OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
NAKOPRAVN
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVL
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 25, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 232
JUGOSLAVIJA HOČE IMETI D06NAN0 MEJO Z ITALIJO
Za beograjsko vlado je važno samo eno vprašanje, ko gre za rešitev tržaškega vprašanja, s tem pa za meje med Jugoslavijo in Italijo. To vprašanje pa obstoja v tem ali bodo te meje dokončne, trajne, ali bodo pomenile, da Italija nima več teritorjalnih zahtev po tistih krajih, ki jih je ob koncu prve svetovne vojne pridobila, ob koncu zadnje svetovne vojne pa izgubila. Dalje, ali bosta Amerika in Velika Britanija podpirali Italijo v njenem teritorijal-nem imperializmu. Tako Walter Lippmann, eden vodilnih ameriških žurnalistov.
PRANK MODIC
Včeraj zjutraj zgodaj je umrl v Doctor's bolnišnici, kamor je odpeljan v nedeljo zjutraj, ko ga je zadela srčna kap, po-znani Frank Modic iz 1064 E. % St. Doma je bil iz vasi Volče, fara Bloke, odkoder je prišel v ■^Rieriko leta 1920. Bil je solast-nik grocer j je na 544 E. 152 St., k&tero je vodil skupno z rojakom Sober. Bil je član društva Vida št. 25 KSKJ in društva Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Tukaj zapušča soprogo Mary, ''ojena Knapp, sina Franka J. *^1-, štiri brata: Josepha tu, parla v stari domovini, Matev-2a v Argentini in Milana v Av-in štiri sestre v stari do-'^ovini: Dorotejo Krašovec, Te-^zijo, Marijo in Ano. Pogreb se yrši v soboto zjutraj ob 9. uri pogrebnega zavoda A. Grdina ^ sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na pokopa-lišče Calvary. Truplo bo polože-na mrtvaški oder v četrtek
zjutraj ob 11. uri.
*
^UIS HLABANJA
V Highland View bolnišnici v ^arrensville, O., kjer se je na. ^^jal kaka tri leta, je včeraj ^Jutraj umrl Louis Hlabanja. je zbolel je živel pri dm-Zalokar na 911 Addison Rd. se vrši v petek zjutraj 9. uri iz Grdinovega pogreb-zavoda, 1053 E. 62 St., v ^Grkev sv. Vida in nato na po-^Pališče Calvary.
^THERINE POPOVICH
Preminila je Katherine Popo-rojena šoštarič, stanujoča 1172 E. 58. St. Njen soprog je umrl pred dvemi ted-Stara je bila 53 let in je bila do žumberaka. Bila je Jnica društva št. 26 HKZ, dru-št. 21 HBZ in Oltarnega ^štva sv. Nikola.
^ Tukaj zapušča dve hčeri, ^"3 A. in Anna, v stari do-^°"^ni pa sestre in brate: Mrs. J Karlovič, Mrs. Jelka Ivano-Mark, Dana Štefan in Pogreb se vrši v soboto ^traj ob 10. uri iz Golubovega . %rebnega zavoda, E. 47 St,
Superior Ave., v cerkev kola. Truplo bo položeno na
____1

^^•ški oder v četrtek popol-
> ali
«lV(
Jnol
® ob 1. uri.
^^inovi koledarji
f^^inovo podjetje sporoča, na rokah koledarje za gg odnje leto. Kdor želi izvod, osebno zglasi ali v kate-Grdinovem pogrebnem za-pa v trgovini s pohi-Waterloo Rd. Kdor ne jjo^? osebno priti radi oddalje-•' lahko pokliče telefonično Uj ^"2088 ali pa naj piše in se Pošlje.
^^OMet naj bo ^^EN!
t)Q^^^EBORN, Nemčija, 24. 40 —Policija je aretirala Sg . '^Gga vojnega veterana, ki ^ peljal na svojem vozičku Pohabljence. Veteran iz zad-
L., __________y ________
Prinašajno mnenje Lippmarma' radi tega, da slišimo še eno plat zvona. Lippmann se nahaja na študijskem potovanju po Evropi in drugod. Posetil je* tako Jugoslavijo, kakor Italijo. V Jugoslaviji se je razgovarjal s Titom in člani njegove vlade. Kar zgoraj trdi, je njegovo osebno mnenje. Vendar pa iz vseh okolnosti, kakor so padale razne izjave odgovornih jugoslovanskih politikov, Lippmann sklepa, da ne more biti dvoma, da je zgoraj izražena skrb izpod njegovega peresa tudi skrb beograjske vlade.
Krajevna meja med Jugoslavijo in Italijo bi se lahko določila, tudi če bi bilo treba izmenjati nekaj prebivalstva.
Kako gleda Tito na problem?
Lippmannova izvajanja so realna,.ko odgovarja na ta vprašanja. Pravi sovražnik Jugoslavije ni na zapadu, marveč na vzhodu in severu. To so sosed-%je države sedaj pod poveljstvom Moskve—Madžarska, Bolgarija in Rumunija ter Albanija. Za Tita je v takem položaju Italija zaledje. Meja z Italijo naj bo mirna, varna, z Italijo pa je' treba imeti dobre razmere, ker je nevarnost na vzhodu Jugoslavije. Ravno spričo tega položaja je tudi Titu ležeče na tem, da se mejno vprašanje z Italijo dokončno reši. Reši pa na ta način, da se vsaj diplomatsko vzeto pogajata dve državi kot enakovredni partnerici.
Tito gleda na Balkan in na Dalkansko zvezo. Na balkanskem paktu so že soudeležene Jugoslavija, Grčija in Turčija. Jugoslavija naj vobče igra na Balkanu prvo vlogo. Tuje velesile ne Zapad, kakor tudi ne Sovjetska zveza, naj se v balkanske razmere ne vmešavajo. Sedanja orientacija Jugoslavije je pravilna in ne moti jugoslovanskega razvoja.
Glede notranje jugoslovanske jolitike omembe vredna izvajanja Lippmanna, ki med ostalim piše, da gre Tito za komunističnim ciljem namreč, da izvede
čimprejšnjo industrializacijo de. žele, ne uporablja pa pri tem prisilnih sredstev, kakor je bil to slučaj pod vlado Stalina. Jugoslavija ni demokratična država, pa tudi ni tiranija, kakor je bila Rusija pod Stalinom. Jugoslavija se nahaja na predstopnji v ustavno državo. Vlada obračunava na drzen način s svojimi sovr&žniki, tega načina pa se ne poslužuje, ko je v stiku z jugoslovanskimi masami. Tito bo po. kazal, ali se da izvesti hitra industrializacija dežele brez prisilnih sredstev kot jih je uporabljal Stalin—to je po mnenju Lippmanna vprašanje in bo dala bodočnost odgovor na to vprašanje.
*
Položaj zopet zamotan?
BEOGRAD, 24. novembra— Beograjski radijo kakor tudi beograjska časopisna agencija Tanjug sta glede rešitve tržaškega vpra,šanja zopet trdila, da tudi delna izvedba zavezniške obljube z dne 8. oktobra ne gre v račun Jugoslavije. To je, da Jugoslavija ne pristane na to, da se četudi le del zone "A" vrne Italiji. Z drugimi besedami, tudi Trst ne. To bi značilo, da gre trenotna politika preko izjave Tita, da je on pripravljen vrniti Trst Italiji, če pridejo vsi slovenski kraji obeh zon pod Italijo.

^ojne je bil namreč amputi-
obeh nogah. Bil pa je pri pijan, vozil je prehitro in in je oviral cestn: ^®teran je bil obsojen $24 denarne kazni ® ftiesecev zapora.
m
TEKMA NA TEKMO!
Zadnjič smo poročali, da je trenotno v Sovjetski zvezi kakih 17,000 televizijskih aparatov v prometu in rabi. Moskovski radio je javil, da so ti aparati 12 in 14 palcev. Za leto 1956 napo-tem, da bo slika velika 16 pakev. aZ leto 1956 napovedujejo v Sovjetski zvezi en milijon televizijskih aparatov.
In naša Amerika? Letna produkcija televizijskih aparatov znaša šest milijonov na leto. Trenotno je v uporabi 20 milijonov aparatov, veliko od njih 20 in 21 palcev.
Kaj pa z avtomobili? V Ameriki pride n% vsakega tretjega prebivalca en tovorni ali osebni avtomobil, v zapadni Evropi na 32. osebo, v Sovjetski zvezi pa na 107 ljudi. Sovjetski radio napoveduje, da se bo tudi v Sovjetski zvezi življenje motoriziralo in da Sovjetska zveza kmalu ne bo več zaostajala za Ameriko.
Elizabeta na Bermudi
Britanski 'kraljevi par je na svojem šestmesečnem potovanju dospel v Hamilton na Bermudi. Priprave za sprejem so bile ogromne. Bermuda se smatra za velik biser v britanskem koloni-jalnem gospodstvu. Imela je že stoletje nazaj veliko samoupravo, prebivalstvo pa je mešano. Črnci so, se pritožili, da pri sprejemu niso bili zadostno zastopani. Dobili so odgovor, da bodo bolje zastopani na otoku Jamaica, kjer se kraljevski par že nahaja danes (v sredo) in kjer je črnsko prebivalstvo večinsko.
Zdaj smo v sporu s sosedo Kanado; senator McCarthy odgovarja Trumanu
Popravek
V dopisu Florence Siskovich, ki je bil priobčen v ponedeljek, je bila navedena napačna telefonska številka Mrs. Jeannette Perdan-Cahill, katero pokličete na "long distance" MAntua 2037. Mrs. Cahill sprejema učen ce in učenke, ki se želijo učiti petja ali igranja na klavir.
Seja zbora "Jadran"
Nocoj se vrši redna seja pevskega zbora Jadran v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Pokazalo se bo tudi 12 minut trajajoči film. Priče-tek točno ob 8. uri. Prosi se vse člane in članice, da se gotovo udeležijo.
