a*9$»waisa«s«i
«#«
1 MED KNJIGAMI
L. II. ŠT.
Leto 1972/73 februar
Med knjigami je bilten pionirske knjižnice v Kranju /oddelek pri Osrednji knjižnici Kranj/. Na leto izide 5 številk. Ureja vodja oddelka Berta Golob. Uredniški odbor: Ada Hrovatin, Bojan Pisk, Alenka Bole-Vrabec, Ivo Zrimšek. Likovni mentor: Štefan Simonič. Razmnožuje Delavska univerza v Kranju.
v pionirski
knjižnici je ura pravljic vsak četrtek ob i7h
OBISK pri tov. kristini pipp-jarc
TOV. PTPPOVA, DESET DET STE BILI VODJA PIONIRSKE KNJIŽNICE. S KAKŠNIMI TEŽAVAMI STE SE SREČEVALI PRVA LETA?
Deset let je dolga doba, vendar če nekaj na novo ustvarjaš, mine mimogrede, pozneje pa ugotavljaš, da je zmanjkalo časa za to in ono. Z mojim prihodom v Osrednjo knjižnico je Kranj dobil pionirski oddelek. Treba je bilo zaorati v ledino: zbrati knjižni sklad, poiskati prostor za postavitev knjig, urediti izposojo na dom in v čitalnico, potem pa obveščati občane preko šol, časopisja, plakatov..., da je pričela z delom Pionirska knjižnica. Marsikdaj se je zataknilo; enkrat pri ljudeh, ki jih je primanjkovalo za tako delo, drugič pri nerazumevanju pri raznih forumih.
Ko je nato delo steklo, sem vedno le želela, da bi bilo dano več časa za delo z mladim bravcem. Množični vpisi, izposoja na dom in v čitalnico, kolektivni obiski, roditeljski sestanki, žive slikanice, ure pravljic - vsega tega je bilo preveč samo za dva uslužbenca.
KAKO BI NA KRATKO OZNAČILI BRAVCE, KI SO V MINULEM DESETLETJU PRIHAJALI V KNJIŽNICO?
V desetih letih se je v knjižnici zvrstilo nič koliko bravcev; od najmanjših cicibanov, ki so prihajali v spremstvu babic, mamic,bratov in sester do starejših, ki so po zrelosti že odrasli pionirski
knjižnici. Premnogi izmed njih so iz leta v leto ostajali zvesti obiskovalci knjižnice in marsikateri izmed njih je odnesel s seboj na pot v življenje ljubezen do dobre knjige.
Osrečujoča zavest, da smo jim vzbudili veselje do branja vredne knjige, je bila najlepša nagrada za naše delo.
KDAJ STE UTEGNILI PREBRATI VEČ KNJIG: NEKOČ, KO STE POKLICNO ŽIVELI MED NJIMI, ALI ZDAJ, KO NISTE VEČ VEZANI NA SLUŽBO?
Seveda berem danes knjige, katerih v desetih letih nisem utegnila prebrati. To so predvsem poljudnoznanstvene in leposlovne v tujih jezikih. Vendar sem mladinsko literaturo prebirala sproti, saj drugače ne bi mogla mladim bravcem svetovati, kaj naj berejo in kje bodo našli tisto, kar iščejo.
IMATE KAKŠNO ŽELJO^ KI BI JO HOTELI POVEDATI DANAŠNJIM OBISKOVALCEM PIONIRSKE KNJIŽNICE?
V enem letu moje odsotnosti se je v knjižnici že marsikaj spremenilo na bolje. Ker si otroci sedaj lahko izposojajo neomejeno število knjig, pričakujem, da ne bodo zamudili tistega, kar je njihovim letom najbolj primerno in da ne bodo prikrajšani za katero od vrednot, ki jo v polnosti dojame le nepokvarjeno otroško srce.
Želim, da bi ljubili resnico in sovražili krivico! Moj veliki učitelj nam je nekoč dejal:
"Naj vam ne mine dan, da ne bi kaj lepega prebrali ali se o nečem pametnem pogovarjali!"
