljuje svojo pritožbo z oziri na tujski promet.
Ker je bolje, da dobi bolniška blagajna vsaj nekaj prispevkov, kakor da bi ti prispevki izostali, predlaga odsek, da se obema do preklica zniža pristojbina na 2 K.
Dr. Zajec: »To je ena najbolj interesantnih reči, da kavarnar prosi za znižanje pristojbine z ozirom na tujski promet in ker ni gledališča. Kdor potuje, hoče ponoči spati, drugim pa ni treba hoditi na koncerte!«
Klic: »iudi dr. Zajec je bil pri Krapešu.«
Dr. Zajec: »Res sem bi! enkrat v »Narodni kavarni« in sem plačal tam ceho. Obžalujem pa, da sem s tem podpiral vašega pristaša.« (Klici: Pustite odsotnega poštenega meščana pri miru.)
Podžupan dr. Triller: »Gospod občinski svetnik dr. Zajec! Če ste komu plačali kako celio, nas to prav nič ne briga. Pričakoval bi od vas drugačnega nastopa.«
Štefe kriči in rogovili.
Podžupan ga opozori na dostojno vedenje.
Štefe še vedno vpije.
Dr. Zajec: »Štefe, bodi no tiho! — Najlepši je drug nredlog, da naj se tudi Miholiču zniža pristojbina, dasiravno ni za to prosil.«
Občinski svetnik gosp. Fran-c h e 11 i se čudi dr. Zajcu, ki vedno naglasa, kako dobro srce ima za obrtniški stan. Če pa obrtnik prosi za kako olajšavo, mu izgine to sočutje.
Dr. Zajec: »Da bo kavarnar Miholič odklonil to znižanje, bom že jaz skrbel. Garantiram, da bo odklonil! — Prfclašam se k stvarnemu popravku. Gospod Franchetti je brez dvoma spiritist, ker pozna moje srce.«
Podžupan dr. Triller: »Zaključujem to velevažno debato. Kavarnar Miholič je prosil za znižanje, magistrat pa je prošnjo odklonil. S tem, da sklene občinski svet znižanje, ugodi samo obstoječi prošnji. -Glede finančnega efekta pa opozarjam gospoda dr. Zajca na primitivno trgovsko načelo, da je vsaka roba na debelo cenejša, kakor na drobno.«
Poročevalec goso. dr. P i p e n-bacher: »Gospod dr. Zajec je govoril, kakor da ni bil pri poročilu prisoten, ali pa kakor da bi bil gluh. Sicer bi bil moral slišati, da je Miholič vložil prošnjo. Izvajanja gosp. dr. Zajca pa so še boli interesantna kakor Krapešev priziv.«
Dr. Zajec: Stvarni popravek! Konštat?rarn, da sem navzoč v tej dvorani! Konstatiram nadalje, da nisem gluh, kakor ie to domneval gospod profesor Likozar!
Bučen in dolgotrajen smeh! Občinski svetnik gosp. Likozar protestira proti tem, gotovo ne s polno zavednostjo izgovorjenim končnim besedam občinskega svetnika gospoda dr. Zajca, nakar je bil sprejet odsekov predlog.
Smeh nad nastopom občinskega svetnika in deželnega odbornika g. dr. Zajca je trajal še dolgo, ko je občinski svet prešel že na dnevni red.
V imenu direktorija mestnega vodovoda poroča obč. svetnik gosp. R e i s n e r o načrtu pogodbe za oddajo vode iz mestnega vodovoda občini Moste. Deželni odbor zahteva predložitev teh pogojev. Načrt obsega dva dela. — Prvi del se tiče zgradbe vodovoda in pogoja glede armature vodnjakov itd. Drugi del se tiče oddaje vode same. Mestna občina si pridržuje pravico, zvišati prispevek, oziroma ga naložiti v obliki kakega davka občini Moste, če bi preminula davčna prostost iz kateregakoli vzroka za ta del vodovoda. Cena vode ie za kubični meter 24 vinarjev. Občina Moste ne sme vode oddajati odjemalcem pod to ceno. Če zviša ceno, jo mora zvišati za vse odjemalce v enaki meri. Če zmanjka vode za Ljubljano samo, sme občina vodovod v Moste zapreti. Načrt obsega nato tudi uporabo hidrantov za vaje gasilnega društva, o vzdržavanju omrežja, pravice vodovodnega urada in določbe glede javnih vodnjakov in vodomerov. Pogodba se sklene za 30 let z lOletno odpovedjo. — Sprejeto.
Na poročilo istega poročevalca se odpiše A. Steinmetzu 17 K 69 vin. za večjo porabo vode.
Samostalni predlog občin, svetnika J. Jegliča glede podelitve brezplačnega meščanstva mestnim učiteljem ki delujejo 25 let v mestnih šolah, se odkaže personalnemu odseku.
Končno so stavili nekateri klerikalni občinski svetniki razna vprašanja, tako občin, svetnik g. Marinko radi zatvoritve ceste od trga Tabora do Prisojne ulice za vozni promet; občinski svetnik g. Š e r -j a k zaradi nekih črepinj na Sv. Jakoba nabrežju in občinski svetnik g. dr. Zajec radi nekih stranišč, nakar je podžupan gosp. dr. Triller zaključil sejo. j
Dogodili na Balkanu.
Albanski roparji.
Iz Valone poročajo, da je provi-zorična albanska vlada ponudila Ha-san begu, enemu največjih roparjev, ki ima na vesti najobsežnejše grozo-vitosti, zlasti na Kosovem polju, notranje ministrstvo, seveda za enkrat še brez portfelja. Hasan beg pa je to ponudbo odklonil zaradi svojega prijateljstva z Esad pašo ter prevzel nato poljedelsko ministrstvo. Provi-zorična vlada upa pa vendar, da se bo posrečilo Hasan bega vendar še pregovoriti.
Če je Hasan beg res prijatelj Esad paše. si je provizorična vlada z ministromHasan begom naprtila velike skrbi, ker namerava Esad paša, kakor smo že poročali, izdati slovesen pronunziamento proti provizo-rični vladi in zlasti proti temu, da bi se preložila prestolica iz Valone v Drač. \
Težavno je za vse mejaše te famozne države, ohraniti mirno kri. Črnogorci imajo vedno mnogo opraviti z roparji, ki se brigajo za mednarodne parade v Skadru toliko, kakor za lanski sneg. Ob grški meji hodijo ljudje okrog s krvavimi glavami in nič bolje ni ob srbski meji. Kdo se bo potem čudil, če Srbi ne postavljajo mlajev in slavolokov, kadar pride kaka roparska tolpa čez mejo? Velesile, — saj vemo katere, — pa so kljub temu, da jim je znano, kako slabo vzgojen otrok je Albanec, posredovale pri srbski vladi, da nai odpre Albancem svoje trge v Djakovi-ci in Dibri. Srbska vlada je odgovorila na to, da se sedaj v take stvari ne spušča. Naj prej velesile po-skrbe v Albaniji malo za civilizacijo.
Romunska in balkanske države.
Z Dunaja poročajo z veliko indignacijo, da se vrše med balkanskimi državami in Romunsko pogajanja zaradi enotnega pisemskega tarifa 15 centimov. Tudi brzojavno in telefonsko zvezo med Romunsko in sosedi bodo izpopolnili z dvema novima grogama- V par dneh se odda prometu tudi proga Bukarešta-Dunaj.
*
Vzrok bojev in nesporazumljenj.
Iz Belgrada poročajo, da je prišlo opetovano pri določanju mej, bodisi med Srbijo in Črno goro, bodisi med Srbijo in Grško ali med Srbiio in Bolgarsko, do nesporazumov, ki jih dotične mejne komisije ne moreio same rešiti. Tem diferencam pa je kriva samo neprevidnost delegatov pri mirovni konferenci v Bukarešti, ki so pri pogajanjih rabili zemljevid z merilom 1:300.000.
Vsled nenatančne meje je prišlo tudi že parkrat do neljubih spopadov. Spopadov pa, ki so se vršili pri ftadovistu, ni pripisovati tej okolnosti. Iz Belgrada poročajo, da so bolgarski vojaki pri Radovištu napadli srbski vojaški oddelek in da je prišlo do triurnega boja. Srbska vlada je sklenila zaradi tega dogodka energično protestirati v Sofiji.
Držani zbor.
Iz krogov nemškega »National-verbanda« prihaja vest, da bo državni zbor prav gotovo sklican okrog srede oktobra. Na dnevni red pride pred vsem drugo branje malega finančnega načrta. Izkazala pa se bo potreba prekiniti posvetovanja, da bo mogoče izvesti prvo branje proračunskega provizorija. Nato nai se nadaljuje posvetovanje o finančnem načrtu. Malo pred Božičem se bo izvršilo nato drugo in tretje branje proračunskega provizorija. Računati je s tem. da bo tekom januarja finančni načrt odpravljen, nakai bi začeli zopet deželni zbori z zasedanji. Deželni zbori bi potem mogli rešiti tudi regulacijo učiteljskih plač s pomočjo odkazov iz finančnega načrta.
Ge^o-nernlkP. spravna pogajanja.
Kakor izve »Narodni Polika«, je vlada odločena v najkrajšem času poseči aktivno v vprašanje obnovitve češko-nemških spravnih pogajanj. Konference naj se vrše na Dunaju pod predsedstvom ministrskega predsednika in v navzočnosti notranjega ministra ter namestnika, kneza Thuna. Vlada hoče predložiti posredovalne predloge, ki naj služijo kot podlaga za razprave strank. Vlada 30 povabila k pogajanjem vse strance, tudi socijalne demokrate.
muzlimanskega kluba so ostale brezuspešne, Hrvati pa so v svoji konferenci izvolili petčlansko delegacijo, ki naj stopi s srbskimi in muzliman-skimi poslanci v stik zaradi določitve delavnega programa in ustvaritve delavne večine. Hrvati so v splošnem zadovoljni s predloženim delavnim programom, nekateri poslanci pa zahtevajo izpremembo onih točk, ki se dado tolmačiti kot prejudic za državnopravni program stranke prava Hrvati pa so tudi enoclušno izjavili, da vstopijo samo tedaj v delavno veČino, Če se prej reši iezikovno vprašanje in če se prej reši tudi intermez-zo zaradi nepotrditve statutov kluba stranke prava. K jezikovnemu vprašanju je predložil predsednik sabora dr. Mandič formulo, ki so jo Hrvati sprejeli.
Včeraj so imeli srbski poslanci okrog »Srbske rjecl« konferenco glede na delavni program sabora. Zmerna srbska skupina kaže mnogo razpoloženja za obnovitev dela v saboru.
Štajersko.
Sosn?.
Posvetovanja o delavnem programu sabora in o ustvaritvi delavne večine se nadaljujejo. Konference
Iz Celja. »Dijaški kuhinji« je daroval mesto venca na krsto svojega nečaka Karla Sch\ventnerja naduči-telj na Vranskem Ivan Kramar 10 K. Prisrčna hvala!
Iz Celja. Na slovensko-nemških gimnazijskih razredih se je vpisaio letos najvišje število dijakov od njihovega obstanka sem: vpisalo se je 215 dijakov. V prvi razred 64, v drugi 59, v tretji 60, v četrti 32. Ker so prostori jako majhni, bo treba najbrže pri prvih treh razredih paralelk in bo tako zavod štel 7 razredov. Samo kam jih djati? Bridko je človeku pri srcu, ko vidi priprave za stavbo nemške višje gimnazije, katero skoraj po polovici pohajajo tujci iz cele Avstrije, domači slovenski dijaki pa se morajo tlačiti v ozkih previ-zoričnih prostorih. Govoreča slika politične mizerije v naši ljubi Avstriji in še prav posebej na Slovenskem.
Kolesarska dirka. V nedeljo 21. t. m. priredi klub slov. kolesarjev »Celje« od gostilne Krušič na Ljubljanski cesti v Celju do Petrovč in nazaj svojo dirko združeno z veliko veselico pri g. Krušiču. Slavno občinstvo opozariamo na to zanimivo športno prireditev.
Štajerski dežeini šolski svet je imel dne 13. septembra sejo, v kateri je imenoval: prov. učitelja v Dober-ni Ivana Zagažna za definitivnega; prov. učiteljico v Št. Pavlu Hildo Sadnik za definitivno: prov. učitelja v Trbovljah Karla Omerzu za drfi-nitivnega; def. učiteljico Amalijo Je-zovšek na Vranskem za učiteljice v Grižah: def. učitelja v Majšpergu Ant. Kožuha za nadučitelja na Dor-novi; def. učitelja v Št. Vidu pod Ptujem Karla Sorca za nadučitelja v Seli: def. učitelja v Cirkovcu Karla Planerja za učitelja v Rečici; prov. učitelia v Ljutomeru Ivana Baukarta za definitivnega. Prestavljena je def. učiteljica v Teharjih Viktorija Flere-Kosi v Letuš. Učiteljicama Tereziji Cvar v Dramljah in Mariji Jelovšek-Hiti je dovoljeno zamenjati službeni mesti. Izstop iz učiteljske službe se je dovolil def. učiteljici v Letušu Fri-di Zmerzlikar. V stalen pokoj so stopili: začasno vpokojena učiteljica v Šmarju Marija Ferlinc in def. učitelj v Ptuju Sebastijan Kranjc, Priznanje se je izreklo učiteljici ročnih del v Laškem Ani Amon in upok. učitelju v Ptuju Seb. Kranjcu.
Ruška koča. Glede nedeljskega koncerta opozarjamo, da se vrši isti gotovo, ako le ni vreme skrajno neugodno. Ako bi pa bile vremenske razmere skrajno slabe, se bode vršila pozneje enkrat veselica v Manbo-ru, za katero so kupljene vstopnice veljavne.