KAJ JE VIDEL MARTIN V EVROPI
WASHINGTON, 24. novembra—Predsednik spodnje zbornice, republikanski poslanec Joseph Martin, je bil dva meseca na potovanju po Evropi. Obiskal je Zapadno Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Španijo in Francijo. V zapadnonemškem parlamentu je tudi govoril, to pot kot prvi uradni predstavnik Združenih držav. Svoje vtise o evropskih razmerah je Martin v kratkem naslikal takole:
Združene države lahko koncem tega leta ukinejo svojo gospodarsko pomoč evropskim zaveznikom. (V tem pogledu se Martin strinja s Haroldom Stas-senom, o čemur smo že poročali.) An^eriška vojaška pomoč bo zapadni Evropi še potrebna. Martin pa je prepričan, da se bo lahko omejila.
Zboljšanje gospodarskega položaja v Evropi je očividno. Tudi njena vojaška sila se je zvišala. Martin je prepričan, da ne bo nobene vojne in da bo svet užival mir. Martina je posebno veselilo, ko je videl, da se Zapad na Nemčija tako hitro obnavlja. Do skupne zapadno evropske obrambe in odgovarjajoče skupne vojske bo prišlo. Prišlo bo tudi do zedinjene Nemčije, če tudi ne tako kmalu.
V notranji ameriški politiki Martin napoveduje znižanje osebne dohodnine, z znižanjem pa da se bo začelo z januarjem 1954. Poslanec Martin pa je mnenja, da.se bo moral davek na izredne dobičke ameriških kapitalističnih družb podaljšati tudi preko 1. januarja 1954.
GOV. LAUSCHE JE piL V BOLNIŠNICI
Ciov. Frank J. Lausche seije teden dni nahajal v bolnišnici v Columbus na opazovanju. Tja se je podal radi bolečin v hrtu, ki so ga začele mučiti pred nekaj časa. Zdravniki so ugotovili, da niso imele bolečine kakega resnega vzroka in da je njegovo fizično stanje dobro. Takoj po odhodu iz bolnišnice je gover-ner Lausche odpotoval v Washington, kjer bo posredoval pri zveznih oblastih, da izberejo državo Ohio kot kraj, kjer se bo zgradil projekt za atomsko energijo, ki se bo uporabljala za industrijske svrhe.
S PUŠKO NAD SESTRO
PENSACOLA, Fla., 24. novembra—14-letna Thelma Peter son in njen 12-letni brat John sta bila skupaj pri zajtrku. Med njima je prišlo do prepira. Thel ma je skočila v brata Johna, ga udarila in opraskala. John se je spomnil, da je doma pri hiši puška. Skočil je ponjo in odda smrtonosni strel na sestrico Thelmo. Thelma je bila na mestu mrtva.
Ne bo lista
Radi praznika Zahvalnega dne, "Enakopravnost" ne bo izšla jutri in naš urad bo zaprt ves dan.
Adlai Stevenson udaril!
ATLANTA, 24. novembra— Adlai Stevenson je v govoru pred člani zakonodajne zbornice države Georgije udaril tekočo gonjo republikancev, ki skušajo odvrniti pozornost ljudstva od neuspehov Eisenhowerjeve administracije s tem, da "mahajo z rdečo srajco." Napadanje bivšega predsednika Trumana, čigar ime so republikanski veljaki zvezali z rusko špijonažo v Ameriki, je Stevenson označil za "ostudnost," ki nima primere v zgodovini Amerike.
Ta ostudnost je tenf večja; je izjavil Stevenson, ker Truman se je moral na celi črti boriti z opozicijo republikancev v kongresu, ko je z vrsto drznih odločitev vdihnil svobodnemu svetu voljo za odpor proti sovjetski politiki imperializma. Pristavil je, da nima nič proti temu, da se ugotovijo napake in neuspehi preteklosti, ne glede, na koga pade odgovornost. A to naj se izvrši z dostojnostjo, stvarnostjo in pravičnostjo, in pa brez strankarskih strasti, netenje katerih more Ameriko resno raniti.
"Vprašanje pred Ameriko ni," je nadaljeval Stevenson, "katera stranka bolj mr# komuni*m. Vprašanje je, kako rešiti resni problem špijonaže v vladi." Eisenhower je v svoji volilni kampanji obljubil Ameriki "novo moralnost," zgodilo pa se je, da so njegovi osebni pomočniki, mesto da bi McCarthyzem ugonobili, istega vzeli senatorju McCarthyju in ga zdaj sami uporabljajo.
"Kakšen konec toliko razgla-šane moralne križarske vojske, katero je napovedoval Eisenhower!"
REPUBLIKANCI IŠČEJO PO ARHIVIH TAJNE POLICIJE
WASHINGTON, 24. novembra—Sedaj je na vrsti kanadski zunanji minister Pearson, ki je bil v zadnji svetovni vojni vidna kanadska politična osebnost. Pearson je bil tudi predsednik zadnje skupščine Združenih narodov. Sedaj je kanadski zunanji minister. Po ameriških obtožbah, zlasti po pričevanju Elizabete Bentley, naj bi bil Pearson zapleten v rusko špijonažno mrežo, kateri da je v zadnji svetovni vojni stregel z važnimi političnimi diplomatskimi informacijami.
Te obtožbe.
oziroma sumni-čenja je kanadski minister Pear, son označil na kratko:
"Moram samo to podčrtati, da kar se teh sumničenj tiče, in ki letijo bodisi na mene, bodisi na kanadsko zunanje ministrstvo, da so lažna in naravnost smešna."
Redna seja
Redna seja društva Washin-ton št. 32 ZSZ se vrši v petek zvečer ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Članstvo se vabi na polnoštevilno udeležbo.
Poroka
JESENSKI KONCERT
MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA
SLOV. DEL. DOMA na Waterloo Rd.
se vrši v
NEDELJO, 29. NOV.
Pričetek ob 3.30 uri popoldne
Prijazno ste vabljeni na obilen poset.
Arlene Lillian Koschak
V soboto, 28. novembra se poročita Miss Arlene Lillian Koschak, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Koschalk iz 943 Rudyard Rd., in Mr. Eddie Gene Montgomery iz Teague, Tex. Poroka se bo vršila ob 9.30 uri zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Nevesta je poha. jala St. Mary of the Spring kolegij, ženin pa Louisiana State univerzo. Svoj dom si bosta ustanovila v New Orleans. Mia demu paru čestitamo in mu že limo vse najboljše v zakonskem življenju!
Kakor znano, je ameriški kongres po svojih pododborih zahte. val ponovno zaslišanje bivšega ruskega komunista in uradnika ruskega poslaništva v Ottawi Gouzenka, ki je leta 1946 pomagal odkriti rusko špijonažno mrežo. Gouzenko je pričal in kar je takrat povedal, je pač povedal—na tem stališču stoji kanadska vlada, ko je en predlog Washingtona, da se Gouzen. ko ponovno zasliši, že zavrnila. Bolezen McCarthyites
V kanadskem parlamentu se je razvila živahna debata b tre-notni politiki Washingtona, ki objavlja arhive ameriške tajne policije. Za nastopanje senatorja McCarthya se je znašel izraz McCarthyites. Kanadski poslanci so trdili naravnost, da hoče Washington podkupiti kanadsko vlado, da bi pustila na svobodo Gouzenka, oziroma ga predala Ameriki na ponovno zaslišanje. Gouzenko je v Kanadi, razumljivo neznanega bivališča, pa pod zaščito kanadske policije.
Poslanci opozarjajo ameriškega predsednika Eisenhowerja, naj napravi konec takim in pO-dobim zaht;2vam raznih pododborov ameriškega kongresa in naj ne dopusti napadov na kanadskega zunanjega ministra Pearsona. McCarthyites označu-jejo kot bolezen tistega, ki sam sebe ne more več kontrolirati. Sumničenja Pearsona označujejo kot navadno blatenje.
(V Washingtohu niso mogli iti preko teh ostrih besed v kanadskem parlamentu in so se opravičevali, da Pearson ni bil z imenom nikoli omenjen in tudi kot oseba ne pod sumnjo.) McCarthy je govoril...
Takoj po govoru bivšega pred. sednika Harrya Trumana, ki so ga prenašale glavne ameriške radijske in televizijske postaje in v katerem je Harry Truman pojasnil slučaj Whitea, za tiste Amerikance, ki so dobre volje, se je oglasil senator McCarthy z zahtevo, da morajo iste radijske in televizijske družbe tudi njemu dovoliti, da odgovori Trumanu, zlasti v tisti točki, ko se je Truman pečal z McCarthy-zrnom in podal njegovo definicijo. Potvarjanje, v velika laž, zločin proti ameriški tradiciji osebni svobodi, o osebnosti, zavijanje—radi vseh teh dejstev je noya metoda znana pod ime. nom McCarthyzem prešla mednarodni slovar.
Zanimivo je, da so se ameriške radio in televizijske družbe upirale, da bi dale McCarthyu cele pol ure na razpolago. Kon-
čno so se vdale in McCarthy je včeraj med 11. in 11.30 zvečer odgovarjal Harryu Trumanu.
Glede njegovih izvajanj je važno pripomniti tole: Po izjavah tako iz kongresa, kakor iz Bele hiše, je za vse, kar je McCarthy trdil, odgovoren on sam osebno in pri sestavi njegovega govora da ni sodeloval nihče, razei^ njega samega.
Glod& se naprej
Za slučajem Harry Dexter Whitea najavljajo republikanci, da pride na vrsto slučaj Harolda Glasserja, ki naj bi bil tudi v sovjetski špijonažni službi, v letu 1946 pa zavzemal položaj direktorja v ameriškem zaklad-nem tajništvu. Na to mesto je bil postavljen dne 22. avgusta 1946 kljub temu, da so bile zoper njega iznešene od tajne po. lici je sumnje, da ni zanesljiv človek. Zopet naj bi bile v to zadevo zapletene iste ose"be kot v afero White in to: pokojni predsednik vrhovnega sodišča Fred Vinson, ki je bil takrat za-kiadni tajnik, sedanji član vrhovnega sodišča Clark in naravno Harry Truman. Poleg omenjenih, general George Marshall ter kasnejši zakladni tajnik Snyder, ki je to mesto prevzel eta 1946.