Njegovo naročilo posredujem vam, mladim obiskovalcem pionirske knjižnice z zagotovilom, da vam bo vse to nudila dobra knjiga.
KNJIGE z naših POLIC
Baldoon Dhingra: ZVEZDNA OGRLICA IN DRUGE INDIJSKE PRAVLJICE
Milan Sega
ZGODE IN NEZGODE KRALJEVSKEGA DVORA
Ela Peroci: PRAVLJICE ŽIVE V VELIKEM STAREM MESTU
Sandi Sitar
MALA VOJNA POŠTEVANKA
Ilustrirala Ančka Gošnik-Godec
C. M. Bowra: KLASIČNA GRČIJA
BESEDA
IVANA CANKARJA
ilustrirala Melita Vovk-
nika sega v tias, ko se je končala druga sveto«as- vojina in z njo vred narodno osvobodSifeA boj, slovenskega naroda, zajame ga knjiga še prve mesece, ki so slediti tej zgodovinsko pomembni preleaneiei. Zunanje dramatično in razgiba®®, notranje dejanje Bevkove novel® se odvija v primorski hribovski vasi, torej v istem okol ju kot dejanje »črne srajce«,-ki jo je pred leti fedetla Slovenc
tudi naslov knjige). V hotenju, da bi prikazal vso težo usodnih dogodkov med vojno, zlasti pa posledice teh dogodkov takoj po vojni, je pisatelj opisal konflikt novega sveta s starim svetom znotraj kmečke družine. In kot glavne osebe tako so tudi epizodni človeški liki v Slepi ulici predstavljeni psihološko poglobljeno in plastično. Delo bo potemtakem pritegnilo bralca ne samo z zanimivo, naravnost napeto zgodbo, ampak tudi s svojo globoko človeško in etično vsebino.
4
ska Matica. Človeški tiki, s katerimi se srečujemo v Sie^si ulici, so ljudje našega časa,, v boju preizkušeni borci te. njihovi rojaki somišljeniki, pa tudi nasprotnike ljudske rc-vol.tici.je in narodno osvobodilnega gibanja najdemo opisane v noveli. Ti pisatelja še posebej zanimajo. Zanima ga brezupnost narodno nezavednih posameznikov, njihov poraz ob koncu vojne in - brezizhoden položaj, v katerem so se znašli 1.1945 (od tod
Nove knjige
I.	Andrič: Goya le Bratko: Čas knjige
H.	Tršar: Sprehod po pariških galerijah
T. Kuntner: Zemlja
K« KoviS: Hoj prijatelj Piki Jakob
V. Kavšiš; Vaška komada
K.	Grabeljšek: Partizanski obrazi
KNJIGA 0 ŠPORTU II.
R. Gott: Gverila v Latinski Ameriki T« VZilder: Osmi dan R. Gbtick: Glavna mesta Evrope
H.	Kranjec: Zimzelen na slovenskih tleh B. Čopič: Noge v zlatu, glava v blatu R. Horic: Iz lovske torbe
D.	Lukič: Pesmice in povestice
I.	Zorman: V sedemnajstem
E.	Bergant: Olimpijske igre B. Jurca: V pasti
J.	Vipotnik: Zgodbe o Diku
V Matjaževi knjižnici so letos Izšle naslednje knjige:
Sandi Sitar: Vida Brest: Milan šega:
Branka Jurca: Janez Vipotnik:
Mala vojna poštevanka Orehovo leto Zgode in nezgode kraljevskega dvora V pasti
Zgodbe o Diku
V romanu »Mornar brez jader« je avtor opisal življenje in delo izumitelja ladijskega vijaka, krogličnega in valjčnega ležaja ter dosti drugih tehničnih rešitev. Za slovenskega bralca bo knjiga še posebej zanimiva, ker je Ressel (1793—1857) preživel večino svojega življenja na slovenski zemlji: v Pleterjah na Dolenjskem, v Istri, Trstu in v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Avtor opisuje najprej Resslo-vo študentsko življenje na Dunaju, njegovo bivanje z ženo na tastovem domu v Bakru, tržaške poskuse z ladijskim vijakom tja do usodne poskusne vožnje parnika Civetta, potovanje v Pariz, kjer je sicer poskusna vožnja s parnikom na Seini uspela, a se je Resslu komaj posrečila vrnitev v Trst potem, ko so Francozi spoznali uspešnost in pomembnost dveh njegovih iznajdb (ladijskega vijaka in naprave za ekstrakcijo barvil iz lesa). Zadnja poglavja opisujejo Resslo-vo delo v Benetkah, od koder se je po požigu svojega že skoraj dograjenega parnika le s težavo umaknil v Trst, in končno njegova zadnja razočaranja ter smrt v revnih okoliščinah ljubljanskega gostišča.
