200 Poglobitev akademskega pouka o kaženskejn -ravu.
Poglobitev akademskega pouka o kazenskem pravu.
Prof. Metod Dolenc (Ljubljana).
I. Novi časi, nove potrebe. Ko smo pravnijci pred 30 in več leti študirali na tujih vseučiliščih — bilo nas je na Dunaju več tisoč slušateljev juristov —, učili so nas sloveči profesorji svojih teorij, ali izven predavalnic nam ni nudil nihče stika s prakso. Velika zasluga preobrata k pravilnejšemu pojmovanju akademskega pouka, in to baš v dobi, ko se je vse vprek očitalo sodnikom, da so odtujeni od sveta, gre pokojnemu Mansu Orossu, vseučiHščnemu profesorju, nazadnje v Gradcu. Spravil je vsa izkustva o tehnikli kazensikega sodsitva v znanstveni sistem kriminalistike; nazval jo je objektivno, ikolikor se peča z izsledovanjem in ugotovitvami stvarnih dokazov (realij), subjektivno pa, kolikor obsega ogromno snov o vseh duševnih pojavih, ki pridejo v poštev kot vzroki zločinov in ponašanja zločincev, kot činiteljl pri pobijanju zločinov, bodisi da gre za dokazovanja s pričami in izvedenci, bodisi da gre za razsojevanje o krivdi in kazni po učenih ali lajiških sodnikih. Danes je znanstvena zasnova Hansa Orossa razrastla v mogočno drevo. Imamo že posebne panoge-posestrime kriminalno biologijo t. j. nauk o telesnih in duševnih individualnih lastnostih zločincev, in posebno p r e i si k o v a I n o vedo, ki se deli v psihologijo zasliševanja in v dokazolvalno tehnologijo.
Za mislečega mladega slušatelja, 'ki resno stremi, da postane sodnik, odvetnik, notar, upravni uradnik i. si., morala bi biti predavanja o objektivni 'in subjektivni kriminalistiki vrlo zanimiva. Kako pa je stvar v praksi? Seminarske vaje iz kazenskega prava so dobro posečane in očividno izpolnjujejo svojo zadačo. Na drugi strani pa vidimo, ako se ne oziramo pa častne izjeme, da se slušatelji pač vpisujejo v kriminalistična specijalna predavanja, posečajo jih pa le toliko, da dobe potrdilo vpisa in frekvence. Tu je čisto jasno, da vsi tisti, ki si hočejo čimprej priboriti izpričevala o napravljenih izpitih,
P;>j!;lobitev akademskega pouka o kazensken" pravu. 20I
morda tudi doktorat, ne smatrajo za potrebno, prisostvovati označenim predavanjem, češ da utegnejo porabiti tisti čas za ponavljanje drugih predmetov. Saj predmet kriminalistike, ni obhgaten, niti se ne izprašuje pri izprtih. In vendar je zabeležiti dejstvo, da se slušatelji prav pridno in z veliko vnemo udeležujejo znanstvenih ekskurzij v jetnišnice, kaznilnice, vzgojevališča, policijski muzej in da naravnost silijo v sodne dvorane, ko gre za obisk porotne ali druge razprave pod vodstvom akademskega učitelja. Praksa miče, gola teorija se omalovažuje. To si treba dobro zapomniti.
Pri nas v Ljubljani bi se utegnilo več doseči v praktični smeri, ako bi se budžetne postavke glede potrebnih kreditov za znanstvene ekskurzije dotirale tako, kakor bi bilo želeti, in ako bi se utegnil oživotvoriti resničen kriminalistični institut. Na vseučilišču v Ljubljani vegetira kriraiinalnopravni seminar, ker nima kreditov za potrebne znanstvene pripomočke, niti pravega prostora, niti zadostne opreme. Na ta seminar pa je prislonjen takozvani kriminalistični institut, ki je seveda še v embrionalnem stanju. Imamo pač nekaj cepin človeških glav iz težkih kriminalnih primerov, nekaj stotin pušk, samokresov, bodal i. t. d., tudi nekaj fotografij in narisov. Vse to pa mora ležati znanstveno neobdelano, ker ni potrebnih moči, niti prostora, niti omar, še man] pa aparatov za znanstveno izkoriščanje teh predmetov. Kdaj se bodo razmere premenile na bolje, to je odvisno le od uvidevnosti čini-teljev, ki razpolagajo z državnim denarjem. O dobri volji naše fakultete ni dvoma.