Glasser da je bil že zaslišan Dred kongresnim odborom zo-jer neameriške aktivnosti, pa da na stavljena vprašanja ni od-govarjal.
Justični tajnik Brownell nada-juje s svojo politiko, da pokaže Trumanovo vlado, kakor tudi politiko pokojnega predsednica Franklina Roosevelt kot ohlapno do nezanesljivih ljudi. V krog te mreže pa hoče spraviti ne samo Ameriko, marveč celo sosednjo Kanado.
ČE JE UNIJA MOČNA!
PITTSBURGH, 23. novembra —V soboto, 28. novembra bo unija CIO za delavce iz jeklarske stroke priredila banket na čast svojemu predsedniku Davidu McDonaldu. Povabljenih je 3,300 oseb. Glavni govorniki na banketu bodo: Robert Wagner, novoizvoljeni župan mesta New Yorka, pa tudi Benjamin Fair-less, predsednik velike ameriške kompanije U. S. Steel Corp. Pred dvajsetimi leti tak banket na čast delavskemu voditelju ne bi bil mogoč!
PO ITALIJANSKO
NAPOLI, 23. novembra—Luciji Pietrocollo je poginila mačka. Lucija jo je zanesla v javni park. Sama je bila ljubiteljica mačk, ta lastnost pa je bila znana tudi drugim ljubiteljem mačk, ki so hodili poginulo mačko gledat in objokovat. Zbralo se je kar tisoč takih ljubiteljev, tako da je bil zaviran cestni promet. Končno je policija opozorila Lucijo, naj že vendar enkrat poskrbi za pokop svoje mačke.
IL

STRAN 2
ENAKOPRAVNCeT

ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 8.00 _ 4.00
for Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-112.00 . 7.00 . 4.50
tutered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
BODO REŠILI UGANKO MOSKVE?
(2)
Okroi^ Stalina in okrog Malenkova vlada neprodorna tajnost in smrtna molčečnost, bočim je na tisoče Atencev točno vedelo, kje živi tiran Pisistratus; dočim je večina Rimljanov vedela, kakšno je privatno življenje Julija Ce-zarja, ga je lahko opazovalo in videlo, poslušalo njegove govore; dočim so Londončani lahko opazovali vsaki dan, kam hodi Oliver Cromwell, kaj dela, kako nastopa v zakonodajni zbornici, kako se bojuje (Cromwell je bil tudi dober vojaški poveljnik), privatno življenje Stalina ali Malenkova je neznanka, je velika uganka.
Parižani, kakor sploh Francozi so poznali Napoleona kot osebo. So vedeli za njegovo družinsko življenje, so ga videli kretati se po pariških ulicah, videli ga med vojaki in med civilisti!
Adolf Hitler se ni skrival. Nemci so ga lahko opazovali kot agitatorja, kot demagoga, pa tudi kot človeka. Celo njegove ljubavne zadeve niso bile prikrite. Najsi je bil Hitler omejen, da rabimo mil izraz, ko je šlo za presojo svetovnega položaja, v, družbi ljudi se je vendarle gibal končno le kot človek.
Mussolini v Rimu ni bil nobena uganka ne za italijansko politično, ne za družabno življenje. Morda se je Mussolini rinil v družbi celo preveč v ospredje. Njegovo in njegove družine prii^atno gjtvljenje je bilo razgaljeno do nagega. Tudi ljubavne afere, tudi premoženjska plat.
Ne tako v Moskvi, ne tako v Kremlju. Sovjetski diktator, pa naj nosi ime Stalin ali Malenkov, ne živi kot navadni človek, čeprav diktator, marveč kot tajnost. Nihče ne ve, kje stanuje, kje se trenotno nahaja, kakšno je njegovo družinsko ali družabno življenje! Nihče ne ve s kom občuje in kdo je njegov prijatelj ter zoper katere sovražnike kuje zaroto. Okolico in njega krije neprodorna megla in vse je v neki tajinstvenosti. Morda diktator nič več ne živi pa v zavesti ljudstva mora živeti. Moda je bolan in nesposoben voditi državne posle, a ljudstvo mora biti prepričano, da diktator dela noč in dan čvrst in zdrav.
Trdimo, da vodijo niti človeških dejanj končno nazaj k človeku. Tudi ni presmela trditev, da je človek produkt Ivoje okolice. Ta trditev ne bo v celoti držala glede tiranov diktatorjev, ki so po svoje svojevrstni ljudje. Vendar naj bi šlo tudi pri njih le za človeka z gotovimi naturnimi človeškimi lastnostmi.
Ce pa imamo v osebi sovjetskega diktatorja opraviti s tako uganko, nekako izvzeto iz človeške družbe, ta diktator pa ima v rokah vse vajeti sovjetske notranje in zunanje politike, potem je logični" zaključek, da je tudi ta zunanja politika uganka, le pravilen!
Koliko črnila se je že razlilo, koliko govorov je šlo po svetu, vse v namenu, da se razvozlja uganka v Kremlju. Ce bi imel neki partner sopartnerja, katerega bi poznal in se v takem položaju z njim pogajal, bi se LAHKO pogajal. Težko pa se je pogajati z neznanko!
Ta neznanka je znana samo v toliko, da vsaj po teoriji dikatatorja Kremlja gre za svetovni komunizem. Cesta, ki vodi do tega cilja, pa je naznačena po Moskvi, točno po sovjetskem diktatorju. Nič več, nič manj pozitivnega ne vemo. Vse ostalo je le ugibanje!
Toda končno je le vedeti ali bo praktično življenje prineslo kako drugo smer, morda kak kompromis življenja. Končno moramo le vedeti, ali se bosta oba tabora udarila ali ne, ali pa bomo živeli še desetletja in desetletja v ozračju hladne vojne, ker si ne eden ne drugi tabor ne bo upal spremeniti hladno vojno v pravo krvavo vojno. Zopet pa je vprašanje ali človeško življenje, ki prenaša t) živčno vojno, ne bo zahtevalo konec nenaravnemu stanju?
S katerekoli strani gledamo na bodočo konferenco na Dermudi, priznati si moramo, da Eisenhower, Churchill in Francoz Laniel ne bodo imeli lahkih nalog na politični mizi. Celo Winston Churchill je v zadnjem času po vseh znamenjih sodeč izgubil orientacijo do Sovjetske zveze.
L.C.
Koncert mladinskega pevskega zbora
že jesen končuje a zime še ni,
se mraz napihuje in ptičke podi.
Seveda se mraz napihuje in ptičke podi. Saj jih je že mnogo odpodil drugam. Pa ne samo to, koliko druge škode je ze naredil. Že skoraj vso naravo je oropal bujnega rastlinstva. Kamor se človek obrne, vidi čedalje bolj pusto in prazno naravo. Polja so rujava, da izgledajo kot oskubljena kokoš, trava se tišči k tiom, kot bi se bala, da jo bodo zli duhovi odtrgali od zemlje, drevje izgleda kakor skup se držeče okostje ptičev, cvetje se je posušilo, le še nekaj trdoživih cvetic klubuje vremenu časa. Izgleda, da bo ta napihnjeni falot polagoma vse poletno življenje uničil. Ako bi človek mogel bi ga vsaj za nekaj mesecev potisnil v ječo na ričet, poteAi pa le naj gre kamor hoče, če jo mahne naravnost doli proti Floridi nam ne bo nič žal po njemu. Ta falot pa le ni vsegamogočen in ne bo nikdar vsega uničil. Drobnim pevcem Mladinskega zbora nikakor ne more do živega, pa če se še bolj repenči. Ti nam bodo v nedeljo prepevali in srca ogrevali kakor le oni sami znajo, pa naj bo vreme kakršno hoče, dež, sneg, vetr, ali toča, zavednega človeka vedno privede želja vroča, da zopet in zopet sliši milo domačo pesem iz ust teh drobnih, pridnih in veselih pevcev.
Vsakemu zavednemu človeku je pri srcu lastni narod, beseda in pesem. Kadar se sliši ta in ta kulturni delavec ne bo več nastopal na naših kulturnih prireditvah, zadene človeka z žalostnim občutkom. Toda zob časa gleda naprej in razjeda tudi v naših kulturnih vrstah. Neki pevec enega clevelandskega zbora mi
Bazar krožka šl. 1 Prog. Slov. v soboto
CLEVELAND, Ohio—Da ne boste pozabili, članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk -se pripravljajo na velik bazar, ki ga priredijo v soboto, 28. novembra, v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 2. uri popoldne.
Prijazno ste vabljeni, da si pridete ogledati lepa ročna dela, katera bodo tudi naprodaj in si jih lahko nabavite za božična darila vašim dragim materam, ženam in dekletom. Imele bomo nekaj iz Mehike, nekaj iz Kalifornije in pa tudi suho robo iz Ribnice. Zelo lepo bo za pogledati, še bolj zadovoljni boste pa z nakupi. Članice tako pridno šivajo, da jih je kar veselje gledati. Za priboljšek bomo imele naprodaj tudi vsakovrstnega finega domačega peciva, torej po-žurite se, in ne zamudite našega bazarja.
Zvečer bomo servirale okusno večerjo in potem pa bo Grabnar-jeva godba nam delala kratek čas. Veselo bo pri krožku št. 1 Progresivnih Slovenk v soboto, 28. novembra' zato ste tudi vi vabljeni, da se nam pridružite.
F. H.
Promovacije pri Oliver družbi
Te dni je poslovodja Oliver družbe v Clevelandu, kjer izdelujejo takozvane "crawler" traktorje, Reber C. Stupp naznanil, da sta bila promovirana Rodney O. McSherry kot glavni inžerilr in John K. Tomko kot pomožni inženir.