Roman je pretresljiva zgodba o izumitelju, ki mu življenje do konca ni prizaneslo z osebnimi stiskami in nerazumevajočim okoljem. Napisan je živo in prepričljivo, v uglajenem slogu, ki je posebej izrazit pri opisovanju naših krajev in morja.
JAN
SEVERIN
Jan Severin se je skraja uveljavljal kot novinar, kmalu pa je začel pisati tudi črtice in povesti. Leta 1939 je napisal svoj prvi roman o Josipu Resslu, ki ga zdaj predstavljamo slovenskim bralcem pod naslovom »Mornar brez jader« (v izvirniku »Železni pionir«). Za mladino je priredil izvleček iz tega romana »Ogni'*-- '--'nit-isti motiv pa je u;. ' i^ za radijsko igro »Nap.,ie7 ■ . jader«. Med njegovimi pomembnejšimi deli velja še omeniti romana »Vila Faustina« in »Za umetnost in ljubezen« ter »Al-
banske povesti«, »Ključi trezorja«, »Pariške pustolovščine«, »Cvetje nad Prago«, »Vrnite mi srce«, »Na križišču Evrope« in »Zaklad ilirskih gusarjev«, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu.
Češki pisatelj Jan Severin (s pravim imenom Jaroslav Sva-ton) je bil rojen leta 1891 v Pragi. Njegovo življenje je tesno povezano s Slovenijo, posebej še z našim Primorjem. V letih pred prvo svetovno vojno je delal v ladjedelnicah v Trstu, kjer se je temeljito naučil slovenskega in italijanskega jezika. Po prvi svetovni vojni je najprej služboval v praškem Ministrstvu za zunanje zadeve, s slovensko kulturo pa se je še bolje seznanil med devetletnim delovanjem na češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani (1922—1931). Kasneje je služil še na češkoslovaškem konzulatu na Reki (1933—1936) in v Zagrebu (1936—1938). Po drugi svetovni vojni je služboval v češkoslovaškem Ministrstvu za informacije kot referent za Jugoslavijo, Svobodno Tržaško ozemlje in Albanijo in se v tem času zavzeto udeleževal publicističnega boja za Trst in Primorje v prid Jugoslaviji. Po političnih spremembah je bil leta 1949 predčasno upokojen, delal pa je še več let kot up» kojenec v Inštitutu za češko literaturo v Pragi, kjer še vedno marljivo ustvarja.
MORNAR BREZ JADER
KAKO RE ŠIRIJO VESTI?
"Po radiu, po časopisih, po televiziji..."
Tako je. Toda vedno tudi še na stari način od ust do ust. Malo počasneje od radia, toda popolneje, kajti ni toliko radioaparatov, kot je ust in ušes.
Prepričajmo se, če je res tako!
Recimo, človek je slišal šalo. Šala mu je ugajala, pa jo je povedal takoj, v naslednjih 15 minutah, trem svojim prijateljem, ki jih je srečal na ulici.
Prijateljem je šala ugajala in tudi oni so jo povedali svojim prijateljem, Recimo, da je v naslednjih 15 minutah vsak našel tri prijatelje in tudi njim povedal šalo.
Postavimo, da se je tako nadaljevalo. V katerem času bi to šalo poznali vsi v nekem mestu s pol milijona prebivalci?