Tudi sodišča le zelo nerado pošiljajo corpora delicti kriminalističnemu institutu, dasi je to predpisano z naredbo ju-stične uprave. Boje se pač — pisarij! —
To bi bilo nekako sedanje stanje našega vseučilišča. Na drugih pravnih fakultetah naše kraljevine so razmere po priliki enake. Pred dvema letoma se je porodila misel, da naj se zasnuje in bogato opremi centralizirani policijski muzej v B e o g r a d m menda nekako tako, kakor svetovno znani Draždanski policijski muzej. Čisto prav! Toda od tistega policijskega muzeja bi imeli le beograjski kriminalisti hasek, gotovo pa ne slušatelji na pravnih fakultetah izven
14
202        Poglobitev aliademskega pouka o kaziiiskem pravu.
Beograda, kakor tudi ne policijski organi v provinciji. Seveda se da centralizirati nekaj zelo važnih funkcij ikriminalističnega instituta, n. pr. kemične analize, preizkus madežev od krvi ali moškega semena, daktiloskopični oditiski in slično. Ali izven teh praktičnih svrh ostane mrtev ves drugi m.aterijal za vse druge pokrajine, zlasti glede akademskega pouka.
II. Kako je izven kraljevine? Nočem izvajati posameznih svojih izkustev o priHki lanskega znanstvenega obiska nekoliko univerz v češkoslovaški, avstrijski in nemški republiki. To prihranim za drugo priliko. Dejstvo pa naj pribijem, da se tam polaga vseskozi v^iko več važnosti na poglobitev akademskega kazenskega pouka, kakor pri nas s tem, da seznanjajo slušatelje s problemi praktičnega kazenskega pravosod-stva. Kot skrajno levo krilo v tem pogledu bi označil vseučilišči v Gradcu in na Dunaju, ki sta si ustvarili vsaka svoj poseben kriminologični seminar. Tu se vrše, da poudarim najznačilnejšo stran, že demonstracije na bolnikih iz umobolnic pa tudi kaznencih iz kaznilnic; slušatelji jih smejo s a mi i e k s p 1 o r i r a t i. Ta najnovejša metoda akademskega pouka vzbuja gotovo mnogo interesa pri slušateljih, aH zdi mi se povsem razumljivo, da s takimi skraj-nim.i izrastki akademskega pouka večina učiteljev kazenskega prava na shodu kTiminalisitov v Inomostu dne 10. septembra 1925 ni soglašala. Podrobnosti namenoma ne navajam, mislim pa. da sem iz osebnega razgovora z akademskimi učitelji zlasti v Nemčiji prav posnel splošno naziranje, da so dunajsko-graške reforme pretirane, dasi imajo tudi v Nemčiji, n. pr. v Lipsiji. že zelo napreden kriminalistični institut. Ne sme se prezreti, da bi po poti takih pretiranih metod utegnilo priti tudi pri seminarjih drugih disciplin do enakih pojavov in vseučilišča, ki naj bodo predvsem torišče za pridobivanje teoretične podlage znanosti, bi postala na vse zadnje banalne po-skuševalnice več ali manj senzačnega eksperimentiranja. Sicer pa tudi ne more biti dvomno. da osebe, s katerimi se eksperimentira, nikakor nimajo dolžnosti, staviti se zvedavim mladim ljudem na voljo; aiko se stavijo, imajo pri tem svoje namene, cesto pač tudi te, da si pribavljajo sami zabave s tem, da se pozabavajo z eksperimentaltorji.