Iz Laškega. Dne 15. t. m. so obhajali gg. trgovski sotrudniki in gg. sotrudnice g. Lorberja odhodnico, ter so pri tej slavnosti nabrali za Ciril Metodovo družbo 10 K 20 v. Zahvaljujemo se tem potom cenj. osobju in upamo, da bode našlo veliko posne-malcev.
Zadruga rokodelskih obrti sod. okr. Laško v Laškem ima svoj občni zbor v nedeljo, 21. septembra 1913 ob 3. popoldne v gostilni g. Juvanči-ča v Zidanem mostu s sledečim dnevnim redom: Poročilo predstoj-ništva in odložitev mandatov, nova volitev predstojništva, volitev in poročilo računskih pregledovalcev, volitev zaupnih mož in prisednikov po-magalske preizkusne komisije, sklepanje o notranjih zadevah in slučajnosti. Ako bi zbor v določeni uri ne bil sklepčen, se vrši v smislu § 18. odst. 7. zadružnih pravil zbor eno uro pozneje, ki more ne glede na število udov veljavno sklepati.
Trbovlje. Veselica moške podružnice C. M. družbe 21. t. m. obeta biti po predpripravah nekaj posebnega.  Dosedaj so že prijavili naši
sosedje od blizu in daleč svojo udeležbo. To bode pa tudi ena največjih prireditev v letošnjem letu v naši trboveljski dolini. Nikdo naj ne zamudi prilike in poleti isti dan peš ali z avtomobilom (kateri bode vozil k vsakem vlaku) v Trbovlje pod 200-letno lipo, kjer bode našel dovolj užitka in zabave. Pri veselici svira polnoštevilna godba »Pazniškega in delavskega podpornega društva«.
Zveza jugoslovanskih železničarjev v Mariboru priredi v nedeljo 21. septembra na vrtu Nar. doma veselico z jako raznovrstnim sporedom. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, vabi odbor tem potom na številno udeležbo.
Zasedanje mariborskega porotnega sodišča. Doslej so določeni sledeči slučaji: 22. septembra Jožef Proložnik, težka telesna poškodba; 23. Franc Pavlic, zločini proti nravnosti; Marija Pelko, detomor; 24. Avgust, Franc in Julijana Razbošan, nravnostni zločini.
V Ptuju so bili obtoženi trije ugledni narodnjaki gg. Haladeja, Še-rena in Kreft, da so baje hudo nabili nekega pijonirja. »Štajerc« je z vso lastno mu zlobnostjo napadal slovenske obtožence ter zahteval celo, da mora priti tudi njihov zastopnik g. dr. Gosak na obtožno klop. Dne 16. t. m. pa so bili vsi trije obtoženci oproščeni. Zvečer se je ta zmaga čez nemškutarske lažnjivce in zlobneže proslavila pri ptujskem »Srbskem Petru« (tako imenuje »Štajerc« narodno gostilno Mahoričevo) z lepim petjem, divno cigansko godbo, ki ]2 igrala z elegantno preciznostjo slovanske komade ter navdušenimi govori g. dr. Brunčka in g. dr. Gosaka. Znaten del slovenskega Ptuja je bil na tem udeležen. Prvo maščevanje nad Štajercijansko kliko je podaritev zastopniških stroškov za Dramatično društvo.
Drobne novice. Iz poštne službe. Poštni kontrolor v Mariboru Hubert Lassnik je povišan v 8. činovni razred. — Iz Fale nad Mariborom poročajo, da se je pri gradnji električne centrale znova zgodila nesreča: neka pečina se je nenadoma odrušila in štirje delavci, ki so delali na njej, so zleteli z njo vred v globočino. K sreči se je poškodoval le eden. — V P1 a n i n i so prijeli nekega obrtnika, ki je dobival od nekega Schicka v Pragi saharin. Schick je razpošiljal saharin v zavitkih, čijih vsebina je bila označena kot ure in verižice. — V K a m n i c i pri Mariboru so prijeli lOletne-ga dečka Franca Ledineka, ki je v tamošnji okolici zakrivil več požigov; dejal je, da zato, ker rad gleda ogenj.
Koroško.
Sleparski izselniški agent. V Celovcu so aretirali na kolodvoru nekega Josipa Stojanoviča, čevljarja iz Belgrada. Med vožnjo iz Maribora v Celovec se je mož seznal z dvema kmetoma, ki sta mu med pogovorom povedala, da se nameravata izseliti v Ameriko. Stojanovič se jima je predstavil za izselniškega agenta neke tvrdke Klaus iz Buchsa. Obljubil jima je, da jima preskrbi vozne listke in vse potrebne listine za vožnjo proti takojšnjemu plačilu 60 K. Moža sta bila tako neprevidna in sta dala neznancu denar. Ko pa je ta denar spravil je izginil v drug voz. Kmeta sta končno uvidela, da jih je neznanec opeharil in sta ga naznanila. Ko je pripeljal vlak v Celovec je neznanec stopil zadaj iz voza in stekel proti polju. Stražniki in čuvaji so ga ujeli in izročili sodišču. Pri njem so našli samo 28 kron denarja, kar kaže, da je moral imeti v vozu še enega tovariša s katerim je rlen delil.
Požar na žagi. V Brezah je pogorela velika parna žaga bratov Fel-trinelli. Zgorelo je vse razun poslopja za urad in razun velikega skladišča desk. Kako je nastal ogenj še ni znano.
Primorsko.
Velik požar v Trstu. V noči od torka na sredo ie izbruhni! ogenj v velikem skladišču tvrdke Leo Frisch v ulici Tessa. V skladišču so bili goveji rogovi, velika množina gumija, različne kože itd. Ogenj se je silno hitro razširil in je popolnoma uničil skladišče. Z velikim naporom se je posrečilo gasilcem, da so ogenj omejili. Škoda znaša več kot 20.000 K. Kako je ogenj nastal, še ni znano.
Trčenje parnikov. V Trst je prišlo brzojavno poročilo, da je trčil Llovdov parnik »Linz« v pristanišču v Konstanci v angleški parnik »Win-field«, ki je zelo poškodovan. »Linz« je dobil le lahke poškodbe. — V Carigradu pa je trčil turški parnik »Anatolie« v parnik »Belenden«, last tvrdke Tripkovich v Trstu, in ga težko poškodoval. Škodo cenijo na 1000 funtov šterlingov.
Senzacljonema aretacifa. V Polju so aretirali policijskega agenta, znanega Dardija, ki je bil pred zapleten v neko umazano afero zaradi nekega 61etnega deklica.
Francoski begun. Na meji pri Tržiču so prijeli francoskega beguna, katerega so že delj časa iskali v Italiji in v Avstriji. Mož se piše Se-gretin Remi in je doma v Angliersu
v provinci Viene. Služil je kot prostovoljec pri Chasenrs d' Afrique. Vsled nekega prestopka pa je bil prestavljen h kazenski kompaniji v Cal-
vi na otoku Korsiki. Na poti v Calvi pa je pobegnil in posrečilo se mu je, da priplui z malim čolnom na italijansko obal. Blodil je po Italiji več mesecev in skušal priti v Avstrijo, kjer se je nameraval naseliti stalno.
Nezgoda na morju. Pri Poreču je prekucnil vihar velik čoln »Aligi«. V čolnu sta bila neka Marji Wieser in Leon Zanier. V vodi sta se držala za čom in klicala na pomoč. K sreči je bil precej blizu neki čoln, na katerega sta se ponesrečenca rešila.
Simulirana tatvina. Jernej Spon-gia iz Rovinja, gostilničar v ulici Lloyd v Trstu, je ovadil policiji, da so vlomih' v njegovo gostilno tatovi in so mu odnesli 70 kron denarja, za 1500 kron vrednostnih predmetov m za 800 kron srebrnega namiznega orodja. Preiskava je dognala, da se je Spongia policiji nalagal, da bi se lažje rešil svojih upnikov v Trstu, katerim je dolžan čez 10.000 kron. Spongio so po preiskavi aretirali in ga izročili sodišču.
Poskusen samomor v ječi. Oni Micheluzzi, katerega so prijeli, ko je vlomil v blagajno mestne plinarne v Trsta, Je poskusil že dvakrat samomor. Pred kratkem je razbil šipo in si je prerezal s kosci stekla žile na rokah. Prišel je pravočasno čuvaj, ki je poklical zdravnika. Ranjenca so odpeljali v jetniško bolnišnico. Ko je nekoliko okreval se je poskusil zastrupiti s hipermanganom. Toda tudi to pot ga je dobil pravočasno bolniški strežaj in je takoj poklical zdravnika. Micheluzzi je bil že več let za* prt zaradi vloma in je izvršil vlom v plinarno takoj v prvih dneh, ko je prišel iz ječe.
Kolesarska dirka za primorsko prvenstvo. V nedeljo je priredilo kolesarsko društvo »Balkan« v Trstu dirko za primorsko prvenstvo za leto 1913. Dirke so se udeležili dirkači iz Trsta, Gorice in iz Opčin. Ljubljanskih dirkačev ni bilo, ker se je isti dan vršila dirka ljubljanskega kolesarskega društva »Ilirije« iz Ljubljane v Logatec in nazaj. Dirka se je vršila na progi Trst-Podgr au in nazaj, to je 70 km. Prvi je dospel nazaj Zorko Ši š k o v i č, član »Balkana«, doma iz Herpelj. Prevozil je progo v 2 urah 29 minut in 55 sekundah in dobil s tem letošnje primorsko prvenstvo in kot nagrado veliko zlato kolajno. Osem minut za njim se je vrnil B r i š č i k Gvido z Opčin, kateremu so v manjših presledkih sledili Ostrouška Ivan iz Briščikov, Maver Ivan iz Lonjerja, Jerič Al. iz Bričšikov, Metlika Rudolf iz Bazovice in Erjavec iz Gorice. V maksimalnem času sta prišla M a -c a r o 1 in H r v a t *iz Solkana. Dirka je kljub slabemu vremenu dobro izpadla, ponesrečil se ni nikdo.
Lažnjiva poročila laškega župana v Zadru. Poročali smo o izgredih, katere so povzročili Lahi v Zadru povodom kongresa laških visokošol-cev. Te izgrede bi Lahi kaj radi utajili, kajti boje se slabih posledic. Zato je zadrški župan poslal v nemške liste poročila, da so vse vesu, ki jih širijo nekateri listi o zadrskih laških izgredih, neresnične. Nekateri nemški listi so se seveda vsedli na lima-rrjce laškega župana in so priobčili njegova poročila. Nekateri drugi pa so jih samo zabeležili. Sedaj pa se je jasno pokazalo, da so biia poročila laškega župana izlagana. Nasproti dementrju laškega župana Ziliotta objavlja državna policija komunike, v katerem pravi, da so se izgredi res vršfli, da je bilo aretiranih 12 oseb, da je biia potrebna žandarmerijska asistenca in da so Lahi tudi policiji in orožnikom nevarno grozili. S tem je postavljen zadrški župan javno na laž in njegova stvar je, kako se bo pral. Najboljše bi bilo, da zapusti svoje mesto m odrine preko morja v svojo blaženo odrešeno Italijo.
Nesreča v ladjedelnici. V ladjedelnici Danubius na Reki je padel pri gradbi novega dreadnoughta »Šzent Istvan« ISletni delavec Ivan Kis, doma na Ogrskem, raz 24 m visok oder. Ponesrečenec je umrl med vožnjo v bolnisfifco. V znak sožalja delavci pol dneva niso delaH.
Sokol v Cerknem priredi dne 21. t. m. javno telovadbo. Po telovadbi v prostorih gostilne pri »Fir-barju« ljudska zabava s koncertom, plesom itd. Svira vojaška godba c. in kr. pešpolka nadvojvode Franc Ferdinanda št. 19 iz Tolmina. — Posebno še vabimo vrle brate in sestre iz Idole, Žirov m Sp. krrjfe, da no-
ri rte ta dan v Cerkno na zaključno javno sokolsko prireditev v tem letu. Za zabavo in postrežbo bo v polnem obsegu preskrbljeno. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu.
Tujski promet. V zadnji »Villa« cher Zeitung« se nekdo pritožuje čez Bovčane in Ložane, ker ni nikdo hotel peljati 5 turistov na eni kočiji čez Predel na Trbiž. Na koncu notice pa še pristavlja, naj od Nemcev nihče ne hodi v Soško dolino, da se mu tudi kaj ljubega ne pripeti kot onim 5 gospodom, zraven tega pa zelo priporoča Scheidenbergerjevo gostilno v Rablju, ki je celo ob 10. zvečer Imela pripravljeno večerjo. Na ta dopis hočemo samo malo odgovoriti. V Logu kakor tudi v Bovcu je za tujski promet dobro preskrbljeno. Onim turistom gotovo ni znano, da je tam urejena avtomobilna zveza, a tudi vozov se dobi dosti na razpolago. Ali oni gospodje so morali biti stis-njenci, ker so zahtevali za 5 oseb samo 1 kočijo. Kateri voznik pa bi bii tako nespameten, pa bi naložil 5 težkih turistov na svojo kočijo. Saj bi se mu moral voz razdreti. In zakaj bi mučil konje s tako težo čez strmi Predel. Če bi gospoda zahtevala 2 voza, pa bi se jim lahko po-treglo v Bovcu ali pa v Logu, kjer bi hoteli. Radi v notici priporočene gostilne Scheidenbergerjeve v Rablju pa hočem navesti en resničen dogodek. Prišel je meseca junija zvečer ob 8. neki gospod od dežja ves premočen iz Trbiža do omenjene gostilne v Rablju. Vprašal je za voz čez Predel do Loga, ponujal 10 K (dvakratni znesek), ali gostilničar ni hotel dati voza. Vprašal je gospod za večerjo, a ni nič dobil. Zahteval je prenočišča, pa se mu je odgovorilo, da bi dobil lahko postelj v hlevu, drugje pa ne. Moral je tujec peš oditi v dežju čez Predel na Primorsko, kjer je bil v Sp. Logu bolje postre-žen kot na Koroškem. Torej je resnica ravno nasprotno kot piše »Vili. Zeitung«.