/Rešitev naloge najdeš v knjigi MED IGRO IN MATEMATIKO, str.64/
Ko je nekoč sin NVernherja von Brauna vprašal očeta, če bo tudi on lahko poletel na Mesec, mu je oče odgovoril: »Seveda, če te to veseli. Vendar se boš moral še prej mnogo, mnogo naučiti in se mnogo ukvarjati s športom.« Te besede, ki jih je izrekel znani učenjak, oče vsemirske rakete Saturn, najbolje izražajo pomen športa v današnjem življenju. Dandanes je v svetu in pri nas zelo velik krog aktivnih športnikov in ljubiteljev športa. Prav zaradi vsesplošnega zanimanja za šport sta v I. kolu Knjig znanja športnim aktivnostim posvečeni dve knjigi.
KNJIGA O ŠPORTU
OD PEŠCA DO RAKETE
Mogoče še ne ve s t e -
kaj je
To je, povedano na kratko, znanost o duševnih pojavih.
S področja psihologije priporočamo starejšim bralcem /sedmi, osmi raz./ knjigo PROTESTIRAM
psihologija
protestiram
n-anja in vinko skalar
za
mlade

Najbolj brano Finžgarjevo delo: roman POB SVOBODNIM SONCEM Zadnja Finžgarjeva knjiga za odrasle: LETA MOJEGA POPOTOVANJA; 1957 Zadnja Finžgarjeva knjiga za mladino; IVEBI; 1959
Prvikrat objavljeni zapiski prof. Toma Zupana* navedene kazni je pisatelj Finžgar prejel kot gojenec ljubljanskega AlojzijevišSa.
1886
14.
16.
24.
8.
9.
24. 13.
6.
7.
8. 23.
1.
3.
23.
25. 29.
11.
11.
11.
1.
1.
1.
3.
4. 4.
4.
5.
6. 6. 6. 6. 6.
dva dni zaradi neznanja lekcije
en dan zaradi slabega branja
en dan, ker ni dežnika spravil
kazen zaradi nemščine
en dan zaradi neznanja spreganja
kazen zaradi neznanja latinščine
en dan zaradi neznanja glagolovih oblik
ni bil pri uku med učno uro
en dan verba contracta
en dan, ker je govoril med učno uro
ni znal glagola
ni znal glagola
sedem dni, ker ni bil med učno uro na svojem prostoru en dan, ker je govoril med mašo ni znal glagola
en dan, ker je šel prehitro domov iz cerkve
1887
5.	9. en dan, ker miza ni bila snažna
4.	3. en dan zaradi zvunanje oblike
1. 5. sedem dni zaradi nerednosti / 3 dnevi odpuščeni / 22. 6. en dan, ker je bil pokrit, ko je poldan zvonilo
1888
2. lo. pet dni zaradi igre
1889
1890
P« S. Finžgar £
LETA MOJEGA POPOTOVANJA
odlomek
Vodja Tomo Zupan je bil mož posebne vrste. Ljubezni si ni znal pridobiti, toda nekaj nam je dal: veselje do dela sploh in pa. veliko ljubezen nam je vcepil do naroda in spoštovanje do vseh kulturnih delavcev, zlasti pisateljev in pesnikov.
Imel je človeško slabost, da je nekatere gojence posebno rad imel in jim bil silno prizanesljiv, a druge nas je kar hudo pestil. Res smo bili vsi nekoliko uporni in iznajdljivi, kadar je bilo treba napraviti kak burk, povsem nedolžen po bistvu, toda zoper "Hišna pravila". Da smo npr. dobili kvarte za marjaš, da smo vtihotapili kak vrček piva, cigarete, ponoči splezali na drevesa na vrtu in oponašali mačke, da smo ponoči tihotapsko vstajali in pisali dolge šolske naloge, včasih si utrgali cvetlico na vrtu, sklatili sadež z drevesa, legli celo v travo itd. Za vse to so bile hude kazni: za cvetlico poleg hišnega zapora denarna kazen 5o krajcarjev, za ležanje v travi goldinar itd. Mnogo je bilo od vseh teh malenkosti smešnega, pa prav zato za nas mikavne j še. Zapore je vpisoval v posebno knjižico v vsakem razredu zaupnik, ki ga je bilo tega dela redno sram.