Mr. McSherry se nahaja v službi te družbe že od leta 1942 ter je splošno poznan v vsej industriji. Kot glavni inženir pri preizkušnji, je veliko pripomo-
je rekel, "Žal mi je, toda poma-|^®^	in preizkušnji
gati mnedla,naš]%%mkizboFje	Y'wkuh vojaBdh vo-
prenehal obstojati. Držali in borili smo se do skrajnosti, toda zob časa nam je spod jedel podlago obstoja, da smo morali končati." Gre jim vse prinanje, hvala in čast za njihovo delo in trud na našem kulturnem polju.
Torej podpirajmo vsi vsak po svoji moči vsaj to kar še imamo, to je naše'kulturne zbore. Eden teh kulturnih zborov je tudi Mladinski pevski zbor S.D.D. Seveda so vedno večje težkoče z obstojem tega zbora, toda naši ta najmlajši še vedno čvrsto peljejo njihov voz petja naprej. Naša dolžnost je pa, da jim pomagamo, ker je vsak lahko ponosen na te drobne pevce.
Še to moram omeniti, imeli bodo tudi kakor prejšnjekrat, primimo igrico. To pot si bodo izbrali kraljico. Ker pa naš narod ni nič kaj navdušen za samopaš-ne kralje in kraljice, kateri živijo v razkošju, da proč mečejo potice, moram pojasniti, da bo ta kraljica pridnosti in ponižnosti.
Naši ta najmlajši vse lepo vabijo, da jih pridete poslušati in pogledati v nedeljo 29. nov. ob 3:30 popoldne. Torej se vidimo tam, PRIDITE!
J. Tomšič.
zil, ki jih je clevelandska družba zgradila tekom vojne dobe. Predno je prišel sem v službo, je delal nad 10 let pri Twin Coach Co. v Kent, O., kjer je pomagal iznajti razne izboljšave pri busih in drugih vozilih.
Novi glavni inženir je poročen in oče mine in hčerke. Z družino živi na 1888 Maywood Rd., South Euclid, O.
Mr. Tomko je v službi Oliver družbe od leta 1938 in je tekom te svoje zaposlitve tu stopoma napredoval. S svojo izkušnjo in zmožnostjo je na mestu v novi službi. Graduiral je iz Fenn in Pennsylvania državnega kolegiji. Je poročen, oče sina in hčere in živi z družino na 1976 E. 226 St., Euclid, O.
Kako naraščamo
WASHINGTON, 24. novembra—Ameriško prebivalstvo je po stanju dne 1. septembra 1953 štelo 160,228,000 ljudi. Statistični urad za gibanje prebivalstva objavlja pregled, kako se je množilo ameriško prebivalstvo od leta 1950 dalje. Najbolj se je pomnožilo prebivalstvo Califor-nije, najmanj pa prebivalstvo Pennsylvanie. Devet ameriških držav je v upadanju, 16 zveznih držav pa je pomnožilo svoje prebivalstvo za več kot pet odstotkov. Pennsylvania zelo slabo napreduje. Med mesti pred-njači New York, za njim Chicago, nato Philadelphia in za njo Los Angeles. Največja država je New York, ki šteje 15,111,000 ljudi, za njo pa zvezna država Californija, ki šteje 11,542,000 ljudi. Naša Ohio šteje 8,273,000 prebivalstva in je v omenjenem času narastla nekaj več kakor za štiri odstotke.
Zelo se je dvignila zvezna država Arizona. Svoje prebivalstvo je pomnožila dvakrat. Na splošno se lahko trdi, da ima srednji zapad velik porastek, dočim je ameriški severovzhod v neki stalnosti. Ali je lov za srečo sedaj osredotočen na bivšem ameriškem Divjem zapadu ?
OBISK AMERIŠKIH SLOVENCEV V TRSTU
Piše: MIHAEL I. LAH
DULLES ZA NEMČIJO IN JAPONSKO
WASHINGTON, 24. novem, bra—Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je dejal, da je sedaj tudi on prepričan, da ee je s popolno razorožitvijo Nemčije in Japonske leta 1946 zgodila velika napaka. Dulles tako poudarja to, kar je nagla-šal podpredsednik Nixon na Japonskem.
*
Zapadna nemška vlada v Bonnu je javila, da je tretjina državnega proračuna določena v obrambene vojaške namene; dalje pa, da je enako prepričan, da bo do pogodbe o skupni za-padno evropski obrambi prišlo v kraj do aprila 1954.
ŠE MANJKA VODE
COLUMBUS, 24. novembra— Zadnja velika suša v državi Ohio, deloma pa še vedno pomanjkanje vodovodnih naprav, je kljub zadnjemu deževju stavilo nekatere kraje v tak položaj, da jim primanjkuje vode. V Girardu in Liberty Township so morali radi pomanjkanje vode zapreti šole za en dan. Sosednje občine se poživljajo, da dajo na razpolago višek zaloge vode. Vsekakor problem, ki čaka nujne rešitve in opomin na občinske uprave, da kaj ukrenejo.
Rokoborba
Jutri, v četrtek zvečer se v clevelandski Areni vrši zopet večer zanimivega vsporeda roko-borbe. Pokrovitelj Jack Ganson je najel znamenitega Indijanca Don Eagle, k'i se bo spoprijel z velikanom "The Great Scott" iz Škotske.
V drugi rundi se bosta pomerila ohijski čampijon "Big BiH" Miller, ki tehta 265 funtov, in Kay "Samson" Bell, tehtajoč 250 funtov in rodom iz Seattle, Wash. Ta spoprijem bo "maščevalnega" značaja, k^jti svojo moč sta preizkusila že pred dvema tednoma ravno tu, a so je tekma razvila v splošen pretep izven odra.
Poleg teh nastopov, bodo po-setnike zabavali tudi sledeči rokoborci: "Tiger Jack" Pesek in Ali Pasha iz Turčijo; dekleti Cora Combs, čampijonka južnih držav, in Betty i'Co-EJd" Watson,
TRUMANIZEM-McCARTHYIZEM
NEW YORK, 24. novembra— Senator Joseph McCarthy je snoči govoril po radiju in televiziji ter odgovarjal bivšemu predsedniku Trumanu. Iznašel je izraz Trumanizem, ta pa naj bi pomenil koristi stranke nad koristmi Amerike. McCarthy je ponavljal staro, da so se prote-žirali levičarji za časa demokratskih vlad. Trdil je tudi, da bo boj zoper komunizem glavna volilna parola republikancev pri volitvah leta 1954.
Bivši predsednik Harry Truman na izvajanja McCarthya ni mogel dati nobenega komentarja. Šel je namreč eno uro pred napovedanim govorom raje v
posteljo in zaspal.
#
DOUGLAS-STEVENSON
Sodnik vrhovnega sodišča Douglas je govoril "Quakerjem" v Philadelfiji. Obsodil je histerični lov na copernice, to je obtoževanje t javen dan, kar je metoda McCarthya, in trdil, da naj Amerika predvsem doma poka-r že kako gleda na svobodo in svo-bodščinc predno hoče te odlike prodajati zunanjemu svetu. Na vsak način pa je McCarthyizem škodljiv ameriškemu ugledu doma in v tujini.
V Atlanta, Ga., je govoril pred ogromno množico prijateljev Adlai Stevenson. Harry Truman je storil največ od živečih Amerikanccv, da se komunizem ne polasti še nadaljnih držav in ljudstev. Vlada republikancev je vlada obljub, odlašanj in natolcevanj. Stevenson je prepričan, da bodo v prihodnjem kongresu demokrati v večini. Tisti, ki so verjeli republikanskim obljubam, se kot razočarani vračajo nazaj med demokrate.
(Nadaljevanje)
Vzeli smo slike in gledali—mislili o grenki usodi našega naroda na Primorju. Dr. Josip De-kleva, ki nas je vodil z dvema kraškima mladeničema, nam je temeljito razložil okraje, spomenike, poslopja in vse, kar spominja na našo zgodovino, ki dokazuje, da so dolga stoletja tu živeli naši ljudje, katere je bilo najti v vseh slojih. Neizprosna borba za obstanek na nerodovitni zemlji, je našla uteho ob morskih obalah Jadranskega morja.
Toda tudi tu je naletel naš človek* na neprijaznega nasprotnika. Morje je cesta v svet. Morska obala in pristanišča so last velikih in zmagovitih narodov,
ki nimajo svetovno trgovino. Kako smo mogli mi, Slovenci oziroma Jugoslovani, pričakovati kaj takega, ko so nas vedno prehiteli drugi. To je bila do sedaj naša usoda.
Od spomenika bazoviških žrtev smo jasno videli proti severu na vznožju hribov, ogromna vojaška skladišča, kjer je tudi aerodrom.
V okolici Trsta, kakor v mestu, smo srečavali ameriške "ži-pe," z vojaki, kar je bilo nam nekako prijazen pogled. Sonce je pripekalo, želeli smo si sence in malo okrepčila, ker kar smo videli, je bilo za na vse resnično presenečenje. Kolikokrat smo čitali o teh krajih v času vojne in sedaj vse to vidimo. Ta vtis je tako momentalen, da ga um odklanja, češ saj ni mogoče.
Odšli smo po želji vseh proti mestu Trstu, ki smo ga do sedaj opazili le malo na obronkih gri čev, ki mejijo na jadranski zaliv. Bil je to nepozabljen prizor,
ko smo se bližali mestu. Tam doli v daljavi se pokaže morje,
ki se v poletni sopari svetlika in skoraj nevidno zjednači z zračno soparo neba. Še malo dalje in odprla se je pred nami krasna panorama celega mesta,
ki se razprostira tik ob morju daleč na obe strani.
Ustavili smo za trenutek, kar zaradi prometa ni dovoljeno. Zavili smo v dolino. Pristanišča ladje, precej lepa poslopja. Na desni smo opazili oni spomenik ki je bil predmet obtožbe bazo viških žrtev. Opazili smo pa tudi v mnogih krajih napise kot "Živel Tito." "Tito je naš, mi smo njegovi," itd. Eni teh napisov se nahajajo na takih krajih, da je težko priti do njih, posebno v predmestju.