Dnevne vesti.
+ »Obračun«. Da bi iz današnjega mojega članka ne nastala kaka nesporazumljenja, dostavljam še to, da moram za navedbe članka glede drž. poslanca g. dr. L a g i n j e prepustiti odgovornost g. dr. Jos. F1 e -g o, ki mi je te stvari povedal. — Kamila Theimer.
-f- Hudomušni dr. Lampe. Izredna marljivost, s katero potujejo dež. odborniki klerikalne večine in dež. uradniki po Kranjskem, je napotila dež. odbornika dr. Novaka, da se je po svoji dolžnosti kot zastopnik manjšine začel zanimati za stroške, ki jih provzročajo ta pogosta potovanja križem dežele. Ti stroški so namreč jako znatni, narasli so iani kar na kakih 50.000 kron in je čisto gotovo v javnem interesu, da se stvar nekoliko pregleda, posebno od te strani, če ti stroški niso bili nepotrebni. Hudomušni dr. Lampe je na dr. Novakovo radovednost odgovoril na poseben način: položil je pred dr. Novaka pol centa ali koliko pobotnic, češ, zdaj pa si pomagaj kakor veš in znaš. Res, rafinirano si je pomagal dr. Lampe. Če bi hotel dr. Novak vse te pobotnice pregledati in urediti in sešteti, bi potreboval par mesecev, a vrag vedi če bi naposled ne prišel do spoznanja, da mu dr. Lampe sploh ni predložil vseh pobotnic, nego odstranil ravno tiste, ki bi dr. Novaka najbolj zanimale, mogoče je vse! To bi se dr. Lampe smejal, če bi videl dr. Novaka, kako išče in išče med predloženimi mu papirji — ravno tiste pobotnice, ki jih išče, pa bi ležale v dr. Lampetovi miznici skrite. Ta-ko-Ie skrivanje je dr. Lampetu sploh zelo priljubljeno sredstvo. To smo že videli in bomo posebno v kratkem. Iz računskega zaključka bomo namreč imeli priliko spoznati, kako zna dr. Lampe pod različne rubrike skriti tiste tisočake, ki jih je dr. Šusteršič porabil za priredbo svojega zasebnega stanovanja in kako zna skriti izdatke za avtomobilske vožnje, v tem ko nam je slučajno ravno včeraj inženir Milan pl. Šuklje razodel, kako se zna dr. Lampe skriti celo v tujo kožo in v družbi z inženirjem Serne-cem slepomišiti po znanstvenih revijah pod firmo »inž. Tschermak«. O, ni brez specijalnih talentov, ta dr. Lampe in zato vzbujajo računi o dijetan in drugih deželnih izdatkih toliko zanimanja.
-f Klerikalno barbarstvo. Spljet-ska »Sloboda« poroča: »Te dni je na sodni razpravi izpovedal neki dalmatinski župan, ki je sam klerikalec, da je znani duhovnik Nikola Bilić, ko je imel v nekem malem dalmatinskem mestecu, ako se ne motimo, postne propovedi, pred verniki rekel, da bi bilo potreba nekega gospoda v istem kraju, ki nima sreče, da bi bil klerikalec, politi s petrolejem in ga potem javno pred  vsemi verniki za-
žgati. Ta ideja in to čustvo božjega namestnika Biliča pač živo osvetljuje barbarstvo, ki ga širijo klerikalci v našem narodu. Takšno vzpodbujanje in ščuvanje na umorstvo je bilo mogoče samo v srednjem veku, a mi smo se evb vzpričo takšnih ozna-njevalcev božje besede zopet povrnili v srednji vek.« — Kakor se vidi, so razmere v Dalmaciji že prav tako podivjane, kakor pri nas na Kranjskem. Kakor pri nas na Kranjskem razni Kreki pozivajo na poboje naprednjakov, tako oznanjajo tudi učenci naših klerikalcev v Dalmaciji, da je umor političnega nasprotnika ne samo dopusten, nego tudi bogu dopadljiv! In to se pravi: povračati ljudstvo nazaj h Kristusu - kralju!
4- Hrvaški list o Slovencih. HrvaŠka napredna stranka v Dalmaciji izdaja za preprosto ljudstvo list »Pučko Slobodo«, ki je urejevan v narodnem jugoslovanskem duhu. V zadnji svoji številki priobčuje ta lirt lep članek »Naš narod in naša domovina«. V tem članku se piše tudi o Slovencih in sicer nad vse simpatično. Tako-le označuje pisec članka Slovence: »Najbližji naši bratje so Slovenci. Slovenci žive na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, v Istri, Gorici in v mestu Trstu. Slovencev je nad poldrugi milijon. Slovenci so nam tako blizu, njihov jezik je našemu tako sličen, da na primer Hrvat iz Zagorja bolje razume Slovenca, kakor pa Hrvata iz Like ali iz Slavonije. Zato imamo dovolj vzroka trditi, da tudi Slovenci, dasi se njih jezik nekoliko razlikuje, spadajo v naš narod. A kar je morda še važne-je in je treba posebno poudarjati, da namreč Slovenci tudi postopajo tako, kakor da bi bili z nami en narod. Vedno so složni s Hrvati, ker se zavedajo, da je nam vsem spas samo v slogi. Slovenski narod je zelo delaven, prosvetljen in zelo ljubi dobro knjigo. V tem oziru bi tudi mi morali posnemati Slovence! . . .«
+ C. kr. gozdno in domensko ravnateljstvo zastopa v Bohinju pro-vokanten človek, čigar nemškonaci-jonalna predrznost že vsakemu preseda. Kako daleč sega nestrpnost tega človeka, spozna lahko vsak izletnik in vsak turist, če ga zanese pot na posestva verskega zaklada. V Bohinju vidi — samonemške napise: Freiwillig gestatteter Weg — Bis auf Wiederruf gestatteter Weg itd. Take-le samonemške napise si upa pri nas napravljati javen uradnik, da zadosti svoji nemško-nacijonalni nestrpnosti. Namen teh samonemških napisov je očiten: žaliti slovensko prebivalstvo in prikazati Bohinj, kakor da bi bil nemška posest. Prizadeti uradnik pri tem niti ne pomisli, kako škodo zna s tem provzročiti verskemu zakladu pri eventualni pridobitvi servitut, kajti samonemški napisi v Bohinju ne morejo nič šteti. Pričakujemo, da bodo ti samonemški napisi primerno hitro izginili!
+ Idrijski občinski odbor je imel v nedeljo dopoldne javno sejo, ki je bila iz več ozirov jako zanimiva. Pred sejo je bila volitev v okrajni cestni odbor. Izvoljen je bil župan Iv. Štravs z naprednimi glasovi. Na predlog odbornika Al. Pegana se je sklenil protest na deželno vlado rad; krivične sestave okrajnega cestnega odbora idrijskega. Klerikalni odborniki so glasovali proti, ker se čutijo ne odbornike idrijske občine, marveč zastopnike klerikalne večine v deželnem odboru. Tako jim ne pride na misel, braniti pravice idrijskega mesta, pač pa brez sramu zagovarjati krivično postopanje kranjskega deželnega odbora. Pri seji je župan predvsem prečital odlok deželnega odbora, s katerim se rešujejo pritožbe vložene proti obč. proračunu za leto 1913 in stavil predlog, da se dovoli dodatni kredit 9000 K, ker s Črtanimi postavkami ne bo mogoče občini izhajati. Klerikalci so izjavili, da bodo le v onih točkah za naknadni kredit, proti katerim se niso pritožili. Odbornik Pegan je predvsem izrazil začudenje, da je župan tako mirno vzel na znanje odlok deželnega odbora, ki ni le stvarno popolnoma neutemeljen, marveč skrajno ža-jiv za vsakega občinskega odbornika. Deželnemu odboru se ni niti vredno zdelo le z eno besedo utemeljiti črtanja toliko in toliko računskih postavk. Po daljšem utemeljevanju predlaga, da se proti razsodbi deželnega odbora vloži pritožba na upravno sodišče. Za predlog je glasovalo 9 odbornikov, proti 9 in župan je moral dirimirati, odločil je za pritožbo na upravno sodišče. Vse je osupnilo postopanje socijalnih demokratov, ki liso glasovali za predlog odbornika Pegana in s tem pokazali, da jim je prav strankarsko postopanje kranjskega deželnega odbora. Naknadni kredit se je sprejel z naprednimi glasovi. Pri drugi točki dnevnega reda se odkloni ustanovitev ustanove na mornarski akademiji na RekLPravta-ko se odkloni prošnjo fotografa Rov-
ška iz Ljubljane za prirejanje kine-matografičnih predstav v Idriji. Pri slučajnostih se je odobrilo, da je županstvo prepustilo sobo v mestni ubožnici za 8. dekliški razred. Odklonila pa se je ponudba Stavbne zadruge za nakup novozgrajene hiše v Grapi. Klerikalci so se pri tej priliki zopet pošteno razkrinkali. Spominjamo, kako so se še pred najkrajšem času ogrevali za delavska stanovanja, sedaj pa so bili naenkrat proti, češ, da bi se s tem dajala po-tuha ljudem. Da bodo klerikalci nasproti, je bilo pričakovati, a da pomagajo socijalni demokrati prediogu do propada, pa je nekaj neverjetnega. Na poti jim je, da je hišica prirejena le za eno družino. Ni pa dolgo tega, ko smo čitali v »Zarji« dolgo razpravo o zboljšanju stanovanjskih razmer in tam se je ravno priporočalo gradbe hiš za eno samo družino. To propagirajo tudi vsi merodajni faktorji za reformo stanovanjskih razmer. Mislimo pa, da je bil socijalnim demokratom, ne vsem, nakup stavbe nasproten, ker so hoteli biti predvsem politiki in potem socijalisti. Ko se je obravnavalo še neke stvari, je zaključil župan sejo, ki je bila postala že preje nesklepčna.
— Mestni uradnik Javernik se nahaja zopet pri svoji družini v Ljubljani pa je menda bolan na živcih in v zdravniški oskrbi.
— Iz ljudskošolske službe. K brezplačnemu službovanju sta dopuščeni absolventki Ana P i r č e v a na Lichtenthurničinem zavodu in Ana Z a j č e v a na ljudski šoli v Velikem Gabru. Absolvent Fran V o n č i n a je imenovan za suplenta na ljudski šoli v Žireh, definitivni učitelj Leopold Hladnik pa za vodja te šole. Na mesto na dopustu se nahajajo-čega učitelja Leopolda F e r j a n a pride na ljudsko šolo v Olševek su-plentka Julijana R o t a r j e v a. Na mesto gdč. Ludmile Odlaskove pride kot provizorični učitelj na ljudsko šolo v Šent Peter pri Ljubljani Leon Fink.
— Osrednji vsedijaški podporni-ški odbor v Ljubljani prosi vse tovariše, kakor tudi cenj. gospode in gospodične, ki smo se jim drznili poslati nabiralne pole, da nam jih do 30. t. m. vrnejo na Ij. Jadransko banko in sicer tudi prazne, da se izognejo eventualnim sitnostim in nam ne onemogočijo podati javnosti natančnega vpogleda v uspeh naše akcije. Dalje prosimo, da nam pošljete natančno poročilo o zaključku prireditev, kakor tudi naslove gospodov, oziroma tovarišev, ki bi ti bili še voljni zbirati potom pol, na naslov tajnika K. Luschtitzkvja, Elizabetna cesta 6/II. Ljubljana.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 7. do 13. t. m. se je rodilo 24 otrok, en otrok je bil mrtvorojen, umrlo pa je 23 oseb, med njimi 12 domačinov. Umrli pa so za otročico 1, za jetiko 1, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 2 in vsled samomora 1 oseba. V zavodih je umrlo 13 oseb. Za infekci-'oznimi boleznimi so oboleli: za otročico 1, za egiptovsko očesno boleznijo 4, vsi tujci, ki se nahajajo v deželni bolnišnici in za vratico 1 oseba, ki so jo pripeljali iz dežele v deželno bolnišnico.
— Razmere v mestnem kopališču »Koleziji«. G. Tomo Korbar nam piše: »Zarja« priobčuje pod gornjim naslovom dopis z dne 9. in 11. septembra in »Slovenec« z dne 12. t. m., v katerem branijo najemnika Kole-zije zaradi nedavno v »Slov. Narodu« opisanih vzgojnih uspehov, ki so se pokazali v jako čudni luči »slučajno ravno napram meni — gostilničarju nasproti kopališča.« Opisal sem to početje, nikakor ne v kaki zavisti, temveč, da opozorim g. Grila na nedopustno početje njegovega sina. Sicer pa pripomnim, da nisem prišel šele v Ljubljano, temveč, da sem bil že pred 36. leti tu, kjer sem se po lOletni odsotnosti pred par leti zopet stalno nastanil. Moj pokojni oče je imel dolga leta v Ljubljani izkuhar-ski in gostilniški obrt, vsled česar sem imel jaz temveč pravice, da se potegujem za gostilniško koncesijo. Dobil sem jo, toda ne novo, temveč sem jo prevzel od g. Lucije Kopač. Vsled tega so neosnovani napadi na sl. mestni magistrat radi moje koncesije, in je ravno tako abotna trditev o podpiranju človeka, ki se dobro razume z nekaterimi tukajšnjimi prvaki. Če »Zarja« in »Slovenec« pišeta o pravici do obstanka, naj poudarim, da imam jaz isto pravico kot g. Gril. Kako neosnovano je iz zavisti izvirajoče očitanje, da se je povodom neke veselice v Hribarjevem gaju vzelo vino od mene, dokazuje dejstvo, da so društva, ki prirejajo te veselice svobodna in kod taka lahko jemljejo vino enkrat tu, drugič drugje. Pripomnim naj še, da se s kopališčem ne oddaja tudi gostilna. Poleg kopališča je bil prvotno le nekak buffet za dobo kopališke sezije; če <
pa ima sedaj g. Gril popolno gostil* niško obrt, se ima zato zahvaliti istemu sl. magistratu, katerega seda/ napada. To je seveda stvar okusa.