Jaz sem dobil mnogo zaporov. Preveč, in sem to kasneje očital dr.Svetinu. Rekel mi je:"Res smo vas nenavadno trdo imeli, vse zaradi tega, ker ste bili rojak, da bi nam kdo ne oponašal, češ tega imate rajši."
Vodja Tomo Zupan je zahteval od nas nenehno delo. Najprej delo za šolo. V tretji in četrti šoli nas je grščino sam učil, pravzaprav le izpraševal. Če ti je pri sklanjatvi ali pri nepravilnih glagolih izpod-letela v hitrosti le ena oblika, se je takoj oglasil: "Piši mu dva dni hišnega zapora. "Zaupnik je vpisal v posebno beležnico dan in tako nisi smel dva dni ob prostem času na vrt.
Prwa slovenska knjiga, prevedena v holandšSino, je	roman
NA EKETIH.
Isti r©imm je preveden tudi v hrvaščino, srbščino, p*Dljjš$:i:!rii®,italijanščini© im amgleščino.
Pavčkov STRAŠNI LOVEC BUN BUN je preveden v francoski ji®a5k,prav tako tudi PANTER NA OBLAKU pisatelja Lojzeta Kovačiča.
Ele Peroci HIŠICA IZ KOCK je prevedena v naslednje jezike: v nemščino, francoščino, italijanščino, finščino, slovaščino, češčino in madžarščino.
Ribičičev MIŠKOLIN je preveden v nemščino.
L#I972 je izšla v italijanskem prevodu Prešernova pesnitev
krst pri savici
S KNJIGO PO SVETU
REKLI so
Knjige so seveda mrtve«, Lahko jih oživiš ali pa ne, to je odvisno od tebe.
/Reinhard Piper/
Bobre knjige skrajšujejo Sas in podaljšujejo življenje.
/Adolf Spemann/
V Ljubljani je dihur, ki noš in dan žre knjige, od sebe pa ne da nobene fige.
/France Prešeren/
Zgodba, pripoveduje, da je Gutenberg prišel na misel ulivati premične črke popolnoma slučajno. Nekega večera, ko so imeli goste,je žena Gutenbergovega učenca začela vedeževati z ulivanjem svinca v vodo. Piizu sklede z vodo so ležale lesene ploščice z vrezanimi črkami. Kapljice svinca so padale tudi nanje. Naslednji dan je Gutenberg opazil, kako so se črke odtisnile v svinec. Tako je slučajno iznašel to, s čemer se je ubadal dolga leta.
Ne da se preveriti, če je ta zgodba resnična. Zagotovo pa vemo, da se je Gutenberg začel ukvarjati s svojim izumom 1. 1436, prvo knjigo pa je začel tiskati šele 1452. Za to si je moral izposoditi veliko denarja. Tako v Strasbourgu kot v Mainzu, kjer je Gutenberg bival, je živel zelo zelo revno. Kmalu je zašel v hude dolgove, tako da je pravzaprav popolnoma obubožal. Svojo tiskarno je moral prepustiti upnikom. Šele nekaj let pred smrtjo se je rešil najhujših finančnih težav.
L.	1462 je tiskarna pogorela. Tiskarski pomočniki so se raztepli po drugih deželah in tako raznesli tiskarsko skrivnost po Evropi. Gu-tenbergova tiskarska tehnika je Kmalu prodrla tudi na druge celine.
Prvi poskus, da bi na Slovenskem ustanovili tiskarno, je iz leta
1562.
Stalno tiskarno je v Ljubljani ustanovil 1. 1575 tiskar J ANŽ MANDELC.
S KNJIGO SKOZI STOLETJA
KAJ JE INKUNABULA
To je ime za prve tiskane knjige, ki so bile natisnjene pred 1. 15oo„
Inkunabule veljajo za veliko dragocenost.
KAJ JE ANTIKVARIAT
Slovenski izraz za antikvariat je starinarna.
Antikvariat se imenuje tudi trgovina s starimi knjigami.
Te vrste knjigarna knjige tudi kupuje in ne samo prodaja. Na policah antikvariata najdemo včasih zelo dragocene knjige.
V Ljubljani je knjižni antikvariat na Mestnem trgu.