Po mestu je bilo opaziti živah no transportacijo ter., tudi trgovino. Tu šele smo videli precej ameriških vojaških vozil in vojakov, kateri lahko v razkošju živijo z ameriškimi dolarji, ki so zamenjavali takrat 635 Ur za do lar. Ako zmenjaš na primer $10,
dobiš toliko papirja, kot bi v Clevelandu kupil časopis. Ves ta denar je tudi tako ničevno izdelan, da ti je takoj žal za lepi in mogočni dolar.
Pripeljali smo so v Albergo hotel, ki ravno ni razkošen, zato je pa domač, ga lastuje naš človek. Mestne stavbe spominjajo delno na stil pred 50 in 100 leti,
nikakor pa ne zaostaja tip poslopij v portalih, kamor so vtisnili svoj znak južni mojstri. Zato so nekatera poslopja izjemno lepo izdelana. V hotelu smo se malo uredili, dobili sobe za prenočišča ter smo odšli po mestu. Na uho je udarjala italijanščina.
Zavili smo v nekaj slovenskih trgovin, kjer so nas presenečeno pozdravljali. Vodil nas je dr.
Dekleva, ki jo v Trstu doma ter dobro poznan naš voditelj: Izložbe po mestu 80 nas vse zanimale, posebno mene. Razstavljeno orodje in potrebščine sem videl, da so italijanskega, angle«-škcga in ameriškega izdelka.
"Oho," sem si mislil, "to je Trst,
ki je pod varstvom omenjenih di žav ter so si gotovo privoščili prost dovoz trgovskih produktov. Zato so tudi cene zmerne." . .
... v.	,.	. paj, imenitno završil.
Vojaštvo zapravlja denar m	(Dalje sledi)
tu je izvir trgovine in živahnega vrvenja po mestu. To je zago-netka mednarodne napetosti in izigrane diplomacije na našo škodo. Skoraj bi se razgubili eden od drugega, da se nismo spravili v tri skupine in pazili eden na drugega, ker mestne'ulice so staro-evropskega stila, ozke in polne trgovin. Glavne ceste in trgi ali križišča so enako živahne in zdi se, da je ena četrtina vojaškega prometa.
Odšli smo v restavracijo na kosilo, kjer je zopet udarjala sama italijanščina na ušesa, naM se je pa nekdo, ki je govoril tudi za silo slovenski.
Odpeljali smo se nato v predmestje, gori proti Občini. Zaledje obsegajo skalnate pečine, kaf zapira mestu razvoj od morja, poleg tega pa te pečine mejijo mesto v predmestne naselbine, ki so se slovenske, dasi so pO" sebno zadnje polstoletje prezi* vele mnogo italijanskega nasilja. Ker ni v bližini lepih gozdov, nadomesti kamen za vse, kar se more vporabiti, na primer v vaseh, kjer so zidane ograje, tam zadaj v zatišju rastejo drevesa. Ustavili smo se na vrtu gostilne, kjer smo uživali senco dreves ob cesti. Ob mizah so sedeli ljudje, pozneje se je vrt skoraj napolnil, menda so ljudje hipno izvedeli, da so tu naši ljudje iz Amerike.
Naši dve mizi so se večale i" ko se je delal mrak, je štel" omizje okrog 30 ljudi. Amerik' ima sorodstvo v vsaki vasi # tudi menda v vsaki hiši. Vino je povzročilo lepo razpoloženje, začelo se je petje, vroči zrak se j® spremenil v hlad, ki je prijetno vplival na živahno omizje. Tani; ob sredini vstane čojcati mož, k' nas je pozdravil v imenu tržaških Slovencev, v preprostih, ® lepo zbranih besedah. Imeli lep večer med svojimi ljudmi' Df. Dekleva in naši vozniki so enako delili prijaznost ljudi.
Čas je tekel, morali smo k P"' čitku. Drugi dan smo imeli sestanek z člani pripravnega bora za Tržaški kulturni do)^ ob 10. uri dopoldne. Odpelj®^' smo se proti obronku mest^' kjer se tudi zvečer nudi nara^' nost čaroben prizor iz veČ st" -čevljev visokega predmestja-
Prišli smo v mestno ravnin"' kjer smo čutili tudi premem^® temperature. Naš hotel ni ravno razkošen, toda dovolj sn®' žen in moja soba je vseboval® posteljo, ki mi je bila prekratki' dasi sem srednje velikosti, sem moral zravnati moje koS^ malo po strani. Najbrže so n^®' ro vzeli od kakšnega KalabreZ^' sem si mislil in zelo utrujen z* spal.
Obiskati domovino po 45 leti ' je nekaj izrednega. Razlika nekdaj in sedaj je naravno®^ prevelika, da bi si človek momentalno vtisniti vse v Sp" min. Prideš, kakor rečeno, iz be in si nezmožen vse opaziti si zapomniti. Zato so mi cest in številke ostale nezn^^® Vem pa, da smo se sešli z trz^. škim odborom v lepi dvorani' bi odgovarjala sestanku vsa ^ važni skupini ljudi. Sestanek J bil prisrčen in že pred sejo se seznanili z vodilnim osoW® tržaškega življa.
Predsednik in tajnik odboj",^ sta nas pozdravila ter obrazi" la njih borbo ter delno težkoče naših ljudi v Trstu-hitekt je predložil osnutke P nov za novi dom, brez katec^^^ nimajo Slovenci nobenega S dišča. Mrs. Josie Zakrajšek moja malenkost sva po svoje P zdravila njih delovanje ter povedala, da imajo trudnike vsega Primorja v A riki, ki hočejo pomagati p" ® jjj jih močeh k njih borbi-Mrs. Gorjanc, ki sta tudi c tega odbora v Clevelandu, oba izrekla svojo pozdrave, ko da se je cel sestanek,
štel okrog 30 članov vseh ®
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
zahvalni dan tekom
Revolucijonarne vojne
Zahvalni Dan, katerega so praznovali prvič v novem svetu očetje Pilgrimi v koloniji Plymouth 1. 1621 in je danes narod-praznik, se je preko mnogo let praznovalo letno samo v kolonijah Nove Anglije. Celo do 1. 1779 ljudje v sosednjem New York-u niso praznovali Zahval-^Gga dne. To je razvidno Iz dnevnika Juliane Smith iz Sha-ron, Connecticut. Ta dnevnik, v katerem je opisan družinski zahvalni dogodek za časa ko so se ^rile kolonije obupno za svojo neodvisnost, je našla Helena Bvertson Smith v podstrešju do-®a prednikov v Sharon, in je iz-1. 1900 kot del njene knjige Colonial Days and Ways.
Juliana Smith našteva goste, ki so se vdeležili zahvalnega obeda 1.1779 in omenja, da družina Livingstone, ki je prišla iz New ^ork-a, ni še nikdar praznovala Zahvalnega dne, ker se je pri ^Jih mesto tega praznovalo Bo-žični dan . .
Julianin dnevnik nam nudi za-^ive podrobnosti" zahvalnega obeda tekom dobe v ameriški Zgodovini, ko je bil vspeh boja Za neodvisnost jako dvomljiv. In Za enega člana družine Smith je pogled na Zahvalni dan onega jako nejasen. Juliana piše: Draga babica Smith ... je poskusila vse mogoče, da nas prepri-da bi bilo vsled zlobnosti na-sovražnikov bolj umestno praznovati dan s postom in mo-^tvijo. In njene pripombe so bile Večkrat upravičene, ker prejšnjega leta so plačala naša kras-obrežna .mesta drago za naš pdpor napram nepravični oblasti ^ Vsi smo mnogo trpeli. A moj dragi oče jo je pregovoril in na Zahvalni dan se je tudi ona veselila.
, "Priprave so se že zgodaj pri-Akoravno naj bi še vršil
obed v hiši strica Simeon-a, je pomagala Juliana in njena družina s kuhanjem. Tekom treh dni smo razbelili in napolnili velike peči po dvakrat na dan predno, je bilo vse gotovo in vse je bilo dobro."
Na Zahvalni dan smo postavili v obednici strica Simeon-a dve mizi. Prostor je bil 30 čevljev dolg in 22 čevljev širok, na enem koncu ognjišče, ki je potrebovalo "polne sani osem čevljev dolgih polen."
Jedi same niso bile tako zanimive kot druge krati, pravi Juliana. Goveje pečenke ni bilo na razpolago, "ker je isto potrebovala armada, rozin pa ni bilo mogoče kupiti niti z ljubeznijo, niti z denarjem." Smith-ovi so morali biti zadovoljni s polovicami divjačine na vsaki mizi in svinjskimi pečenkami. "Poleg tega smo imeli na eni mizi velikega pečenega purana, na drugi pa gosje in golob je pečenke. Vsakovrstne zelenjave je bilo dovolj ...In raznotera peciva so bila izvrstna."
Akoravno je bila dvorana velika, je bila napolnjena. K obedu je prisedlo sedemintrideset mož, žena in otrok, vključno štiri ženske, ki niso več imele svojega doma.
Po obedu se je prepevalo in "moj dragi oče je pričel molitev, v kateri smo se spomnili, vseh odsotnih prijateljev." Nato se je zbrala skupina pri ognjišču, kjer smo poslušali zgodbe. Juliana Smith piše nadalje: "Moj oče pravi, da je običaj izročiti sinu vsa zaslužna dela ustmeno . . . ker se zapomni izgovorjeno besedo boljše kot zapisano."
Tako so preživeli Juliana Smith, njena družina in njeni prijatelji Zahvalni dan 1. 1779, katero je bilo srednje leto revolucijonarne vojne.
(Common Council for American Unity)
FRANCIJA V KRIZI?
PARIZ, 26. novembra—Danes se v Parizu bije bitka za padec ali obstpj vlade Laniela. Glasovanje bo izreklo zaupnico ali nezaupnico. Gre za splošno francosko zunanjo politiko, predvsem do Nemčije in do Indo-kine, s tem pa do Amerike. Če bo Laniel dobil nezaupnico, bo moral odstopiti. Lahko se ponovi zgodba z Bermudo iz meseca julija. Takrat bi se moral vršiti sestanek treh na Bermudi, pa je Vrancija bila v krizi, Churchill pa bolan v Londonu. Dne 4. decembra je zopet določen za sestanek na Bermudi— ali brez Francije?