Profesor Uroš Džonić, asistent slov. seminarja na belgrajskem vseučilišču, je prispel v Ljubljano za deli časa, da prouči tu neke strani slovenske književnosti. Z njim je tudi njegova gospa soproga.
Gospodinjska šola v »Mladiki«. Vedno prihajajo vprašanja na nas, kako je urejena in kakšen namen ima gospodinjska šola. Pojasnimo to na kratko: Gospodinjska in kuharska šola ima nalogo, podati dekletom meščanskih krogov priliko, izuriti se do popolnosti v kuhanju preproste in fine meščanske hrane, kakor tudi v konserviranju različnih živil, in se naučiti dobrega, razumnega gospodinjstva. Učni predmeti so: kuhanje, gospodinjstvo (šivanje, pranje, likanje, serviranje, gospodinjsko knjigovodstvo), hranoslovje in zdravo-slovje. Največjo važnost polagamo na praktični del, predvsem na kuhanje, konserviranje in kalkulacije. Med ljubljanskim ženstvom je naša šola takorekoč nepoznana, zato vabimo vljudno vse gospodinje in gospodične, naj pridejo osebno pogledat našo šolo, kjer dobe lahko tudi natančne informacije o vsem. Uverjeni smo, da bodo potem naše dame pošiljale svoje hčerke v »Mladiko« in ne kakor do sedaj, po raznih gostilniških kuhinjah.
Nogometne tekme in naše občinstvo.   Iz športnih krogov nam poročajo: V Ljubljani si je pridobil nogometni šport svojo   stalno publiko, svoje privržence in častilce. Posameznim igralcem je občinstvo posebno naklonjeno in tem svojim ljubimcem n. pr. velikokrat ploska, če tudi s stališča športmana ne zaslužijo ni-kake pohvale.    Res se sicer tudi po drugih mestih podobno postopa, toda navadno le v ta namen, da se igralce vzpodbuja k vztrajnosti in naglosti. Sicer bi ne bilo ničesar oporekati, ako bi občinstvo nagradilo nepristrano posamezne bravure s ploskanjem, odločno pa mora  grajati športman ono radodarnost ploskanja. Končno bi se tudi to ploskanje še preneslo, toda naše občinstvo gre še nekoliko dalj; v zadnjem času je tudi drugače začelo posegati v razvoj tekem. Vsako moštvo ima takorekoč že svoje čestilce, ki se zavzemajo za njega, nad nasprotnimi igralci pa kriče ali jih celo izžvižgavajo, ako trčijo slučajno z njih ljubljenci malo bolj trdo skupaj. Razven tega je v Ljubljani za te vrste športnih   prireditev še kaj slabo preskrbljeno. Zagrajen. igrišča nimamo in tako se dogaja, da imajo pri nogometnih tekmah navadno prvo odločilno besedo oni paglavci, ki kot neplačani gledalci škilijo iz ceste izza plaht na igrišče. Za nje ni večje zabave, kakor da malo ponagajajo prirediteljem. Vsako najmanjšo priliko izrabijo, da z žvižganjem ali na kak drug način motijo tekmo. Navadno se potem pusti od njih zapeljati še ostalo občinstvo, ki z napetostjo in v nekem čudnem razdraženju zasleduje tekmo, da da na podoben način duška svojemu trenotnemu razpoloženju. Pri takem položaju postane seveda potem tudi drugače še tako tih gledalec   nemiren in ta nemirnost, nervoznost in razdražljivost se polasti skoraj vseh gledalcev. To razvado pa je treba odpraviti že v interesu športa, kajti ta pojav drugače lahko prav mnogo škoduje nadaljnemu razvoju športa med nami, kar bi bilo samo obžalovati. Zato bi bilo morda umestno, da enkrat   policija prime prave povzročitelje te razdražljivo-sti, t j. paglavce za plahtami, malo za ušesa. Vpoštevati se mora nadalje pri nogometu, da je tekma tem lepša, čim mirnejša je, čim mirnejši so igralci in gledalci in da napravlja nepotrebno ali celo neupravičeno vmešavanje občinstva v igro na vnanje moštvo samo slab vtisk, češ, da nima ljubljanska publika pravega zmisla za šport. Torej je tudi v interesu našega  mesta   in njegovega prebivalstva, da izostanejo v bodoče pri nogometnih   tekmah ravnokar grajani pojavi in grde razvade..
Na bob v Kamniški Bistrici v nedeljo, dne 21. septembra se vabilo vsi cenjeni obiskovalci in ljubitelji naše divne Bistrice. — V soboto zvečer se bo na prostem pred kočo pekel krompir. V nedeljo popoldne se vrši pravi planinski ples na harmoniko. S pijačo in jestvinami bo najbolje preskrbljeno. Z dovoljenjem osrednjega društva S. P. D. se bo prodajalo vino iz sodov in v buteljkah, vsled večje ostale zaloge po znižani ceni. Vstopnina prosta. Za slučaj neugodnega vremena se vrši bob prihodnjo nedeljo kot slovesni zaključek letošnje sezone.
V Kočevju je umrl ondotni advokat dr. Golf vsled srčne kapi. Golf je bil velik sovražnik Slovencev in se je izdajal za čistokrvnega Nemca, dasi je bil njegov oče belokranjski kmečki sin in mu je bilo pravilno ime Goljuf. Ker ni sedaj nobenega odvet-
nika v Kočevju, bi bilo pač želeti, da bi se naselil tam slovenski odvetnik^ ki bi imel jako lepo bodočnost.
Velik požar v Kočevju. Včeraj ponoči je razsajala huda nevihta po Dolenjskem. V Kočevju je strela udarila v neko hišo, ki je bila takoj v plamenu. Ogenj se je vsled hude sape hitro razširil, da je v teku ene ure pogorelo devet gospodarskih objektov. Razen ene krave so vso živino rešili.
Iz Višnje gore. K včerajšnji notici »Slov. Naroda« objavljamo, da se je vrinila v dopis pomota in je načelnik gasilnega društva v Višnji gori, Alojzij Sevšek, ne pa g. Ogorelec, in da znaša čisti dobiček pri veselici m tomboli 170 kron 90 v, ne pa kakor je bilo objavljeno, 140 K, torej za 30 kron 90 v več, kar naj občinstvo vzame na vednost.
Uspeh vladne prepovedi cvetličnega dne v Novem Mestu. Kakor drugod, ali pa, ker v Novem mestu cvetličnega dne še niso imeli, ravno tem bolj še, je vse meščanstvo bilo osupnjen, ko se je izvedelo, da je vlada prepovedala sokolski cvetlični dan. Dobro, so dejali napredni meščani. Če bi vlada nam bila to nedolžno veselje pustila, bi jaz dal za cvetlice morda 2 kroni, jaz 5 K itd., tako pa dam 20 K. Tako se je govorilo in tudi storilo v premožnejših krogih. Pa tudi drugi krogi niso hoteli zaostati v tem tekmovanju. V vseh naprednih gostilnah, kamor zahajajo Sokoli, se je z velikim navdušenjem začelo pobirati okrog miz. Zlasti v restavraciji Pri Dolenjski železnici se nadomestilo za prepovedan cvetlični dan z vnemo pobira in z ra-dodarnostjo žrtvuje. Vladna prepoved pa je iz mesta pognala seme tudi ven v okolico. Ravno za okolico je ta vladna prepoved najboljša reklama za zanimanje za slovensko So-kolstvo.
Izseljevalna epidemija na Dolenjskem. Iz Novega mesta nam poročajo: Izseljevanje v Ameriko, ki v naši okolici letos posebno številno zavzema obseg, ki mora vsakega pravega rodoljuba s trahom navdajati Pretečeni mesec se je samo iz ene občine izselilo blizo dvesto ljudi, večinoma moški v najboljših letih. Ta teden jih je šlo samo iz najbližnje okolice blizo 50. Je že res, v Ameriko zahajajo Dolenjci že desetletja. Ali takega splošnega bega iz dežele še ni bilo, kakor je letos. To ni že več navadna, se tupatam pojavljajoča posledica naših razmer, to je že nevarna epidemija, ki zna v par letih vpostošiti celo Dolenjsko. Saj se že zdaj po bližnjih vaseh dobe cele hiše zaprte, kmetije opuščene, v hišah, kjer je še lani gospodovala mnogobrojna kmečka družina, samevajo k večjem še žene s kopico otrok. Značilno je pa pri tej socijalni epidemiji, da se ista pojavlja ponajveč ravno v najbolj klerikalnih občinah in vaseh.
Iz Lukovice. V nedeljo je bila pri nas »bobova«. Od vseh strani prihite ljudje na ta dan v našo prijazno Lukovico se poveselit. Klerikalci so to priložnost porabili in so priredili igro na župnikovem dvorišču. Imajo neko »izobraževalno« društvo, ki pa ravno toliko izobražuje, kakor »Pavlihova marela«. Seveda so se za igro imenitno pripravljali, posebno nadebudni »bizgeci«, ki predstavljajo katoliško dijaštvo v Lukovici. V predvečer igre so za reklamo streljali, da bi prišlo več ljudi. Tudi so se vrtili ti vrli katoličani in pridno močili suha grla. Igra ena, kakor druga, je bila pod vsako kritiko, le »bizgeci« so se pokazali v svojem elementu. Po predstavi so šli zopet zalivat utrujena telesa. Le žal, da so ti izobraževatelji celo 12Ietne otroke vpijanili. Nekateri so se vlekli Šele ob 2. ponoči domov. Marijine device so tudi ponoči nekaj cvilile, pa se ne ve zakaj. Igra je tedaj zelo slabo izpadla, to so trdili celo klerikalni udeležniki sami, vendar pa so vsi Česnarji in bizgeci zadovoljni. Če je pa tudi zadovoljen tisti, ki so mu »lojtre« polomili in še več drugih reči poškodovali, to je vprašanje. Klerikalni, ali drugače povedano, katoliški akademiki, pa so že spisali imenitno poročilo za »Domoljub«. Seveda ne bodo o plesu, pijači itd. ničesar omenili, ker znani »bizgec« iz Lukovice vidi samo uradnike in druge liberalce, kako strašno piiančujejo.
Brata z nožem ranil. Snoči je prišel vinjen domov posestnikov sin Lovro Semrajc iz Sneberjev št. 4 ter se začel prepirati z bratom Francetom. Med prepirom je sunil brata dvakrat z nožem v levo stran in ga tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico.
Semanjski in tržne vesti. Na včerajšnji semenj je bilo pripeljanih 297 glav in sicer 124 volov, 61 krav, 91 konj, 22 telet in 11 prašičev za rejo. — Na trg pa 12 voz krompirja in 9 voz zelja. Krompir je bil 100 kg po 5 K 20 vin., 100 zeljnatih glav je valjalo pa 8 K.
Priporočljiv kupec. Predvčerajšnjim je prišel v Liubliano s orisilnim
potnim listom neki nepridiprav. Ko se je s svojo važno listino po mestu izprehajal, je poželel po novi žepni uri in se zagledal v lepo izložbeno okno tvrdke Suttner na Mestnem trgu, nato pa je šel v trgovino zbirat ure, a ni kupil nobene, marveč se mirno poslovil in odšel. Kmalu za njegovim odhodom so nastavljenci pogrešili novo žepno uro in skočili za tujcem, katerega so ustavili še v obližju trgovine ter mu ukradeno uro odvzeli, potem ga pa pustili z božjo milostjo dalje.
Izgubila je včeraj na trgu g. Marija Svetličeva denarnico, v kateri je imela 17 K denarja.
Nesreča. V torek, dne 16. septembra pon. je povozil vlak med postajama Otoče in Radovljico nekega moža. — Pri njem so našli samo vojaško knjižico, iz koje se je razvi-delo, da je bil doma iz občine Besnica pri Kranju. Kako je zašel ob tem času na železniški tir, se ne ve.
Orijentalska kolonija v areni Narodnega doma- V areni Narodnega doma se je naselila kolonija zamorcev in Arabcev. Družba, ki je zelo slikovita in vzbuja mnogo zanimanja, sestoji iz več divjih bojevnikov, ki plešejo bojne plese, več plesalcev in plesalk, godcev, rokodelcev, arabskih umetnikov itd. Posebno pozornost vzbuja orijentalski harem z raznimi odličnimi orijentalskimi krasoti-cami, ki kažejo svojo umetnost z raznimi plesi. Med temi se odlikujejo posebno Favorita Yanina, trebušna plesalka Rekio, Hadja Fatma, Aby Senen in mlad evnuh Mohamed Ben Dida. Skupine so jako slikovite in zanimive, posebno ona v haremu vzbuja veliko pozornost. Vstop je dovoljen proti primerni vstopnini vsak dan od 4. popoldne do 10. zvečer, v nedeljo pa že od 10. dopoldne. Obisk je izplačljiv, pos*ebno ker se te ljudi v tako številnih in slikovito sestavljenih skupinah le redko vidi.