KAJ JE KOPRODUKCIJA
Beseda pomeni sodelovanje dveh ali več založb, filmskih podjetij ali skupno proizvodnjo na sploh.
Dobra stran koprodukcije je običajno v pocenitvi in v tem, da knjiga laže prodre na tuji trg. Slaba stran takega sodelovanja se izkaže takrat , kadar pride v prodajo nekvalitetna knjiga, in sicer glede na njeno vsebino, pa tudi na tisk.
v U razi.ju,
živi
in
ustvarja
MILAN BATISTA- slikar
Rojen; 1. 1924 v Bol. Logatcu
Poklic; akademski slikar - grafik
Razstave: Slovenija: LJUBLJANA, KRANJ, JESENICE, TRŽIČ, BLEB, ŠKOF--------------------JA LOKA, KOPER, PIRAN, VELENJA, ROGAŠKE TOPLICE, MARIBOR,MURSKA SOBOTA, SLOVENSKE KONJICE... Jugoslavija: BEOGRAB, ZAGREB, SKOPJE, TITOGRAB,BANJA LUKA
Inozemstvo: AVSTRIJA, NEMČIJA, ČEŠKA, BANSKA, FRANCIJA
TOV. BATISTA, ALI JE MOGOČE REČI, BA VPLIVA POZNAVANJE LIKOVNIH ZAKONITOSTI NA CELOTNO ČLOVEKOVO ESTETSKO USMERJENOST?
Estetska vzgoja je zelo obsežen pojem, saj] zajema tako čuisbvene, miselne in delovne procese vsakega človeka... Kot takšen fenomen prav gotovo odločujoče vpliva na oblikovanje človekove osebnosti]«*
Poglejmo to nekoliko podrobneje. Estetika — nauk o lepoti,, jj® tesno povezana z okoljem in časom, v katerem človek: živi. Nat visokem severu, v objemu večnega ledu, ima človek, k.i tami ŽiiVl* drugačne pojme o lepoti, kakor prebivalec tropskih pragozd]Q'W„ let—ta pa drugačne kakor prebivalec velemesta. V različnem okoljjUi se porajajo v človeku različne melodije, različni plesi, različna Bteša, različne barvne lestvice itd. Tudi v zgodovinsko različnih časiih je pojem o lepoti različen-. V stari Grčiji so občudovali lepota?) telesa, muslimani pa se navehašujej,Q- zgolj nad okraskom.* V 18. stoletju /čas baroka/ so se evropski narodi navduševali nad nasičenestjio. slik, glasbe, stavbarstva itd. Pojem lepote jje bil v alegoričnem okraševanju. V modernem času pa se človek navdušuje nad funkcionalno encbstavncstjo, v estetske pojme vnaša izsledke znanosti. Primerov o različnosti pojmovanja lepote je še veliko-.
Vendar vse estetske vrednosti, različnega okolja in časa druži trdna vez humanosti, človekovega dostojanstva, volja in moč ustvarjanja. Prav to osnovno gibalo estetike pa je tisto, kar oblikuje človekovo
osebnost.
-SAŠA K TJ M P - scenograf Rojenji.1924 v Ljubljani
Belo: poklicno: slikarsko, scenografsko, pedagoSko amatersko: lutkarstvo
Razstave; KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, MURSKA SOBOTA, ŽELEZNA KAPLA, PRANA
TOV. SAŠA, VRSTO LET SE ŽE UKVARJATE Z LUTKAR -STVON. ZAKAJ?
Res, lutke so moje veselje že od otroških let. Ko so sl drugi otroci želeli za praznike sladkarij, sem jaz prosil samo za lutko in barvice. Sam sem lutke tudi izdeloval. Ko sem hodil še v osnovno šolo, sem že naredil velik lutkovni oder. V neki kleti smo imeli otroci po dve predstavi na leto. Prijatelj kratkohlačnik je igro spremljal s harmoniko. Nekoč je oder nalašč podrl, potem pa pred gledalci veselo raztegoval svoj meh! S predstavami smo kajpak tudi zaslužili. Potem smo jo peš pobrali iz Kranja v Škofjo Loko, tam pa smo za prisluženi denar najeli čoln in se vozili. Nekaj smo ga zapravili tudi za sladoled.