MOTORIST IMA SREČO
V Dundee na Škotskem je motorist Thomas Tait sfrčal s svojim vozilom preko cestnih ograj direktno na železniške tračnice. Nasproti je drvel vlak in v prisotnosti duha se je Tait izko-matal iz vozila brez posebnih poškodb, vlak pa je vozilo popolnoma uničil. VEČ PURANOV KOT POPREJE
Za Zahvalni dan je bil ameri-šiki trg dobro založen s purani. Tržno nadzorstvo trdi, da je nakup puranov dosegel višek—rekord, verjetno tudi radi tega, ker je prebivalstvo Amerike že preseglo število 160 milijonov. Cene so bile konkurenčne.
NETOČNE OZNAČBE
Ime meseca novembra izhaja iz latinske besede novem in pomeni deveti mesec, dasi je po sedanji koledarski ureditvi enajsti mesec v letu. Istotake napačne označbe imajo meseci september, oktober in december, kot sedmi, osmi in deseti mesec (sep-tem, octo, decem). Te označbe so bile pravilne pred več kot 2,600 leti po starem rimljanskem koledarskem sistemu, ko je leto imelo deset mesecev različne dolgosti in se je pričenjalo z marcem. Kralj Numa pa je okrog leta 700 pred našim štetjem določil, da naj ima leto 12 mesecev in je v to svrho začetku leta dodal dva meseca, januar in februar. Na ta način je marec postal tretji me-, sec v letu.
Ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, je mislil, da je prišpl v Indijo in je domačine imenoval Indijance, kakor jih mi napačno imenujemo še danes. In Amerika ni dobila svoje ime po svojem od-kritelju Kolombu, ampak po ita-lijansko-španskem mornarju Amerigo Vespucciu, ki je trdil, da je dosegel ameriško celino eno leto pred Kolumbom.
—NEW ERA, glasilo ABZ
Upi BIgn Ui»t Look Upt-
Join the
GROUND OBSERVER CORPS
CALL CIVIL DEFENSE '
ELEKTRIČNI SUilLCI STANEJO MANJ ZA KUPITI!
a/
\
Eden glavnih vzrokov zakaj imajo Elekrtični siiSilci prethiosl pri gospodinjah je, ker stanejo manj za kupili kot pa druge vrste, vklju-čivSi inštalacije.
Dodajte k temu tudi dejstvo, da so Električni sušilci lahki in ekonomični za obratovanje, in videli hoste zakaj jih imajo v deželi raje v razmerjerju tri-proti-ena.
Ukrojeni, da vas osvobodijo napornega dela pri pranju, so Električni sušilci popolnoma avtomatični in popolnoma brez plamena. Ruheč samo 100% čisto, zanesljivo kurivo, ohranijo Električni sušilci perilo mehko, rahlo in belo.
Zakaj ne bi sami sebe prepričali le danes o ugodnosti modernega, avtomatičnega Električnega sušilca perila.
M Titi 1(1*111 IN TIt lEST
obnovitev inkvizicije
na tleh. Nato so krvniki tolki žrtev's palicami in gumijevka-
"TEN O'CLOCK TUNES"
Mornings at 10 —WICA and WGAR —Monday through Friday
Italijanski tirani so med svojim bivanjem v Jugoslaviji uveljavili metode in zločine srednjeveške inkvizičije. Le-ta so celo presegli s sadistično natančnostjo v mnogoštevilnih mučilnicah policijskih zaporov, kvestur in kara;binjerskih postaj. Po nalogu guvernerja Dalmacije Basti-anija je imel sleherni karabi-njerski kaplar pravico nad življenjem in smrtjo Jugoslovanov.
V' mnogoštevilnih italijanskih zaporih je bilo po nepopolnih podatkih 9Ž,902 odraslih mož, 5929 žensk, 1295 starčkov in 1378 ofook. Potrjdpih je 4393 primerov mučenja in trpinčenja odraslih pripornikov, 1260 primerov trpinčenja žena, 440 primerov trpinčenja starčkov in 224 primerov mučenja otrok. Prav tako je potrjeno 8128 primerov lažjih telesnih poškodb.
Pripornike so zaprli v posebne prostore, ki so bili znani po težkih življenjskih pogojih. To so bili vlažni in votli hangerji ter sjnrdljive kleti. Vanje so natrpali toliko pripornikov, da so se dušil. Luiggi Rogiatane, komisar v Benkovcu, je sporočil pre-fekturi z Zadru z zaupnim aktom št. 36 z dne 4. marca 1943, da je 280 pripornikov v Benkovcu strpal v štiri celice, v katerih je bilo prostora za 15 ljudi! .
V teh zaporih so pripornike dočakali agenti, zveri v človeški podobi, z zasukanimi rokavi. V rokah so držali različne, posebej izmišljene mučilne nAprave. Sleherna izmed teh naprav je imela posebno ime. Glejte, kako jih opisuje S. Kanber, eden izmed preživelih pripornikov splitske kvesture:
"Pretepali so nas z dolgim spletenim korobačem, ki je bil na koncu debel kot pest in dolg približno 2. metra. Imenovali so ga 'frusta.' Ponavadi so tolki z obema koncema korobača. Razen tega so pretepali tudi z gu mijevko. Imeli so tudi več vrst palic iz trdega lesa, od katerih sta bili najbolj znani 'vinccre' (zmagati) in 'vinceremo' (zmagali bomo). Tepli so tako, da sta dva mučilca stala ob strani in tolka po žrtvi."
Posebna mučilna naprava sc je imenovala "letto." O tej pripo vedujc Zvone Rihtam iz Scža ne;
"To jo lesen zaboj, visok približno 1 meter, a dolg in širok 0.40X0.80 m. Čez ta zaboj so polagali žrtve, katerim so zvezali roke in noge nad glavo. Vrv, privezano za roke in noge, so vlekli proti zemlji skozi obroč, pritrjen
LAUSCHE V WASHINGTONU
WASHINGTON, 25. novembra—Governer Frank Lausche je prispel v prestolico. Dejal je, da ima dve nalogi. Prvo, da mu dovolijo, da se v Ohio zida še ena tovarna za produkcijo atomske energije, drugo, da kmetijski tajnik Benson da podporo ohijskim kmetom.
ZASTONJ SE ODDA
dva lepa, majhna psička, stara šest mesecev.
Kdor želi dobrega psa, naj pokliče HE 1-1483
ALI KASLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravile da yam ustavi kašelj in prehlad.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
ARROWHEAD T. V. SERVICE
Popravljamo lelevizijske aparate. Odprto 24 ur na dan—podnevi in pono#; tudi ob nedeljah. Garantirano delo.
778 East 200th St., KE 1-7580
JOHN YAGER
IV 1-5702
GRADBENI KONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vašo hišo, varri postrežem v popolno zadovoljstvo.
Lepe spalne sobe
v prijetni okolici, se odda v najem mirnim moškim ali ženskam. Blizu transportacije. Za vse podrobnosti pokličite
IV 1-3360
ali se zglasite na 17903 Nottingham Rd.
mi po prsih in ostalih delih telesa, zlasti pa po spolnih organih."
Tudi v Ljubljani so poznali posebno pripravo, ki se je imenovala "rete mettalica," to je bila kovinska mreža, s katero so opasali žrtev okrog trebuha. To mrežo so stiskali z vijaki tako, da so celotno drobovje potisnili navzgor, da je pritiskalo na srce, pluča in druge organe. Žrtve so po takšnem mučenju običajno umirale.
Sicer pa je bilo pretepavanje pripornikov s pestmi, bokserji, nogami in skakaje po njih vsakdanje početje. Milena Bukomi-ra pripoveduje, kaj vse je pretrpela v Beranskem zaporu:
"Pretepal me je tako, da me je z bičem tolkel po glavi in drugih delih telesa, da me je s škornjem tolkel po nogah in s samokresom po ustih . .
Mučenja so bila tako strahotna, da so mnogi priporniki v obupu napravili samomor, ker niso mogli vsega tega vzdržati, gledati in poslušati.
Podivjani agenti so s silo odpirali usta pripornikom ter metali vanje odpadke. Tako so mučili v splitski kvesturi Milovana Tešiča. Aleksandra Alfiremiča, Vinka Tvrdiča in druge. Taka mučenja niso opravljali samo v zaporih, marveč tudi med mnogoštevilnimi "čistkami terena."
P.S.
cash & carry
Posebna cena ha 6% pivu — PFEIFFERS - GOLD BOND - STANDARD - P.O.C. -LEISYS - CARLINGS v ČETRTEK in PETEK
Mehka pijača raznih vrst -
$1.15 zaboj
(24 - 6VŽ oz. steklenic) poleg depozita za steklenice
Razne vrste vino - ale - šampanjec - mešana pijača - likerji
Se prijazno priporočamo v naklonjenost
St. Clair Beverage
7702 ST. CLAIR AVE.
PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA ZA
Kleparsko delo ^ popravljenje
streh prenavljanje in mizarska dela
Damo prosti proračun Popravljamo dimnike Vse delo je prvovrstno in jamčeno Cene zmerne
J. KOVIGH & SON
1554 EAST 551h ST. EN 1-2843
Damo prosti proračun
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
Nova zidana hiša za dve družini ; dober dohodek. Nahaja se na
, 18601 LOCHEKIE AVE.
od E. 185 St. in Lake Shore Blvd. Blizu trgovin in transportacije. V slovenski naselbini. Odprta na ogled v nedeljo od 1.30 do 5.30 ali pa pokličite za dogovor.
ROBICH CONSTRUCTION CO.
RE 1-6230
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Fetkovsek. lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
BUKOVNIK STUDIO
Mojstrsko fotografiranje SVATBENE - DRUŽINSKE - PORTRETI IN OTROŠKE SLIKE 762 EAST 185th STREET — IV 1-1797 Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure — v nedeljo od 10. do 3. ure
Izdelujemo slike tudi za potne liste in v identifikacijske svrhe
S E D M A K
Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo Kupujemo in prodajamo rabljeno pohištvo 321-325 EAST 15Gth STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6580	IVanhoe 1-6370
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicoti 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.; IVanhoe 1-3118
PREDELUJEM IN PRENAVLJAM
kuhinje in kopalnice ter napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in stene obijem z vsakovrstnimi ploščicami (tiles).
Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni.
Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE.
KE 1-6597
ŠE JE ČAS,
da si izberete fino, čisto volneno STERLING suknjo ali KOŽUH direktno v tovarni, katere dobite pri meni vedno ceneje kakor na kateri razprodaji v mestu.
Vam priporočam, da se oglasite mli me pokličite za čas.
BENNO B. LEUSTIG
EN 1-3426 1034 ADDISON RD.
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
PrroTrstna popravila na TMh
Trst radio aparatov Tubes. Radios. Rec. Players Vaa delo Jamčeno
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
Dva pogrebna zavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokUčit«
PuNERAL Directors
V NAJEM
Štiri opremljene sobe
z vsemi udobnostmi, se odda najem odrasli družini ali novoporočencem.
Vpraša se na 995 East 76th Street ali pokličite po 7. uri zVečer UT 1-6888
NAPRODAJ
NAPRODAJ JE avtomatični vodni grelec,
ki drži 20 galonov vode. Je kot nov—star šest let. Cena samo $20.
Vpraša se na 15316 LUCKNOW AVE.
DELO DOBIJO MOŠKI

TISKOVINE
izdelane v tiskarni Enakopravnosti so lične in v najnovejšem tisku
Cene'^so zmerne—naročilo hitro zgotovoljeno' Se priporočano društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
Pattern Makers
IN
Jig Fixture Builders
Dobre delovne razmere Zavarovalninski načrt Penzijski načrt
Visoka plača od ure z dodatkom za življenjske stroške
Prazniki in počitnice plačane, kadar ste upravičefti do tega
FISHER BODY
(CLEVELANDSKA TOVARNA)
DIVIZIJA GENERAL MOTORS CORPORATION
E. 140 & COIT RD.
CLEVELAND, OHIO Employment urad odprt od 8. zj. do 5. pop. od ponedeljka do petka
BTRAN ? ^
ENAKOPRAVNOST
L. N. TOLSTOJ
RODBINSKA SREČA
ROMAN
(Nadaljevanje)
Zadnji dan pred poroko se je proti večeru vreme zjasnilo. In po deževju, ki se je pričelo še poleti, je nastopil prvi hladni in blesteči jesenski večer. Vse je bilo mokro, hladno, svetlo in na vrtu je bilo prvič opaziti jesensko prostornost, pestrost in goloto. Nebo je bilo jasno, hladno in bledo. Legla sem spat srečna od misli, da bo jutri, na dan najine poroke, lepo vreme. Ta dan sem se zbudila s prvim solncem in misel, da bo že danes ... me je nekako prestrašila in osupnila. Šla sem na vrt. Solnce je pravkar vzšlo in je svetilo razdrobljeno skoz poru-menele in ogoljene lipe v drevoredu. Stezica je bila postijana s šumečim listjem. Nagrbane, ži-« ve jesenove perutke so rdele na vejah med redkim, od mraza iztrebijenim nagubanim listjem, gorgine so se namršile in so počrnele. Srebrni srež je ležal prvič na bledem zelenju trave in na polomljenem repju okrog hiše. Na jasnem, hladnem nebu ni bilo in ni moglo biti niti enega oblačka.
"Ali res danes?—sem se vpra sevala, ker nisem mogla verjeti svoji sreči.—Ali se bom res jutri prebudila v tuji nikolski hiši s stebričjem, ne pa tukaj? Ali ga res ne bom več pričakovala in sprejemala in na večer in ponoči govorila o njem s Katjo? ne bom več posedala ž njim v po krovski sprejemnici? ga ne bom več spremljala in se bala zanj v temnih nočeh?" Toda spomnila sem se, da je včeraj dejal, da je zadnjič prišel, in da me je Katja silila, naj pomerim poročno obleko, in mi rekla; za jutri; in sem za trenutek verjela in spet vzdvomila. "Ali bom res od današnjega dne živela tam s svojo taščo, brez Nadežde, brez starčka Grigorija, brez Katje? Ne bom več pod noč poljubila pestunje in ne bom več čula, ko me prekriža in poreče po svoji stari navadi: lahko noč, gospodična? ne bom več poučevala Sonje in se igrala ž njo in ji zjutraj trkala skoz steno in ne bom več slišala njenega zvonke-ga smeha? Ali res postanem danes sama sebi tuja in se odpre menoj novo življenje mojih izpolnjenih nad in želja? Nestrpno sem ga čakala, bilo mi je težko sami s temi mislimi. Prišel je ^odaj in šele v njegovi navzočnosti sem se popolnoma uverila, da postanem danes njegova žena, in mi je jenjala biti ta misel strašna.
Dopoldne sva šla v našo cer-kev k maši zadušnici za očetom.
"Če bi bil zdaj živ!" sem mislila, ko sva se vračala domov in sem se molče opirala na roko človeka, ki je bil najboljši prijatelj tistega, o komer sem mislila. Ko sem se med molitvijo sklanjala s čelom do mrzlih cerkvenih tal, sem si tako živo predstavljala svojega očeta, sem tako verjela, da mi njegova duša razume in da blagoslavlja mojo izbero, da se mi je zdelo še sedaj, da leta njegova duša nad nama in da čutim njegov blagoslov na sebi. In spomini in nade in sreča in žalost so se v meni zlivale v eno samo praznično in prijetno čuvstvo, ki je bilo v skladu s tem nepremičnim svežim zrakom, s tišino, z goloto
polj in z bledim nebom, od ko-der so padali na vse blesteči, toda brezsilni žarki, ki so mi sku šali ogreti lica. Zdelo se mi je, da me ta, ki ž njim hodim, razume in da čuvstvuje z menoj. Šel je tiho in molče in na njegovem obrazu, v katerega sem se včasi ozrla, se je izražalo isto važno i otožno i radostno čuv stvo, ki je bilo v prirodi in v mojem srcu.
Nenadoma se je okrenil k meni ; videla sem, da je hotel nekaj reči. "Kaj če spregovori o čem drugem, kot o tem, kar jaz premišljujem?" mi je prišlo na misel. Toda spregovoril je o očetu in celo, ne da bi ga nazval z ime nom.
—Nekoč mi je pa v šali rekel: "vzemi mojo Mašo!"—je dejal.
—Kako bi bil zdaj srečen, sem rekla in sem krepkeje pri-žela roko, ki je nesla mojo, k sebi.
—Da, bili ste še otrok,—je nadaljeval, gledajoč mi v oči,—tedaj sem poljubal tele oči in sem jih ljubil samo zato, ker so bile podobne njegovim, in nisem mislil, da mi bodo kdaj zavoljo samih sebe tako drage. Takrat sem vas klical Maša.
—Tikajte me,—sem dejala.
—Pravkar sem ti hotel reči "ti,"—je spregovoril,— šele zdaj se mi zdi, da si vsa moja,—in pokojni in srečni, privlačujoči pogled seje uprl vame.
Šla sva počasi po neizhojeni poljski stezici čez poteptano in zvoženo strnišče; ^dino, kar sva slišala, so bili najini koraki in glasovi. Na eni strani je ležalo preko posipa in tja do golega gozda temno rjavkasto strnišče, po katerem je v stran od naju mužik s koso rezal vse širje in širje črno progo. Pod brdom razsejana čreda se je zdela blizu. Na drugi strani in pred nama do vrta in hiše, ki se je videla za njim, so se sem in tja že zelenile proge otajane ozimine. Na vsem je blestelo ne j ar ko solnce, na vsem so ležale dolge vlaknaste pajčevine. Letale so okrog naju po zraku in so legale na strnišče, na katerem je kopnel srež; padale so nama na oči, na lase in na obleko. Ko sva govorila, sta najina glasova obstajala in zvenela nad nama v ne-primičnem zraku, kakor da bi bila popolnoma sama sredi vsega sveta in popolnoma sama pod tem modrim obokom, na katerem je iskreč se in utripajoč blestelo nejarko solnce.
Tudi jaz bi ga rada tikala, toda bilo me je sram. ' .
—Zakaj greš tako hitro?—sem rekla jecljaje in skoro šepetaje in sem nehote zardela.
Zadržal je korak in me je gledal še bolj laskavo še bolj veselo in srečno.
Ko sva se vrnila domov, so naju čakali že njegova mati in gosti, ki smo jih morali povabiti. In prav do tistega trenutka, ko sva iz cerkve grede sedla v kočijo, da Jai se odpeljala v Nikol-skoje, nisem bila več niti hipec sama ž njim.
Cerkev je bila skoro prazna. Mimogrede sem videla samo njegovo mater, ki je stala vzravnana na preprogici pri koru, Katjo, vso objokano in s pečico, ki je
bila^okrašena z vijoličnimi trakovi, na glavi in dva ali tri hlapce, ki so me radovedno ogledovali. Njega ves čas nisem pogledala, toda čutila sem ga poleg sebe. Prisluškovala sem besedam molitev, jih ponavljala, toda v duši se jim ni odzvalo nič. Nisem mogla moliti in sem topo zrla na ikone, na sveče, na križ, ki je bil uvezen na hrbtu duhovnikovega plašča, na ikonostas, na cerkveno okno in nisem ničesar razumela. Le to sem čutila, da se vrši nad menoj nekaj nena vadnega. Ko se je duhovnik okrenil s križem k nama, nama čestital in dejal, da me je krstil in da mu je Bog dal tudi poročiti me, ko sta naju Katja in njegova mati poljubili in ko se je zaslišal glas Grigorija, kije klical kočijo, sem se začudila in se prestrašila, daje vse že končano, čeprav se v moji duši ni zgodilo nič nenavadnega, kar bi odgovarjalo zakramentu, ki mi je bil podeljen. Poljubila sva se in ta poljub je bil tako čuden, tako tuj najinemu čuvstvu. «"In to je vse?", sem pomislila. Stopili smo iz cerkve na stopnišče. Ropot l^o-les je glasno odmeval pod cerkvenim obokom. V obraz mi je dihnil sveži zrak; on se je pokril, mi podal roko in me posadil v kočijo. Iz kočije sem zagledala skozi okno mrzel mesec, kije bil obdan s krogom. On je sedel poleg mene in je zaprl vratica za seboj. Tedaj me je nekaj zbodlo pri srcu.