Kinematograf »Ideal«. »Bene-čanske sanje«, velefina drama bogate vsebine in razkošne opreme se je pričela včeraj predvajati pri vseh predstavah in je gledalcem nad vse pričakovanje dobro ugajala. Dejanje se vrši v Benetkah, Milanu in Parizu in je snov posneta iz življenja častnika in umetnice - pevke. Krasni prizori: »Pogreb v Benetkah«, »Vožnja čez Kanal na Otok smrti«, posebno pa poslovilni prizor koncem slike, so naravnost očarljivi. Ta vele-krasna slika se predvaja vsak dan do vštevši ponedeljka pri vseh predstavah in je dostopna tudi šolski mladini. Nihče naj ne zamudi prilike, da si ogleda to sliko.
Naslovi dijaških stanovanj se dobe v upravništvu »Slov. Naroda« v Narodni tiskarni.
Razgled po slovanskem svetu.
— Odkritje spomenika češkemu pesniku Zeverju. Dvanajst let po smrti Julija Zeverja, velikega pesnika češkega, so mu odkrili v Pragi v Chotkovem parku krasen spomenik. Spomenik je izklesan iz surovih skal, ob katerih stoje krasni ženski kipi, predstavljajoči glavne ženske tipe iz Zeverjevih del. Nad kipi ie bronasta plaketa pesnikova, pod njo pa je vklesan napis »Julij Zeyer 1841 do 1901.« Spomenik so odkrili v navzočnosti številnih dostojanstvenikov, književnikov in tisočglave množice. Naučno ministrstvo, ki je prispevalo za spomenik 15.000 kron, je zastopal podpredsednik namestništva vitez Vojaček. Uvodoma proslave je operni zbor narodnega gledališča zapel Bendlov zbor »Ob pesnikovem spomeniku«. Slavnostni govor je imel ravnatelj Miroslav F r i d a. Po njegovem govoru je padel zastor, ki je zakrival spomenik, in množica je za-klacala: Slava neumrlemu pesniku! Predsednik odbora za postavljenje spomenika ravnatelj F- A. Šubert je nato izročil spomenik v last in varstvo mestne občine praške, v katere imenu je nato govoril podžupan dr. Kašpar. Svečanost je zaključil »Slavnostni zbor«, ki ga je zapel operni kor narodnega divadla.
— Jubilej češkega pisatelja Frana Hovorke. »Kolo literacke a artističke« v Krakovu je v nedeljo proslavljalo pisateljski jubilej češkega pisatelja Františka Hovorke, znanega pobornika češko - poljskega zbližanja. Na slavnosti, ki so se je udeležili razni dostojanstveniki in najodličnejši zastopniki poljske književnosti in žurnalistike, je bil navzoč tudi sam jubilar. Ž njim je pri-hitel v Krakov tudi slavni slovaški slikar Joža Uprka. O zaslugah Ho-vorkovih za poljsko - češko zbližanje so govorili profesor Sokolovvski, poslanec Tetmajer, ravnatelj Zawilin-ski in pisatelj Stasiak. Hovorki je došlo nad 200 brzojavnih pozdravov. Med drugimi so mu čestitali: srb. po-
slanik na Dunaju Jovanovič, načelnik sanitetnega oddelka pri vojnem ministrstvu srbskem dr. Konderma-jer, srbski tiskovni urad itd. Fran-tišku Hovorki, ki je dober prijatelj tudi slovenskega naroda, čestitamo iz srca tudi mi k njegovemu pisateljskemu jubileju.
— Obravnava proti atentatorju na barona Skerlecza. Glavna obravnava proti atentatorju Dojčiču, ki je hotel ustreliti hrvaškega kraljevskega komisarja barona Skerlecza, se bo vršila pred zagrebškim sodiščem v četrtek, dne 25. septembra. Obtožnica je bila Dojčiču vročena v ponedeljek. Ker Dojčič proti obtožnici ni prijavil ugovora, je obtožnica postala po preteku roka 24 ur pravomoćna. Obravnava bo trajala samo en dan. Kdo bo Dojčića zagovarjal, še ni znano.
Društvena naznanilo.
Ob priliki petdesetletnice priredi telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani sokolsko razstavo. Da mu bo mogoče podati čim najboljšo sliko o društvenem razvoju, se obrača tem potom do cenj. občinstva, zlasti pa do starejših bratov z vljudno prošnjo, da mu blagovolijo prepustiti za ta namen potrebni razstavni materijal, kakor: dele starega kroja, sokolske tiskovine (letna poročila, vabila itd.), darila in diplome s tekem, fotografije, zlasti iz starejše dobe in druge enake spominke, ki so v tesni zvezi z društvenim razvojem. — Predmeti za razstavo naj se blagovolijo oddajati od 17. do 24. t. m. izvzemši nedelje 21. t. m. v društveni sobi v Narodnem domu od 6. do 7. ure zvečer. V nedeljo, dne 21. t. m. se bo pa sprejemalo za razstavo namenjene predmete dopoldne od 10. do pol 12. ure. Po zaključku razstave se bodo vsi predmeti točno in nepoškodovani vrnili lastnikom. Odbor.
Slovensko   planinsko društvo
naznanja, da so sedaj še vse koče, katere oskrbuje osrednje društvo odprte. Kamniška koča in Koča na Veliki planini se zatvoriti 21. t. m. popoldne.
1 Književnost.
— »Branibor« Slovenski mladini. 1914. II. letnik.   Izdal in založil »Branibor« v Ljubljani, uredil Rasto P. Tiskala   »Narodna   tiskarna« v Ljubljani 1913. Cena 20 vin. — Pravkar je izšel »Branibor« koledarček za 1. 1914., namenjen, kakor že ime pravi, slovenski mladini. Že prvi koledarček, ki je izšel spomladi, je bil v slovenski javnosti sprejet z veseljem   in potrebnim razumevanjem, saj je vsakdo čutil, živo potrebo, da se daje naši mladini zlasti ob ugroženih narodnih mejah leto za letom v roke knjižnica, ki bi vzdrževala in krepila v mladih srcih narodno zavest in narodni ponos ter vzbujala v dovzetnih mladih dušah smisel in navdušenje za narodne ideale. Kakor prvi tako je tudi drugi letnik koledarčka posvečen temu plemenitemu namenu.   Če knjižica povsem odgovarja svojemu smotru, ne bomo preiskovali, to pa pravimo, da kaže novi letnik nasproti lanskemu znaten napredek. Vsak začetek je pač težak, tako je tudi pri tem podjetju. Toda prepričani smo, da se bo z dobro voljo, z vztrajnostjo in   ljubeznijo do stvari posrečilo napraviti   iz koledarčka zares pravo zlato knjigo za slovensko mladino. Poleg koledarske vsebine obsega knjižica te-le sestavke v vezani besedi in   prozi, Oton Zupančič    (pesem) »Zeleni J u r i«, Ksaver M e š k o »Več navdušenosti!«,  Cvetko   Gol ar (pesem) »Moja domovin a«, Ante Beg »Slovenskim mladeničem, Cvetko G o 1 a r (pesem) »O j, slovenska   zemljica«, Ante Beg »Slovenskim  m I a d e n -k a m«,   Cvetko    G o I a r (pesem) »M 1 a d o s t i«, Rasto P. »O domovinski ljubezni«, Cvetko Go-1 a r (pesem) »Ne žaluj, slovenska mati«, Cvetko G o 1 a r »M a-t i«, Cvetko G o 1 a r (pesem) »L e -pa   si,   slovenska zemlja«, Anton Trstenjak »V varčnosti je moč naroda« in J. B—t. (pesem) »Naš   narod zida«... Na   koncu   koledarčka   je rubrika »Moji   součenci«,   urnik   in nekaj praznih listov za beležke. Vsebina koledarčka je vseskozi primerna za mladino in ima namen   vzbujati v mladih dušah narodni ponos, narodno zavednost in ljubezen do slovenskega jezika. Ni nam treba omenjati, da spisi, priobčeni v koledarčku, nimajo druge tendence, kakor netiti v mladini krepko in  zdravo narodno idejo. Zato pričakujemo z vso gotovostjo, da bodo letos izostali surovi in docela   neutemeljeni   napadi na »Braniborovo« knjižico,   kakršni so lani izšli iz Maribora. Slovenski mladini, slovenskemu   občinstvu   toplo 1
priporočamo ta koledarček, ki je iz- I šel v 6000 izvodih. Nadejamo se, da bodo segli po knjižnici vsi tisti, ki so . jo že lani naročali. Cena koledarčku je tako nizka, da si ga lahko omisli vsakdo. Naročila sprejema društvo »Branibor« v Ljubljani. Naročila se izvršujejo samo proti gotovemu plačilu ali pa po poštnem povzetju.
— »Slovenski Trgovski Vest-nik« 9. štev. ima to-le vsebino: 1. J. Skalar: Obrtna sodišča in odvetniki. 2. Dr. K. Hinterlechner: Praktiška geologija. 3. Železniške tarife. 4. Val. Žun: Nekatera poglavja iz finančne vede. 5. Iz trgovske prakse: Na kaj se mora paziti pri nakupovanju zrnja. — Terjaj! — Bodi previden v informacijah. 6. Raznoterosti: Ogromni gospodarski napredek Rusije. — Slovenska trgovska šola v Trstu (s pravico javnosti). — Slovenska trgovska šola v Trstu. — . Pomanjkljivo knjigovodstvo. — Star greh naših trgovcev. — Kava. 7. Statistika: Družba z omenjeno zavezo v Avstriji 1. 1912. — Promet v tržaškem pristanu 1. 1912. — Izvoz Avstro - Ogrske na Japonsko. 8. Osnovanje trgovsko-obrtne kreditne zadruge v Celju. 9. Društvene vesti. 10. Konkurzi.
Gospodarstvo.
—Svarilo pred kupčijami z neko inozemsko firmo z   jeklom. Od
zanesljive strani se naznanja naslednje: Neko Švicarsko industrijalno podjetje za orodje je poslalo v zadnjem času svojega zastopnika do raznih domačih tvrdk, da bi nabiral naročila na jeklo za orodje. Zastopnik pa kaže strankam ročni vzorec jekla približno 50 mm2 v prerezu in jih skuša pridobiti za poskusno na-ročitev na jeklo za orodje po predloženem vzorcu, s katerim bi si Laje mogla stranka sama napraviti orodje, kakor dleta, drgalna šila i. e. Pri dobavi se skuša naročilca prevariti s tem, da se mu pošlje jeklen drog, ki nima v prerezu 50 mm2, temveč, pri katerem meri ena stran kvadratnega prereza okoli 50 mm. Ob običajnih uredbah delavnic se naravno tak kos jekla ne more obdelavati. Od naročnika podpisano naročilo se glasi na »50 kvadr. mm . . . jekla...« Naročnik trpi škodo ne samo vsled tega, da jekla, dobavljenega 20—50-kratni množini večinoma sploh ne more porabiti, temveč tudi vsled tega, ker je za poskusno naročilo zahtevana cena 3'50 frankov za kg izredno visoka.
— Trgovinske zveze med Srbi in Čehi. Kakor poročajo iz Belgrada, pričakujejo srbski trgovci odposlan-sivo čeških trgovcev, zlasti ekspor-terjev, da se zopet sklenejo nove trgovske zveze.
— Železo. Tudi nemške tovarne so znižale cene železa.
— Hmelj. Iz Žatca poročajo o stanju hmelja, da prihajajo skoraj iz vseh krajev tožbe, da se ni dosegla ona množina, ki jo je bilo pričakovati. Z Angleškega poročajo, da bo uspeh za 15 do 40 tisoč stoto v manjši, kakor se je računalo. Enako poročajo tudi iz Amerike. V Žatcu so vsled tega cene poskočile za 20—25 kron, v Norimbergu pa za 25—30 M. Za 50 kg plačujejo v Žatcu za domači pridelek 275—310 K, za štajerski in ogrski hmelj pa 180—225 K.
— Uvoz cvetlic. Vrtnarji predlagajo varstveno carino za uvoz cvetlic. Ob tej priliki objavlja statistika interesantne številke o uvozu cvetlic in zelenjave. Odrezanih cvetlic je prišlo leta 1912. v Avstrijo 16.653 stotov v vrednosti 4,995.900 K in sicer iz Nemčije 1408 stotov, iz Italije pa 15.053 stotov. Listov in vej je prišlo 8118 stotov v vrednosti 487.0S0 K in sicer iz Nemčije 229 stotov, iz Italije 7359 stotov in iz Egipta 417 stotov. Korenin in kobuljev iz Nemčije 3740, z Angleškega 724, s Ho-landskega 4196 stotov v vrednosti 1,337.100 K; cvetlic v loncih iz Nemčije 20916 stotov, iz Belgije 6769, iz Italije 1329 in iz Holandske 3066 stotov za 2,279.960 K. Zelenjave je prišlo največ iz Italije, Egipta, Rusije, Srbije in iz angleške Severne Amerike, skupaj 198.140 stotov v vrednosti 2,179.540 K- Presnega zelja se je vpeljalo iz Nemčije, Danske, Holandske in Italije 212.000 stotov za 2 milijona 120.100 K. Svežih kumar je prišlo iz Nemčije, Holandske, Italije, Romunske in Rusije 55.33S stotov za 2,600.886 K. Karfiola se je vpeljalo 151.501 stot za 2,575.517 K in sicer iz Nemčije 15.735 stotov in iz Italije 132.442 stotov. Fine namizne zelenjave se je vpeljalo 131 297 stotov za 6,170.959 K iz Nemčije, Italije, Francoske in Romunske; druge zelenjave se je vpeljalo 96.181 stotov za 1,154.172 K. Pasivna bilanca avstrijskega vrtnarstva znaša torej nekako 27 milijonov kron.