Resno sem se z lutkami začel ukvarjati takoj po vojni. L.1962 smo pri centru za estetsko vzgojo, ki je takrat spadal k pionirski knjižnici, uprizorili več lutkovnih igric. Zdaj delam z lut-kairr v Prešernovem gledališču. Tu organiziramo tudi tečaje za mlade lutkarje. Ravno zdaj pripravljamo z eksperimentalno skupino lutkovno igrico za odrasle. Lutkovno gledališče ninakor ni samo gledališče za otroke. Na Poljskem, Češkem in Madžarskem ubira na primer lutkarstvo zelo sodobna pota, in to z novo tehniko in z novimi dramaturškimi načini.
Lutke imam zelo rad, ker lahko naredijo vse tisto, česar živa oseba ne more. Lutka je igralec v pravem pomenu besede. Igralec na odru pa je le posnemovalec življenja. Lutka ne posnema nikogar, igra sama! Lutka deluje s svojo neposrednostjo na otroka in na odraslega človeka. Njeno magično moč poznajo vrači primitivnih ljudstev. Starejša je od gledališča; tako je stara, da nje nega izvora sploh ne poznamo.
Na kratko rečeno: lutke imam rad.
KNJIGE
Ki STE JIH NAJRAJE
A. INGOLIČ: MLADOST NA STOPNICAH
E.	KMSTNER: IZBRANO DELO
K.	KOVIČ: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB
I.	BRATKO: DEKLETOV DNEVNIK
J.	FANGIO: ŽIVLJENJE S 3oo KM NA URO
F.	MILČINSKI: PRAVLJICE
M.	ČEGA: ZGODE IN NEZGODE KRALJEVEGA DVORA A. BARDAJ: POZOR! ČRNA MARELA!
L.	SUHODOLČAN: DEČEK NA ČRNEM KONJU
NAS RAZGOVOR
BOŠ IZBRAL DANES KAKŠNO PRAV POSEBNO KNJIGO?
SlcVHiUS Wwv 'krt&rtoSLj 9ury^Xr	,
ALT POGOSTO PRIHAJAŠ V KNJIŠNICO?
^0^1	fuulu»ywu ^	.
FEBRUARJA BO PRIŠEL K NAM PISATELJ ANTON INGOLIČ. SE BOŠ UDELEŽIL SREČANJA Z NJIM?
#u gxww	KJ uUterwy»v
KATERO INGOLIČEVO DE 1,0 PA SI ŽE PREBRAL?
,	mMat/mi jyuu&*cJL' snoO^ncf ^U^oaičavd dfljLo'
'ČZgjjPJZj	>0t / TI?
/!>c>Co^ S^CLziruce# $>€^c/xzyv
^1. o. /LO,AiU>flxju
POVEDANO S ŠTEVILKAMI
NA BOM IZPOSOJENE KNJIGE IN REVIJE V ČITALNICO IZPOSOJENE "
SKUPAJ
47666
13399
61065
LETA 1972 STE PREBRALI:
leposlovnih knjig poljudnoznanstvenih k. knjig v tujih jezikih
NOVI ČLANI V LETU 1972
591
4 4184 2887 595
PIONIRSKO KNJIŽNICO JE OBISKAT,O
40
SKUPIN IZ VRTCEV IN ŠOL,
10 8 3 OBISKOVALCEV
It-EcErr kKiEmA^hu.lEsuik.
' I ZA N K A
KAZALO
Obisk pri tov. Kristini Pipp-Jarc str. 2 Knjige z naših polic 4 Obletnica
Pran Šaleški Finžgar lo S knjigo po svetu 13 S knjigo skozi stoletja 15
V Kranju živi in ustvarja
Milan Batista 18 Saša Kump 21
Knjige, ki ste jih najraje brali 24 Naš razgovor 25 Povedano s številkami 26 Križanka 27
Likovni prilogi sta delo mladih likovnikov pri Centru za estetsko vzgojo Kranj -
Trobenta, L. Mazi Sadeži, M. Čemažar
Oprema naslovne strani: Štefan Simonič
dokfc