Poglobitev akademskega pouka o kazenskem pravu. 203
III. Srednja pot, najboljša pot. S prakso treba slušatelje seznanjati. Pri seminarskih vajah s teoretičnimi problema, izvedenimi na primerih žive prakse, na podlagi uradnih aktov ali zanesljivih časnikarskih poročil. V kriminaHstičnem institutu naj se jim da znanstvena podlaga za pravo razumevanje, kako je dokaze izslediti in jih obvarovati za sodno porabo. Psihologija o dokaznih podlagah še davno ni spisana; treba jo bo šele polagoma zgraditi. Slušateljem treba dejansko predočiti različno dokazno moč s sledovi prstov, nog, obutve, učinkov strelov, ubodov, velikanski razmah fotografiranja, pomen ber-tilonaže in daktilosikopije. V kriminalističnem institutu bi bilo treba slušateljem na primeren način praktično pokazati ugotavljanje provenience krvi, obdukcije, kemične anaHze itd. Tudi diagnostika dejanskega stanu (Tatbestandsdiagnostik) bi se dala v kriminalističnem institutu izvajati in reducirati na pravo, za praktične kriminaliste pač majhno vrednost. Pri vsem tem bi bilo pač nujno potrebno, da sodelujeta v najožjem stiku profesor kazenskega prava in sodne medicine, eventualno tudi kemije, zlasti tehnologične. Nujno bi bilo treba, da se ustanove na vseh naših pravnih fakultetah posebne stolice zasodnomedicino in sorodne discipline.
Izven že gori označenih eksperimentov pa ne bi priporočal nobenih osebnih aktivnih stikov slušateljev z živim človeškim materijalom. Le pasivno sodelovanje v tem pogledu, da se jim razkaže ustroj in praktično funkcijoniiranje raznih tipov sodišč, jetnišnice, kaznilnice, vzgojevaHšč za zanemarjeno deco in mladostnike, prisilnih delavnic, to naj bi izpopolnjevalo in nazorno pvodpiralo pouk v teoretičnih predmetih, seveda vedno le pod vodstvom akademskih učiteljev. Ti naj bi odpirali slušateljem široke poglede v študij vzrokov in učinkov trojne kuge, ki moiri človeštvo: alkohol, prostitucija in tuber-'kuloza. Dalje pa bi bilo enako potrebno, da si pod strokovnja-škim vodstvom slušatelji ogledajo obrate v tiskarni, banki, zadrugi, hranilnici, špediciji, rudniku in slično. Za praktično razumevanje deliktov, ki se pripete v takih obratih, utegne biti to mladim juristom za vse njihovo življenje velikanske koristi. Spominjam se, ka!ko mučno mi je bilo, ko mi je bilo
14*
204 Pravni ustroj Britanskega imperija.
mlademu preiskovalnemu sodniku naloženo, da izvršim preiskavo precej velike posojilnice, ki so jo uradno zaprli, ker je njen tajnik poneveril, in da jo izročim zopet normalnemu prometu. Predno sem šel na lice mesta, sem se moral poučiti v domačem enakem zavodu na sedežu sodišča o obratu od prvega do zadnjega koraka, šele potem sem se smel nadejati, da me bodo sodni izvedenci morali upoštevati kot — preiskovalnega sodnika.
IV. O priliki drugega pravniškega kongresa v Ljubljani naj bi se vsi akademski učitelji vsefi naših pravnih fakultet seStali in posvetovali o korakih, ki so potrebni v svrho poglobitve akademskega pouka o kazenskem pravu. Morebiti bi dale gori očrtane misli podlago za debato o smernicah, ki bi jih bilo treba vladi predložiti, da se vpišejo v uredbe za pravne fakultete, ki morajo iziti takoj za novim edinstvenim vseučiliškiim zakonom. Vlada pa naj bi z vsemi močmi stremila za tem, da bo dobra volja akademskih učiteljev rodila pozitivne uspehe pri našem naraščaju za praktične pravniške poklice. Predvsem bi morala preskrbeti posebne štipendije, ki bi mladim kriminalistom omogočevale proučevanje kriminalne biologije in preiskovalne vetje na slovečih inozemskih institu^tih. kajti treba bo misHti na posebne stranske stolice za kriminalno biologijo in preiskovalno vedo, če nočemo zaostajati za inozemskimi vseučilišči.
Zelo bi bilo tudi umestno, da se zainteresira za poglobitev akademskega študija kazenskega prava kongres pravnikov naše kraljevine sam, pač na ta način, da bi se stavilo to vprašanje na dnevni red enega izmed bodočih zborovanj.