— Sveče. Avstrijske in ogrske tovarne za sveče so sklenile z ozi-rom na podraženje surovin cene svečam primerno zvišati.
— Mednarodna razstava knjižnih in grafičnih obrti v Lipskem leta 1914. Že desetletja ni videla Nemčija nobene svetovne strokovne razstave, pri kateri bi v toliki meri in tako enotno sodelovali tudi drugi narodi, kakor bo ravno omenjena razstava v Lipskem. Do sedaj so priglasile oficijalno udeležbo: Avstrija, Francija, Italija, Portugalska, Švica, Turčija, Holandska, Ogrska, Španska, Belgija, Anglija, Danska, Švedska, Norveška in Rusija; pričakovati pa je udeležbe celo od izvenevropskih držav, kakor Indija, Kitajska, Japonska in Južna Amerika, katere države so znane kot posebno bogate na lepih in dragocenih produkcijah tiska, pisanja in papirja. Nekatere države, med drugimi tudi Avstrija, bodo postavile svoje posebne paviljone, za katere so odmerile posamezne države primerne prispevke. Cela razstava bo neka živa slika duševne kulture in napredka človeštva, kakor jo do sedaj v lepšem in jasnejšem okviru še ni bilo videti. Avstrija bo zastopana pred vsem po izdelkih iz industrijskih in obrtnih krogov. Da se pa more ugoditi poleg že vposlanim prijavam še drugim prošnjam, je predsedstvo razstave podaljšalo rok priglaševanja do 1. oktobra t. 1. Prijave, vprašanja in dr. je nasloviti na krajevni razstavni odbor na Dunaju IX., Severingasse 9.
Bazne stvari.
* Stavka tramvajskih uslužbencev v Zagrebu. V Zagrebu stavkajo že delj časa tramvajski uslužbenci. Ravnateljstvo električne železnice je najelo druge delavce in odslovilo stavkarje. Policijsko ravnateljstvo je izvedelo, da nameravajo stavkujoči napasti nove uslužbence in ovirati s silo promet. Zato je izdalo razglas, v katerem opozarja stavkarje, da se bo kaznovalo vsako poškodovanje tramvajske proge kot hudodelstvo javne nasilnosti in zbiranje stavkujo-čih ob tramvajski progi kot upor. — Socijalni demokrati so sklicali vsled tega javen shod, na katerem se bo govorilo o sredstvih, ki naj bi pripomogla stavkujočim do uspeha. — Nekateri groze tudi z generalno stavko.
* Patrijarh BogdanoviĆ. Patrijarha Bogdanovića, ki je izginil, kakor smo že poročali, iz Bad Gastei-na, še vedno niso našli. Iz Budimpešte poročajo sedaj po vesteh iz Bad Gasteina, da so oblasti ustavile na-daljno iskanje njegovega trupla in da se je uvedlo že postopanje za proglašenje za mrtvega.
* Bleriot o varnosti v zrakoplovih. Bleriot se je izrazil napram časnikarjem o varnosti v zrakoplovih sledeče: Gre pred vsem za varnost v aeroplanih.   Nekateri konstrukterji hočejo doseči varnost obenem za letalca in za letalo. Zato hočejo opremiti letalo z ogromnim padalom. —< Drugi hočejo varnost samo za pilota, vsled česar bi bil ta gotovo zavarovan pri padcih iz manjše višine. Bleriot sodi, da bi imelo praktičen učinek samo individualno padalo, toda tudi pri tem bi bilo treba, da ne začne padati takoj, ko skoči pilot, oziroma pasažir iz letala, delovati, marveč šele nekoliko oddalieno od padajočega letala, sicer se lahko zgodi, da se zamota letalec v padajoče letalo. Sicer pa je nemogoče pri katastrofah, ki se najčešče pripete vsled eksplozije, da bi pilot zapustil letalo. Bleriot misli, da bi se rešil padalnf problem najboljše, če   bi aeroplan sam deloval kot veliko padalo. Aeroplan je za to izredno usposobljen, tako vsled svojih velikih kril, kakor vsled svojega stabilizatorja. V avtomatično stabiliteto Bleriot ne verjame. Baje vedno prevrne naval vetra aeroplan, kakor prevrača veter tudi ptiče, dasiravno  morejo zmanjšati odpor svojega telesa s tem, da sklo-pijo peruti k telesu. Bleriot primerja plavanje po   zraku s plavanjem po morju. Aeronavtika še ne razpolaga z velikanskimi napravami, kakršne so morske ladje, da bi se mogla ubraniti valovom zraka, ki so poleg tega mnogo večji, kakor   morski valovi. Tem velikim nevarnostim prepuščamo majhno ladjico. Nikjer se ne more pogrezniti v valovih zraka, pasti mora, lahko pa bi skonstruirali tak aeroplan, da bi bilo nemogoče, da se trajno prekucne aeroplan, kakor se je to konstruiralo pri pomorskih re«< silnih barkah, tedaj da konstruiram« aeroplan, ki se ne da potopiti in ne prevrniti. Proti potopljenju   bi se mogli aeronavti ščititi z varnostnimi pasovi, t. j. s posebnimi individualnimi padali. Če pokažejo Pegoudovi poskusi, da je mogoče letalo v zraku hitro prevrniti in zopet takoj postaviti, kakor to hoče krmar, bo dosežen velik napredek v vprašanju napredka letanja po zraku.
* Ali sme ženska v svojem stanovanju sprejemati obiske moških? To vprašanje, s katerim se je pred pari dnevf pečalo berolinsko državno so-
dišče, je gotovo zanimivo z ozirom na velikomestne stanovanjske razmere. Samostojna ženska, ki ima svoj poklic in ki stanuje kot podnajemnica, se mora bojevati z večjimi neprijetnostmi nego mladi mož v istih razmerah. Tožnik, lastnik hiše, je zahteval od svojega najemnika, naj prepove svoji podnajemnici, igralki, sprejemati obiske moških. Hišni gospodar je to utemeljeval s tem, da se ostali najemniki pritožujejo vsled tega. Državno sodišče je zavrnilo tožbo hišnega gospodarja. V utemeljevanju pravi sodišče: »Prepoved moškega obiska je omejitev osebne svobode, česar navadno podnajemniško razmerje ne dovoljuje.Mora se posameznim osebam prepustiti, v koliko se hočejo podvreči zakonom nravnosti. Ce hoče mlada dama sprejemati obiske mož in če ne spravlja ravno z načinom obiskov dobri glas hiše v ljudsko govorico, ne more ji nihče kratiti v njenem stanovanju te pravice. Ni se ji treba v svoji svobodi omejevati niti zato, da se vsled tega pritožujejo najemniki. Na vsej stvari bi nič ne izpremenilo, niti okolščina, če bi imel moški obisk nemoralni namen. Nikogar nič ne briga, kaj se godi za zaprtimi vratmi. Če se dama na zunaj z zadostno rezervo obnaša, ni prekoračila meje, ki odgovarja njeni osebni svobodi.
* Zakon Castellani - Gould. Odločba papeževega sodišča v izjavi, da je zakon grofa Bonija Castellani z Ano Gould, hčerko amerikanskega milijarderja, neveljavna, je dovedla do novega procesa, ki oporeka tej razsodbi. V tem slučaju namreč ne gre za razporoko, marveč za ničnost zakona, ker leže vzroki ničnosti še v času pred sklepom zakona. Zaročenca namreč sta sicer izjavila, da hočeta stopiti v zakon, v resnici pa tega nista hotela ali pa samo pod gotovimi pogoji. Po današnjem na-ziranju tak pogojni zakon ni mogoč in se na neizraženo voljo tudi ne more ozirati. Tudi samo v šali ali pa samo na videz sklenjen zakon je veljaven. Mentalni pridržek, šala in navidezna sklenitev imajo sicer za podlago, da se volja in izjava ne skladata, taki divergenci pa stoje nasproti zmota, prevara, nezavedanje, v katerih slučajih se da proglasiti tudi zakon za neveljaven. Kanonsko pravo pa stoji v svoji okostenelosti na stališču, da stori tudi divergenca volje z izjavo zakon neveljaven. Na to sališče so se tudi vedno postavljala duhovna sodišča in v tem oziru je na razpolago več slučajev. Neki grof se poroči s sobarico svoje sestre, pridrži si pa v duhu, da sploh noče z njo pravega zakona. Neka mlada Milančanka se poroči, samo da more odslovii nasilnega kavalirja. Neki Francoz se poroči z bogato Rimljanko, noče pa živeti z njo v zakonu, marveč jo hoče pri prvi priliki umoriti. V vseh teh slučajih je bil zakon razveljavljen. Tudi prvi zakon Napoleona I. je bil razveljavljen, ker se je Napoleon izjavil, da se ne misli v resnici poročiti z Josipino Beauharnais.
* Nekaj o čeveljčkih. Dokler se bo ohranil sedanji kratki kroj pri krilih na površju, bo tudi luksus v čeveljčkih imel svoje dobre dni. Že sedaj so moderni čevljarski umetniki na delu, da pripravijo za letošnjo zimo originalne novosti. Nova moda prinaša tudi v tem oziru prav posebne novosti. V prvi vrsti gre za snov, iz katere naj se napravijo čeveljčki.
V zadnjem času se je porabljala zlasti krokodilova koža, barvana in obeljena, ki je učinkovala zlasti v svojih različnih niansah. Zelo originalni so tudi čeveljčki z raznimi ob-šitki iz kožuhovine, zlasti oni z belo kožuhovino podlasice, tudi čeveljčki iz podlasičjega kožuha s črnim robom bodo zelo dragoceni, potem pridejo čeveljčki iz krtovine, do sedaj je dal krt svoj kožuh večjidel samo za čepice. Potem so tu čeveljčki iz seala bobrovine. pa tudi iz kačjih kož, celo iz ribje kože z luskinami, tudi martinčki, seveda lepo pisani velenci pred vsem, so morali dati svojo kožo. Čeveljčki iz ribje kože se dobe tudi imitirani, so pa bolj trpežni prišijejo se namreč v tem slučaju luskine iz jekla, ali pa se sicer drugače imitira ribja koža. Baržun, damast, satin niso več moderni, tudi precej originalni so svilnati čeveljčki, posejani s steklenimi biseri ali pravimi kameni, seveda se sveti iz njih nogavica, ki mora biti po svoji barvi v skladu z barvo čeveljčka. Prihajajoča zimska moda naglasa zopet bolj rob čeveljčkov, kjer se prišije kožuhovina, pogosto tudi garnitura iz ptičjega perja. Originalni so tudi čeveljčki iz usnja divjačine z vžganirni, ali pa z roko slikanimi podobami, tudi svilnati čeveljčki z ornamenti, vse pa bogato obrobljeno.
V obliki so čeveljčki zopet bolj elegantni kakor zadnjo zimo, pete so srednje visoke, ne tako vratolomno visoke, kakor se pogosto vidi in ne . šiljasti, da dame komaj balansirajo, I
sprednji del čeveljčkov pa je bolj podolgast in lepo vzbočen
* Gigantieno delo tehnike. Po
delj kakor tridesetletja trajajočem boju s prirodnimi silami je dovršila tehnika gigantieno delo: Meseca julija t. 1. je bil dokončan prekop skozi panamsko ožino. Zadnja stena je padla in svetovnozgodovinsko delo bilo dovršeno. Junija 1906., ravno pred sedmimi leti, so sklenile Zedi-njene države, da same nadaljujejo delo, s katerim je spojenih toliko pikrih reminiscenc. Skoraj pozabljena je zgodovina početka tega dela, ki živi naprej v besedi »panama«, ki označuje višek korupnosti. L. 1881. so pričeli z delom. Ko je bila že ena milijarda in 200 miionov porabljenih, se je delo leta 1889. ustavilo. Pravice Panamske družbe so nato kupile leta 1903. Zedinjene države, plačale so za te pravice 40 milijonov dolarjev. Že prej pa so se bile Zedinjene države leta 1901. zedinile z Angleško, da imajo Zedinjene države edine pravico zgraditi in upravljati prekop. Sedaj spaja ta nova kot ocean z oceanom. Dolga je ta pot 76 km ter gre skozi masiv Culebra, po reki Rio Grande, skozi pokrajine, ki so bile še pred kratkim divje in nekultivirane. Dovršeno je delo ženijalnega tehnika, ki ga bo šteti med največje može vseh časov, Lessepsa. Zopet bodo sedaj z občudovanjem imenovali to ime, ki je bilo po krivici oblateno in onečasteno vsled dejanj, za katera so bili drugi odgovorni. Še je sicer dolgo do onega časa, ko bodo ladje plule po teh velikanskih rezervoarjih,glav-no delo pa je dokončano, dokončano od gigantičnih strojev, premagoval-cev narave. Čudež tehnike je končan, odprta je pot z oceana na ocean.
* Moderni stavbni materijal so
betonska opeka, otli kvadri, ogradni zidovi, žlebi, cementne cevi, strešniki, kanalske in drenažne cevi, stropnice itd. Podobni izdelki, kateri so v svoji veliki izbornosti dosedaj najboljši žgani materijal, se lahko povsod, kjer se nahaja pesek, kameniti odpadki, povsem enostavno izdelujejo. Izdelki iz cementa so boljši mimo drugih izdelkov in stavitelji jih jako radi vporabljajo, ker se dado dobro prilagoditi. Trpežnost izdelka in močnost zavisi seveda od porabljenih prvotnih surovin, a največ od praktičnih enostavnih in dobrih strojev. Največja in najznamenitejša tovarna za te stroje in pomožne stroje je tvrdka Dr. Gaspary in drugvMarkranstadtu pri Lipskem. Vpogled napominane tovarne je interesentom dovoljen in se more vseka-ko priporočati. Kdor pa nima časa za podobni ogled, naj od pripominane tvrdke zahteva zastonj in poštnine prosto novo brošuro št. 24, v kateri je poraba peska razumljivo pojasnjena in več stavb z betonske opeke in cementnih strešnikov, kakor tudi potrebni stroji in pomožni stroji v podobah predočeni.