Kakor da bi se mi pokazala uverjenost, s katero je to storil, žaljiva. Katjin glas je zaklical, naj si pakrijem glavo, kolesa so zaropotala po kamnu, potem po mehki zemlji in odpeljali smo se. Jaz sem se stisnila v kot in gledala skozi okno na daljna svetla polja in na pot, ki se je izgubljala v hladnem mesečnem svitu. In ne da bi gledala nanj, sem ga čutila poleg sebe. "In to je vse, kar mi je dal ta trenutek, od katerega sam toliko pričakovala?", sem pomislila in zazdelo se mi je nekako ponižujoče in žaljivo sedeti sama tako blizu poleg njega. Okrenila sem se k njemu, hotela sem karkoli spregovoriti ž njim. Toda besede niso hotele iz ust, kakor da bi v meni ne bilo več prejšnjega čuvstva nežnosti, in kakor, da bi na njegovo mesto stopili čuvstvi uža-Ijenosti in strahu.
—Prav do tega trenutka nisem verjel, da je to mogoče,— je tiho odvrnil na moj pogled.
—Da, toda mene je nekako strah!—sem dejala jaz.
—Mene strah, moja draga?— je rekel, prijel mojo roko in se sklonil k nji.
Moja roka je brez življenja obležala v njegovi in pri srcu me je zabolelo od hladu.
—Da, —sem zašepetala.
Toda ta hip je srce nenadoma silne je zautripalo, roka je zadr-getala in je stisnila njegovo roko, postalo mi je vroče, oči so mi v poltemi iskale njegovega pogleda in nenadoma sem začutila, da se ga ne bojim, da je ta strah nova ljubezen, še nežnejša in še silnejša ljubezen, kot je bila prej. Začutila sem, da sem vsa njegova in da sem srečna zavoljo te njegove oblasti nad menoj.
DRUGI DEL I.
Dnevi, tedni, dva meseca samotnega vaškega življenja sta minila neopazno, kakor se mi je tedaj zdelo; in vendar bi bilo čuvstev, razburjenj in sreče, ki sva jih preživela ta dva meseca dovolj za celo življenje. Moje in njegove sanje o tem, kako si bova uredila najino življenje na kmetih, so se izpolnile čisto drugače, kot sva pričakovala. Toda najino življenje ni bilo slabše od san. Ni bilo tistega strogega dela, izpolnjevanja dolžnosti, zatajevanja samega sebe, ki sem si ga predstavljala, ko sem bila še nevesta; nasprotno, občutila sem edino le samoljubno čuvstvo vzajemne ljubezni, željo biti ljubljena, neprestano veselost, ki ni imela nobenega vzroka, in
ZAVAROVALNINA
na HIŠO - BIZNES - AVTO -
ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
Chicago, m,
DOMESTIC FEMALE
Employed mother needs responsible MIDDLE-AGED WOMAN. Care for 3 small children. Light housework, No laundry. Room and board. One who wants home more than salary.
SAcramento 2-6490
Well Known TV Performer needs RESPONSIBLE HOUSEHOLD HELP. Must like children. Excellent living quarters, working conditions and pay. Call Mrs. Murphy.
DEarborn 2-1912
GENERAL HOUSEWORK — Stay. Help with cooking and care of children. Pleasant country surrounding. Modern home with all electrical appliances. Other help. $35.
GLenview 4-1127
Nice Suburban Catholic College needs RESPONSIBLE MIDDLE-AGED WOMAN to work in the grill. 6Vi hours daily.
Call FOrest 9-6320
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE FOR SALE
A Home in the Country
Any man with an ounce of ambition can get it. The answer is build it yourself in spare time and the cheapest and quickest way is to buy one of our half arce lots for $795. $50 down, $5 month. 5 years to pay. Now start your foundation, buy material as you go and you will soon have a shell to move into. Then finish gradually and you will have a paid up home before you know it. Schools and shopping handy.
IRving 8-0135
FEMALE HELP WANTED
NURSES
FOR GENERAL DUTY
Opening for graduates 1st and 3rd shift. Must be able to handle major surgery and accident cases.
This hospital offers very good salary to start, including liberal employe benefits. Call Mrs. Lutz, Director of Nursing.
Capitol Hospital
' MILWAUKEE. WIS,
BUSINESS OPPORTUNITY
North — Good Buy — BARBER SHOP—2 chairs; air conditioned: well established business. Selling, due to other interests. Best offer. See to appreciate.
Bittersweet 8-7139
MEATS, GROCERY, FROZEN FOODS, DELICATESSEN. Established business. Selling due to illness. 3Vi rooms above store. Must see to appreciate. ^	Call Bishop 7-9351 or
Virginia 7-4924
Good Opportunity to buy DELICATESSEN — Long established business. Good location vicinity Central-Diversey. Living quarters. Best offer. See to appreciate.
^ BErkshire 7-1530
Good Chance to buy BODY -FENDER and WELDING SHOP 8 car. Well equipped. Living quarters. Good location N. W. Selling, other interests. See to appreciate. Call owner.
HUmboldt 6-6923
popolno pozabljen je vsega na svetu. Res da se mi je mož včasi odtegnil radi nekakšnih poslov v svojem kabinetu, včasi je šel po opravkih v mesto ali nadzirat gospodarstvo; toda videla sem, kako se mu je bilo težko ločiti od mene. In potem mi je sam priznal, kako se mu je zdelo vse na svetu, kjer ni bilo mene, tako neumno, da ni mogel razumeti, zakaj se s tem ukvarja. Z menoj je bilo prav tako. Brala sem knjige, se pečala z muziko, z mamo in s poukom; toda vse le zato, ker je bil vsak izmed teh poslov zvezan ž njim in ga je on odobraval. Kakor hitro pa s kakim delom ni bila zvezana misel nanj, so mi kar roke odpovedale in kar zabavno se mi je zdelo pomisliti, da eksistira poleg njega sploh še kaj drugega na svetu. Mogoče, da je bilo to nelepo samoljubno čuvstvo; toda to čuvstvo mi je dajalo srečo in me je povzdigovalo visoko nad ves svet. Na vsem svetu nisem poznala drugega kot njega in sem ga smatrala za najboljšega in najbolj nezmotljivega človeka na svetu; zato tudi nisem mogla
živeti za kaj drugega kakor zanj, za kaj drugega kot za to, da bi bila v njegovih očeh tisto, za kar me je smatral. On pa me je smatral za prvo in najlepšo žensko na svetu, obdarjeno z vsemi mogočimi krepostmi; in prizadevala sem si biti v očeh prvega in najboljšega človeka svetu taka ženska.
Nekoč je stopil v mojo sobo, baš ko sem molila. Ozrla sem se nanj in sem molila naprej. Sedel je k mizi in je odprl knjigo, da bi me ne motil. Toda zazdelo se mi je, da gleda name in ozrla sem se. Nasmehnil se je, jaz pa sem se zasmejala in nisem mogla več moliti.
—Ali si ti že molil?—sem ga vprašala.
—Da. Kar daj, kar daj, saj poj dem.
—Upam, da kdaj moliš?
Hotel je oditi, ne da bi mi odgovoril, toda pridržala sem ga.
—Duša moja, prosim, zavoljo mene pomoli z menoj.—Pokleknil je poleg mene, povesil neokretno roke in je pričel z resnim obrazom zatikaje se moliti. Včasi se je pzrl name, iskal je
pomoči in odobravanja na mojem obrazu.
Ko je končal, sem se zasmejala in sem ga objela.
—Večno ti, večno ti! Kakor da mi je zopet deset let—je rekel ves rdeč v obraz in mi je jel poljubati roke.
(Dalje prihodnji?^)
Pri nas radevolje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo
kamorkoli.	_
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENtJB Tel: ENdicoit 1-3113
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO;S BASEMENT
Dekliški Rayon Quilted Lined nepremočljlvl
PIM-NYL' JACKETS
lit
^



Mere 7-12
Tudi otroški — mere 3-6........S 99
•	Rjavi
•	Navy
• Rdeči •• Zeleni • Tan

v tem jacketu dobite trpežnost in toploto, ker so dobro podloženi in pepremočljivi. Spredaj ima zipper, ovratnik iz mehke kožuhovine. Elastika ob strani, da se jacket bolje prileze in pas. Mere tudi za deco.
» Najboljši Pima bombaž in nylon.
Postna in telefonska naročila sprejeta v soboto do 5.30 ure in v ponedeljek od 9. zj. do 9. zv.
Pokličite CHerry 1-3000
The May Co.'s Basement oddelek z dekliško opravo
Ženski aktualno 1.35 Full Fashioned
KANT-RUN
Lacy Weave NYLONS
Z manjšimi hibami
Poštna in telefonska naročila sprejeta za naročila od $2 naprej v soboto do 5.30 in v ponedeljek od 9. sj. do 9. zv. — Pokličite CHerry 1-3000
PAR
30 denier, Kant-Run, full fashioned
Zelo tenke v Copper Sheen (svetlo
rjavi) barvi, Amber Glint (srednje
rjavi). Mere 8Vž do 11.
The May Co.'s Basement oddelek z ženskimi nogavicami
VABILO N A
Velik bazar
KI GA
PRIREDI
KROŽEK ŠT. I Progresivnih Slovenk
v SOBOTO, 28. NOVEMBRA
v SLOV. DEL DOMU na WATERLOO RD.
Pričetek ob 2. uri popoldne
Krasna ročna dela — pecivo — okrepčila in
do#*
zabava ob zvokih John Grabnar]eve godb«*