Telefonsko in brzojavno poročila.
Upravna komisija na Češkem.
Praga, 18. septembra. V včerajšnji seji upravne komisije se je naznanilo, da znaša uspeh naklade na pivo do sedaj šele 60.000 K. Vsled pičlih dohodkov je morala državna uprava posoditi upravni komisiji meseca avgusta 1,200.000K in sedaj zopet 500.000 K. Do konca leta upajo dobiti iz naklade na pivo 10 milijonov kron.
Solnograški deželni zbor.
Solnograd, 18. septembra. Solnograški deželni zbor se je včeraj sestal.
Tržaška afera.
Rim, 18. septembra. »Message-ro« poroča, da je sklical zunanji minister di San Giuliano diplomatični svet, da mu predloži vprašanje ali in v koliko kršijo tržaške naredbe pravice v Trstu naseljenih italijanskih državljanov.
Reforme na Hrvaškem.
Zagreb, 18. septembra. Kakor se zatrjuje, namerava vlada reformirati zastarelo komitatsko upravo. Sabor se je že večkrat bavil s tem vprašanjem pri čemer se je tudi naglašalo, da naj se odpravijo mesta velikih županov, ker so popolnoma nepotrebna in samo obremenjujejo proračun, v resnici pa imajo samo namen podpirati vlado v saboru, kjer sede veliki župani kot virilisti. Vlada se bo težko odločila odpraviti velike župane.
Italijani v Tripolitaniji.
Rim, IS. septembra. Iz Bengazi-ja poročajo, da so čete generala To-rellija po hudem boju pregnali domačine iz neke doline. V boju je padel tudi general Torelli sam, 2 častnika in 28 mož. Trije častniki in 70 mož.
med njimi 19 Italijanov, je bilo ranjenih. Tudi sicer se vrše vsak dan boji z beduini.
Stavka na Irskem.
London, 18. septembra. Stavka na Irskem se vedno bolj širii. V Dub-linu stavka nad 20.000 delavcev. V bližini Dublina je prišlo ponovno do krvavih spopadov s policijo. Policija je streljala in ustrelila enega dečka, več delavcev pa ranila.
Socijalni demokrati.
Jena, 18. septembra. Predlog radikalne skupine nemških socijalnih demokratov na vprizoritev splošne stavke je bil odklonjen s 333 glasovi proti 142 glasovom.
Otvoritev Panamskega prekopa.
Petrograd, 18. septembra. Te dni dospe sem ameriško odposlanstvo z bivšim predsednikom Roose-veltom na čelu, da povabi Rusijo še enkrat na otvoritev Panamskega prekopa.
* * *
Dogodki na Balkanu.
Mir med Bolgarsko in Turčijo sklenjen.
Carigrad, 18. septembra. Včerajšnja seja bolgarskih in turških delegatov je trajala tri ure. Mejno vprašanje je bilo popolnoma rešeno. Dimotika ostane turška. V principu se je dosegel tudi sporazum v narodnostnem vprašanju. Danes popoldne se vrši še ena seja mirovnih delegatov. O včerajšnji seji je izdala turška vlada oficijozen komunike, v katerem konstatira, da se je dosegel v vseh važnih vprašanjih sporazum. Meja se prične ob izlivu reke Marice in se konča ob izlivu majhne rečice Resvaja v Črno morje severno od Guiade. Mesta Dimotika, Odrin in Lozengrad pripadejo Turčiji, Malko Tirnovo, Svilen in Ortakej pa Bolgarski.
Carigrad, 18. septembra. Izid včerajšnje seje delegatov je pričakovalo prebivalstvo z veliko napetostjo. Pred palačo, v kateri se je vršila seja, je čakala cel čas velika množica poročila o uspehu konference. Seja je bila proti koncu prekinjena in turški delegati so se zbrali pri velikem vezirju, kjer se je improviziral takoj izredni turški ministrski svet, da odloči, ali bi ne bilo mogoče dovoliti Bolgarski kakih koncesij v vprašanju Dimotike. Turški vojaški krogi, pred vsem pa vojni minister Izet paša, so ostali neizprosni in so bolgarske želje odklonili. Ko so se turški delegati vrnili, je trajala mirovna konferenca samo še par minut. Bolgarski delegati so ob sklepu konference sami izjavili, da ostane Dimotika Turčiji.
Grška demobilizacija.
Atene, 18. septembra. Pred časom prekinjena demobilizacija je bila zopet odrejena. Grške čete pridejo v Solun, da se od tam vrnejo zopet v svojo domovino.
Kralj Esad.
Drač, 18. septembra. Provizorič-na vlada je pozvala Esad pašo, da naj zaradi diferenc,ki so se pojavile med njim in provizorično vlado, de-misijonira. Esad paša se brani to storiti in je izjavil, da bo preložil sedež svojega urada v Drač.
Rim, 18. septembra. Listi poročajo iz Brindisija. da se namerava Esad paša proglasiti za vladarja dra-škega okraja.
Boji v Trakiji.
Berolin, 18 septembra. Listi poročajo iz Carigrada, da se je vršil pri Kirdžalih enajsturen boj med neko bolgarsko divizijo in močnim oddelkom trakijskih četašev. Bolgari so se morali umakniti..
Moratorij v Srbiji.
Belgrad, 18. septembra. V zadevi moratorija v Srbiji se vrše med ministrom za narodno gospodarstvo in »Narodno banko« pogajanja, da bi se našel način, kako omogočiti in olajšati vsem dolžnikom plačanje obveznosti.
Srbija in Grška.
Belgrad, 18. septembra. Glede meje južno od Gevgelija je prišlo med srbsko in grško vlado do sporazuma. Meja teče mimo vasi Sovo.
Današnji list obsega 8 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. hi   ..ina in tisk »Narodne tiskarne.;.
Zahvala.
Slavni »Salonski orkester« v Cerknici ie napravil dne 6. in 7. septembra t. 1. koncert v korist revni šolski mladini domače šole. Čisti dohodek 51 K 58 vin. mi je izročil odbor, z željo, da kupim za ta znesek revnim otrokom knjige, zvezke, peresa in peresnike.
Za ta velikodušni dar in za trud se slavnemu odbru v svojem in v imenu Šolske mladine prisrčno zahvaljujem. Bog plačaj!
Šolsko vodstvo v Cerknici,
dne 16. septembra 1913.
Andrej Šest šol. vodja.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 15. septembra: Marija Sedlar, hči mizarskega pomočnika, 16 mesecev, Streliška ulica 15.
Dne 16. septembra: Roland SiegI, sin poštnega oficijanta, pol leta, Streliška ulica 15.
Dne 17. septembra: Jernej Brodnik, delavec - hiralec, 77 let, Ra-deckega cesta 9.
Mnenje gosp. dr. A. Hartinga,
Telfs.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
Prav rad vam poročam, da vaše železnato kina vino Serravallo izborno služi. Šest tednov od tega je imela neka bolnica težak porod. Ni se mogla popraviti, teka ni imela, slabokrvna je bila zelo, čutila je vhadce v prsih, potila se je ponoči in bila je nervozna. Po rabi 2 botiljk vašega vina se je njeno zdravstveno stanje zelo zboljšalo, dobila je tek, vsled česar je izgledala takoj boljše. V teh in v sličnih slučajih bom predpisoval prav rad vaš izdelek.
Telfs, 9. junija 1911.
Dr. Harting.
3 & 18 si zapomnite,
ako hočete vedeti iz katerih sodenskih občinskih zdravilnih vrelcev se dobi-vaj*o Faveve pristne sodenske mineralne pastilje —- in samo te! 3 in 18 sta obenem najbolj odrejena in rabljena sodenska občinska zdravilna vrelca in vrednost Favevih sodenskih mineralnih pastilj se razvidi že samo po sebi. Rabijo se ob hripavosti, za-slezenju, katarjih v jabolku bronhijah, glasovnih indispozicijah z vedno enako izbornim uspehom. Pazite pa na ime »Fay«. na uradno posvedočenje županskega urada kopališča Soden ob T., na beli kontrolni pas in ne dajte si obesiti kake ponaredbe.
Od leta 1868 naprej se Bergerjeva ko'rar.ova mila v Avstro-Ogrski in po vseh kulturnih državah rabijo za umivanje in kopeli proti izpuščajem na koži in nečistostim kože. Vsaka etiketa mora imeti znano varstveno znamko in podpis tvorniške firme G. Hell & Comp., ker sicer mila niso rristna, že 40 let v prometu uvedena.
■T se kol naravna
^p.^^uamiznavoda .r ve vrele in m zdravilna voda
režkoče organskega dihanja in :oper bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča.
Glavna zaloga v Ljubljani: IkM Mul
Turške srečke
so najbolj zanesljiva loterija,
kajti vsaka srečka mora zadeti! — Prospekte razpošilja Češke industriiske ike glavno zastopstvo v Ljubljani.
ban!
vrelec   OlatoUCaa namizna
pijača a obiioo ogljikovo kislino. Pcsocfiaj« prebito h» izmeno snorl.
Z*:a koncontriru mcdlela«. Mn tro I »c, priporočili« pri krCBlćaem želodčnem katera, zaprtja, Urlghtotlft i*«t»«fc ▼radini* otaklla&lL Jetrni trdi ni, zlatici, anoTolzrnca*-klh boln/.nih.k-iurla dihalnih crganoT.
Donati
2dr«7ile» vrtite ulvecjt vsesin« noja vrsta. Zlasti
uporaben pri kroničnem črevesnem kataru, obstlpa-cljl, ioldnlb kamenih,tolSf :cl
drevesnem
eU%*cldnt!
trganju, aladkovnl bclerru
Najmočnejši % prirodni vreleć'magnezijo
Borzna poročila.
ljubljanska
.Kreditna banka v Ljubljani*.
Uradii kirtl dunajske bone 18. septembra 1113.
■alelbenl papirji.
4«/8 majeva renta .... 4*2#/» srebrna renta .... 4°/. avstr. kronska renta . . 4% ogr.      „ . .
4% kranjsko deželno posojilo 48/0 k. o. češke dež. banke .
Srečke fa J. 1*60 •/.   . . „   „ „ 1864 .....
„ tiske......
„    zemeljske I. Izdaje .
„ opni* hfpoiečne . .
„ dun. komunalne .
„ avstr. kreditne .   , .
„ ljubljanske ....
„ avstr. rdeč. križa  . .
1»        ^ST* ff M • •
„    bar"lka   .   . . turške ....
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alnlne-Montan . . . . Cefike slr.dkorne družbe . ZJvnostenske banke.  . .
Valuta.
Cekini Marke Franki Lire . Ruttjl.
j Deaarai	i Jtlajrovoa
81-80	I 81-
85 30	8-50
82-15	82
8145	81 65
—•—	94 -5 0
84 50	85 50
450 -	460 —
n84 —	6% —
294 —	304 —
2;8 50	288,50
25075	260 75
23V75	24375
478-—	48V—
474 —	484 —
65 50	69 ^0
.53 50	57 50
33*50	37 SO
27 25	31
234 25	237 25
<14 -	-115 50
627 50	628 50
51*50	MQ 50
128 25	129-25
7 )2-40	703 40
900-—	901 —
353 —	357-
26825	26925
11-44	11-48
118 — '	1l8--i.»
1   95-55,	95 75
9415	94 35
254 25 |	255 25
Meteorolosično poročilo.
Višina nad morjem 306*2 Srednji zračni tlak 736 mm
o. Z) m	Čas opazovanja	Stanje barometra v mtn	Tempera- j tura v C5 j	Vetrovi	Nebo
17.	;2. pop.	730 1	21-1	sr. jzah.	pol oblač.
	i 9. zv.	7322	15 1	brezvetr.	jasno
18.	7. zj.	733-7 t-	:o-3	■	oblačno
Sredina   včerajšnja temperatura 162', norm. 14 6"  Padavina v 24 urah 4 1 mm. Dež včeraj opoldne
Premetena sobarica.
Doživljaj iz prve vrste hotela.
Poslednjo noč je bilo, že r-recej pozno in čutil sem se kaj bednega. Hudo me je bolela glava, v ustih pa sem imel neprijeten okus itd. Ves slabovoljen pozvonim po zajtrk, pa ž«* -^ride brhka hišna, Želi mi s prijaznim nasmehom »dobro jutro!« in mi v moje začudenje prinese na tableti steklenico Odola. — »Pa kaj to pomeni,« vprašam, »igieti^ sem hotel zajtrk«. — »Ali tukai ste v hotelu prve vrste.« — »No, in potem?« — »To se pravi, gospod, da so naši gostje navajeni na redno negovanje zob z Odolom. Saj veste, kako to '»sveži, izgledate pa sedaj-le prav tako, kakor da vam je osvežila treba. Zajtrk vam bo potem prijal še enkrat tako dobro. Vsi naši obiskovalci, ki hodijo semkaj, že itak rabijo Odol. Celo kozarce za izplakovanje ust smo morali postaviti v vse sobe. To zahteva gosroia dandanes povsod.« S tem mi je izročila Odol in izginila. Storil sem, kakor mi je svetovala in takoj sem se čutil drugega človeka. Od takrat sem se pa na Odol tako navadil, da niti zjutraj niti zvečer ne morem biti brez njega.
Dobro  idoča  rudniška kantina
Išče spreln9ga kantlnerla
ki bi skrbel za dobro kuhinjo.
Pojasnila   daje  Fran   Sitar, zastopnik pivovarne G6ss, Ši&ka. 3313
Eedka prilika!
Planino in kratek klavir
se cen6 prodasta na voglu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega cesta 2 I.
3341
DIJAKE-
ki želijo dobra brano in lepo stanovanje
izvedo naslov pri upravništvu »Slovenskega Naroda« 3343
Zaloga: Hael Kastner in A. kation. Ljubljana.
3C
Trgovec star 34 let, v Trstu, se želi tem potom seznaniti s simpatično gospodično s premoženjem, vdova ni izključena. 3335
Cenjene ponudbe s sliko, ki se diskretno vrne, pod »Trst11 na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«.
DE
3
D.
SDS
Prostovoljna prodaja.
Pioia se ii, pol oloo. nt s šalim gnojem, 2 ojiol 2 gozda.
Tozadevna prodaja se vrši v nedeljo, dne 28. septembra 1913 ob 2. uri popoldne pri lastniku Mihatu Groše v Vogljah hšt« 25 (Gorenjsko).
Kupec dobi lahko tudi več skupaj ležečega polja in gozdov. Priložnostni nakup. 3337 Ugodni plačilni pogoji.
Arena Narodnega
Od mk 17. t. m. vi odprto vsak dan od 1 poioidne do 10. ure zvečer.
Prvikrat v Evropi! Prvikrat v Evropi!
MISTERIOZNA AFR
obstoječa iz 100 divjih bojevnikov, plesalcev, plesalk, godcev, rokodelcev, borilcev, plesalcev z meči itd., kakor tddi predvajanje izvirnega
orientalskega harema s poglavarjevim favoritom
frebnšno plesalko Rekio, Bent Mobamedera, Ben Amerjem, plesalkami narodnih plesov Aziza, Ben Mobamedom, Kadijo, Fekirjem, Hadjo Fatma, Aby Sennem, in za postrežbo določenimi zamorkami ter _____-- evnuhom Bea Dida. ■■■
3334
Vstopnina i Odrasli 50 vin. Otroci 30 vin.
E&vnatelfstvo: Leon Czutzka.
ki se je igrala že večkrat tudi v slovenskem dež. gledališču in ki je žela tako buren aplavz, da se je morala ponoviti, je ravnokar  izšla  v založbi
Narodne krojigars.®.
Dobi se jo v vseh knjigarnah tu in na slovanskem jugu.
im K no, s
V RL
iS
Čitajte v Vašo lastno korist!
V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko!
TURŠKA SREČKA je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka,
I
ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto
400.000,  400.000, 400.000,
200.000, 200.000 in 200.000
zlatih frankov,
ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov,
ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici,
POZOR I Prihodnje žrebanje se vrši S. oktobra 1913!
1 turfika srečka  ..... 1   z 10 žrebanji vsako leto na me-8WP   l srečka italij. rdečega križa j  sečne obroke po samo 6 kron.
2257 Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno
Češke  industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani. ||
Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.
ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega na-daljnega vplačevanja,
ker -naša mesečni Obrok samo 4 K 75 vinarjev, in
ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.
r i
r i
L i
M W g I MW
Šolske knj
za vse šole
v najnovejših predpisanih izdajah ter
vse šolske potreb
v najboljši kakovosti priporoča po zmernih cenah
L. Schventner
Ljubljana. Pitini ulica 3 HoiJeieUtte").
1 j
r i
3140
MMMMM^MMMMMTST
w
Puchouo trikolo
voz za prtljago, skoro novo, s popolnoma novimi prve vrste pnevmatikami, nanovo ponikljano, za trgovce in pe-karje prav pripravno, proda za nizko
ceno 225 K Friderik Jakowitsch
V GeljU. 3317
n__r
ki razpolaga s prostim časom dnevno štiri ure in je zmožen vseh trgovskih poslov, kakor tudi slovenske, nemške, laške in hrvatske korespondence želi proti malemu hononarju posla v trgovini. — Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod šifro .Vstrajen". 3276
s« sprejme 3211
v večjo galanterijsko trgovino v Ljubljani.
Ozira se le na prvo moč te stroke. Ponudbe na poštni predal ,,šf, 84i"
3333
sprejme
Ivan Masi, krojaški salon za gospođe.
LJubljana, Dunajska cesta št. 20.
Ponudbe na upravništvo >Slovenskega Naroda« pod „praksa". 3339
H
w X H
*
M M
I*
lazilo  za lase.
Varstvena znamka NETOPIR
napravi g. Ana Križaj v Sp. Šiški pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. Št. 200 ali v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Stekl. po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti, izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se Jamči. Spričevala na razpolago.
X M
H H n
*
a
Sprejme se takoj
•a
v trgovino Josip Seunig, Ljubljana.
Popolno znanje prodaie usnja na drobno (Lederausschnitt.) Ozira se samo na popolnoma izvežbane moči. — Plača po dogovoru. 3336
Pozor!
PozorI
m m.
4 pari čevljev samo 8 &C frko.
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila so me poverili, naj velik odstavek čevljev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodaiarn tore; vsakomur 2 para moških in 2 p&ra ženskih čevljev na trakove, usnje rjavo ali črno, galoš z zbi-timi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika, velikost po številkah. Vsi 4 pari samo 8 K.
Razpošiljanje po povzetju. 3342
5 Urbach, izvoz čevljev, Krakov št 61. Zamena dovoljena, tudi denar naza|.
ff
Nuisoi"
od
j Bergmanna & Co. Dečin o/L.
697
je in ostane prej ko slej nedosegljivo v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade.
V zalogi v plavi, rjavi in črni barvi. — Cena steklenici K 250. Dobiva se pri drog. A. Kane, drog. B. Čvančara, O. Fettich-Frankheim v Ljubljani.
I
%^fc^Mt_fe_4_-*--*-A_4_^^
Itoznonilo preselitve obrti.
Podpisani uljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem svojo
V Domžalah obdržim na nedoločen čas podružnico v istem obsegu in prostoru kot dosedaj.
Priporočam se cenjenemu občinstvu, slavnim korporacijam ter častiti duhovščini za naročila vseh v mojo stroko spadajočih del, katere bodem po mnogoletnih izkušnjah po najmodernejših pravilih stavbarstva izvrševal solidno in po zmernih cenah.
Zahvaljujoč se za vse dosedaj mi izkazano zaupanje, se priporočam tudi za nadaljno naklonjenost. 3322
Franc Ravnikar, mestni tesarski mojster. Liftova utira it. 25.
E€€€€€€€€OZ€€€€€€€C€€€€C€€€€*
C. kr. avsfrifske
državne železnice.
Izvleček  iz voznega reda.
Veljaven od 1. maja 191.1.
Postaja: Ljubljana južni kolodvor. Odhod.
6- 54 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St. Vid ob Glini. Dunaj.
7- 32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1*30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
6- 35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, DTsenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj.
7- 48 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo.
10*21» P° no^'" Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
vlak oa Trsta, Linca, Celovca, Beljaka, Tržiča,
Iz   Jesenic z
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
S-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9-52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. lnomosta, Beljaka.
11-14 dopoldne. Osebni vlak fz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
3- 00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4- 33 popoldne. Osebni Gorice, Trbiža, Jesenic, Solnograda, Franzenfeste Kranja.
5'5-._ zvečer. Brzovlak zvezo na brzovlak Iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kblna, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8- iQ zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9-16 po noči. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11-31 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-rice.Trbiža.Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; Ljubljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-32,  11*50, 3-12, 7-15, (I1«oo ob nedeljah in prazniki*-).
Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41, 6*15, (10-ao ob nedeljah in praznikih).
C.kr. državno-železnisko ravnateljstvo v Trstu.
□
ste knjige d
za ljudske in srednjo šole, učiteljišče in Licej, za obrtne :-;    in strokovne šole :-:
ima v najnovejših izdajah
zalogi
m v Cjubljani, Prešernova ulica 7. gj
Stanovanje za dva dijaka
srednješolca, (soba na ulico) 3318
odda JH Škofijo'15. III. nadstr.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
6*
99
-'. ■ .% vzaiemno zavarovalna banka v Pragi« •"■ ■ ■■• Rezervni fondi K 58,461.432-56 — Izplačane odškodnine in kapitalije E 133,257.695-77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
_mm_______mmVsa  pojasnila  dajei ——'
Generalno zastopstvo v Ljubljani
čigar pisarne so v lastne] bančnej hiši
v Gosposki ulici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomskl tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
R6
47
2
5527
39
31^50^6388
I
Telefon štev. 16.
Telefon štev. 16. 982
Leta 1873. ustanovljena delniška družba • 1 IV
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehnir ka dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosez h in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — • Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. •
PRVOVRSTNE
T
stroje za mizarje,
kolarje in za cepljenje drv.
rBCvos*jaii.€7a strojev 3129
ymk Zuckcrmanna v9ova
Dunaj XVIII. ^nastasius Qritn-Qasse 24113. "      Zastopniki se iščejo. =
Mirni s« ali oženjen,
zgovoren in trezen, dobi stanovanje in provizijo, ako prevzame prodaj O piJaČO v manjšem mestu. Kavcija se zahteva. Ponudbe pod 5,Penzionist"
na upravništvo »Slov. Naroda«. 3298
jKesečna'soba!
Lepo rneblovana se s I. oktobrom odda.
Več se poizve na Sv. Petra cesti štev. 4., I. nadstropje na levo.
e   Razgled na cesto. :
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo.
Hornlal-Đr.
Škatlja (100 kom.) K 5*—. 2 škatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta Ls&orataire de Produits Criimiques a Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Lekarna Haria!iilf, BedapeSta. VI. Liszt ftim-\ii 20
po povzetju ali ako se znesek pošlje napre.
KIJC
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 450. — Edina zaloga:
Br. Novaković,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, = Malage, Konjaka, žganja itd. ===
Eemlčr.a
pri
tvornica Traisklrchea Dunaju, Lieblein & Co.
Cementna malta, beton, apnena malta napravi
neprodorne za vodo samo
STEARIT
(obl. varovano.) 2291
Najidealnejše sredstvo za osušenja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti.
Nepremočljive fasade z apneno malto. Zastopstvo in zaloga: F. P. Vidic s ConiD.. Ljubljana
iva i tm DunezeiL M: Opatov siapraal.
Povest. — Spisal Blaž Po hI in.
Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vinarjev več
■Mi
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več.
l_r
najnovejši   zabavni   in   veseli   knjigi   priporoča najtopleje
aroina knjigarna v Cjnbljam.
M
*
H H
N
Povodom početja šole
priporoča
modna in športna trgovina
§is P. JV(agdić, Ljubljana
nasproti glavne pošte
za dijake in dijakinje
3287
perilo, klobuke, čepice, majice, nogavice, rokavice, dežnike, kravate, naramnice, podveze, žepne robce, glavnike, krtače, milo, predpasnike, pase, torbice, gumbe, modrce, telov. čevlje itd.
Obleke, Muze, perilo in prtneno blago 25 K po povzetju Tovarna
□ I Schmid, Dunaj III., Rudolf Altpl.
;    Ugodno za prekupovalce. .
Dva nova
I pJii stroja
i ',Mignon" in „Oliver" ter druge dobro i ohranjene stroje MSmith-Bros „£mpire", ,Hamoncl", „Corona(< itd.
proda  po  nizki ceni
(od K 120. naprej) tudi na obroke, tvrdka
THE REK CO. v Ljubljani. Selenburgcva ulica 117. i. nad.
Mestni m štev. 25.
Nsstiti trs šteu. 25.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Največja zaloga
ur, juvelov, zlatnine in srebrnine.
Tovarniška znamka
„IK_0»
Zastopstvo tvornice ur
„ZENITH".
nasl. brata Oroszy
v Spodnji Šiški pri Ljubljani ^=
prodaja zaradi prevelike zaloge vozov, eno- in dvo-vprežne vozove pod ceno.
Obenem priporoča svojo bogato zalogo drugih vozov ter pošlje cenike brezplačno.
Tudi vsa  tozadevna popravila  in dela  se po  najnižji ceni
izvršujejo. 2611
Tovarna izdeluje tudi
Proda se takoj vsled odpotovanja posestnika za 7000 K nova lepo zidana
hiša
v mestu Kočevje z eno sobo, kuhinjo in kletjo v pritličju, dvema lepima sobama in kuhinjo v I. nadstr. z velikim cvetličnim in zelenjadnim vrtom, ob robu katerega se nahaja nekoliko gozda. Na dvorišču je dober vodnjak, lepa šupa in kurnik. Hiša, kakor tudi okolica je radi svoje tihe lepote jako pripravna za miroljubne družine (penzijoniste).
Daljna pojasnila daje gosp. Josip Stonitsch, urar v Kočevju. 3291
NA IZ3IR0 pošilja tudi na deželo: Krasne
krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
LJubljana, Stari trg 9. Lastna hlsa.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
in krstni opravi. ::
i
V •
IZ
kojega otvoritev je vzela visoka c. kr-deželna vlada na znanje,
vpisuje ves mesec september
vsak dan od 12. do 3. popoldne
v Sodni ulici štev. 1, I. nadstr.
Najbolje obiskovan zasebni učni zavod. Gojenke in gojenci tega zavoda pridejo najhitreje k dobremu kruhu. — Pouk v obeh deželnih jezikih.
Šolsko leto prične 1. oktobra 1913
in traja samo 10 mesecev. Šolnina nizka.     3010      Šolnina nizka.
ton cevnev v ima uorenj
;; najmodernejše podjetje naše monarhije ;:
je otvorila
1
Varstvena znamka.
2042
I1LU L\i U
v Zoisovi liiši.
D-5C
^35254