SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 30 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 29 de julio - 29. julija 1999 Splošna razprava o zakonu za zaščito slovenske manjšine Božidar fink NEZAKONITOST KOMUNISTIČNEGA REŽIMA Sredi lanskega leta je bila Državnemu zboru Republike Slovenije predložena pobuda, da sprejme deklaracijo o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in o razmejitvi med komunističnim režimom in demokratično Republiko Slovenijo. Z deklaracijo naj bi zakonodajni organ ugotovil, da je prejšnji režim grobo kršil človekove pravice in hmeljne svoboščine ter temelje demokratične in pravne države. Izrekel naj bi spoštovanje in čast vsem, ki so se režimu Upirali, zahteval nepristransko raziskavo vseh kršitev pravic in svoboščin ter njih Popravo, dostopnost vsega zadevnega arhivskega gradiva, obsodbo storilcev zločinov in odstranitev vseh škodljivih posledic komunističnega totalitarnega režima. Pobuda je izzvala ostro nasprotovanje občil in celo samega državnega vrha ter je bila v Državnem zboru zavrnjena. Za primerjavo, kako so s tem opravili drugod, je zanimivo pogledati zakon Češke republike o nezakonitosti komunističnega režima in odporu proti njemu. Zakon je bil sprejet v češkem parlamentu leta 1993 in potrjen s sklepom ustavnega sodišča. Z zakonom je češki parlament ugotovil, da so komunistična partija Češkoslovaške, njeno vodstvo in člani odgovorni 2a sistematično uničevanje tradicionalnih vrednot evropske civilizacije, za namerno kršenje človekovih pravic in svoboščin, Za moralni in gospodarski propad, izpeljan s terorjem, za uničenje tržnega gospodarstva, za zlorabo vzgoje, izobraževanja, danosti in kulture v politične in ideološke namene ter za druge zlorabe. Zakon je potem ugotovil, da je komunistični režim s svojimi privrženci onemogočal izražanje svobodne politične volje s Na Bledu sta se sešli delegaciji slovenskega DZ pod vodstvom predsednika parlamenta Janeza Podobnika in ruske dume P°d vodstvom predsednika odbora za mednarodne odnose Vladimirja Lukina. Šlo za Vsebinsko srečarvje, kije imelo pripravljalni 2načaj; prihodnje leto bosta namreč slovenski DZ in ruska duma v Sloveniji pripravila mednarodni simpozij s temo: moralni, duhovni, etični, kulturni in politični nauki 2o- stoletja. Dogovorili so se, da bosta posebni delo-^i skupini v obeh parlamentih v nasledn-mesecih pripravili podroben predlog za Potek konference. Na konferenco bodo Povabili vplivne, ugledne moralne osebnosti iz političnega, kulturnega in duhovnega ^vljerya Evrope. Konferenca bo predvidoma razdeljena v tri sklope. Posvetili se , °do namreč ideji evropeizma na pragu novega stoletja, vprašanjem mednarodne in ^gionalne varnosti v 20. in 21. stoletju, pa ^di razvijanju večjega razumevanja med fvropskimi narodi. Želja orgiinizatorjev pa ■le> da bi konferenca poleg političnega in ^opskega vidika imela tudi religiozno-vni vidik. pritiski in preganjanjem, zatiral politične, socialne in verske skupine, postavljal interese komunistične partije nad zakon in preganjal državljane z ubijanjem, zapiranjem, prisilnim delom, mučenjem, odvzemanjem premoženja, preprečevalcem izobraževanja in opravljanja poklica ter drugimi samovoljnostmi. Za dosego svojih ciljev je režim sam izvrševal zločine, tudi v nasprotju z lastnimi.zakoni, in jih je svojim privržencem dopuščal brez kaznovanja. Zaradi teh dejstev je zakon razglasil, da je bil režim, ki je bil ustanovljen na podlagi komunistične ideologije, nezakonit in odvraten, komunistična partija pa zločinska in odvratna organizacija. Zakon je priznal, da je bil odpor posameznikov in skupin na podlagi demokratičnega političnega, verskega ali moralnega prepričanja, ki se je pojavljal v odporniškem gibanju ah z drugimi dejanji v državi in tujini, zakonit, pravičen, moralno dopusten in vreden spoštovanja. Oškodovanim in preganjanim je zakon izrekel sočustvovanje in jim dal moralno zadoščenje ter pooblastil vlado, da popravi krivice tistim, ki so bili zaradi preganjanja oškodovani socialno, zdravstveno ali gospodarsko. Zaradi kaznovai\ja storilcev kaznivih dejanj, ki so bila iz političnih razlogov nezdružljiva s temeljnimi načeli pravnega reda demokratične države, je češki zakon določil, da se ne šteje v rok zastaranja obdobje med letoma 1948 in 1989. Predvidel je tudi postopek za razveljavitev ali spremembo kazenskih obsodb nad osebami, ki so bile obsojene po krivici ali zaradi dejai\j, namenjenih varovanju temeljnih človekovih in državljanskih pravic in svoboščin. Nad. na 2. str. Neposreden povod za konferenco je sporočilo Ruske kapelice na Vršiču, zgrajene v spomin na smrt ruskih ujetnikov, ki so v prvi svetovni vojni gradili cesto na Vršič. Delegacija državne dume Ruske federacije je skupaj s predstavniki ruskega veleposlaništva v Sloveniji obiskala Kobariški muzej soške fronte. Zvečer pa se je ruska delegacija v kranjskogorski cerkvi udeležila maše v spomin na žrtve, ki jo je daroval beograjski škof Franc Perko. Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila nato tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake. Na spomenik ruskim Ujetnikom v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste na Vršič zasul snežni plaz, je venec v imenu RS položil predsednik države Milan Kučan, slovesnosti pa so se med drugim udeležili tudi predsednik DZ Janez Podobnik, zunai\ji minister Boris Frlec, predsednik OMO Jelko Kacin, minister za pravosodje Tomaž Marušič ter ruska parlamentarna delegacija, ki je na obisku v Sloveniji. Slovesno mašo je vodil namestnik vodje službe za mednarodne cerkvene odnose ruske pravoslavne cerkve, arliimandrit Feofan. V italijanski poslanski zbornici v Rimu se je 23. julija končala splošna razprava o besedilu zakonskega osnutka za zaščito slovenske mai\jšine v Italiji, ki ga je v parlamentarni komisiji za ustavna vprašanja pripravil poročevalec, poslanec leve sredine Domenico Maselli. Slednji je v uvodnem poročilu orisal besedilo zakonskega osnutka. Med drugim je dejal, da je to zakon, ki dopolnjuje in spremlja nedavno sprejeti okvirni zakon o varstvu manjšin v Italiji. Poudaril je, da zakonsko besedilo upošteva tudi Slovence iz videmske pokrajine, katerim je treba dovoliti učenje slovenskega jezika, vendar se ne smejo izgubiti krajevni jezikovni in kulturni običaji. Pravice Slovencev v videmski pokrajini je treba izenačiti s tistimi, ki jih že imajo Slovenci v pokrajinah Trst in Gorica, in sicer po določilih Londonskega memoranduma in Osimskega sporazuma. Maselli se je oprl tudi na dokumente evropskih ustanov o varstvu manjšin, ki jih je kasneje v razpravi omenila tudi ministrica za dežele Katia Bellillo, čeprav so le redki omenjali mednarodne sporazume (npr. Londonski memorandum iz leta 1954 in Osimski sporazum iz leta 1975), ki jih je Italija podpisala z nekdanjo Jugoslavijo, nato pa jih vnovič potrdila, potem ko se je Slovenija osamosvojila. Poročevalec opozicije je bil tržaški poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia, ki je nasprotoval Masellijevemu osnutku. Po napovedih poznavalcev naj bi do podrobne razprave o posameznih členili prišlo šele po poletnih počitnicah. Sestanek o paktu stabilnosti V Sarajevu se je 25. julija končal prvi del sestanka političnih direktorjev pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo, ki se bo nadaljeval v Bruslju. Sestanka sta se v imenu Slovenije udeležila državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ernest Petrič in slovenski veleposlanik v BiH Drago Mirošič. Slovenska delegacija je na sestanku ponovila načelno stališče, da v celoti podpira prizadevanja pakta stabilnosti za mir in miren razvoj v JV Evropi. Slovenska delegacija je tudi znova ponovila, da pri tem ne želi biti obravnavana kot del JV Evrope, saj je srednjeevropska država, ampak kot država ki (kije pomoč državam JV Evrope. Enako stališče sta v Sanyevu zavzeli tudi Madžarska in Hrvaška. Posebni koordinator EZ za Pakt stabilnosti za Jugovzhodno Evropo Bodo Hom-bach je na obisku v Ljubljani menil, da bi bilo potrebno za stabilizacijo JV Evrope med drugim ustanoviti posebno zasebno univerzo za izobraževanje kadrov iz krizne regije na področju političnih ved, demokratizacije in managementa, ki bi po njegovem mnenju lahko imela sedež v Sloveniji. Zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji pa je dobil paritetni odbor, ki bo odločal o dvojezičnem ozemlju, torej o občinah in naseljih tržaške, goriške in videmske pokrajine. Poslanska komisija za ustavna vprašanja je ustanovitev ter sestavo odbora odobrila po približno enourni razpravi po obstrukciji Nacionalnega zavezništva. Odbor bo sestavljalo po deset Slovencev in pripadnikov večinskega naroda. Slovenske narodnosti bodo štirje predstavniki krovnih organizacij, trije predstavniki izvoljenih svetovalcev, dva predstavnika deželnega sveta in en predstavnik, ki ga bo imenoval ministrski svet. Zastopniki večinskega naroda bodo trije predstavniki rimske vlade, dva predstavnika deželnega odbora Furlanije-Jnlijske krajine ter pet predstavnikov, ki jih bo izvolil deželni svet s t.i. omejenim glasom. Slednji ščiti prisotnost in vlogo svetovalskih opozicij. Onečastitev cerkve Neznanec je v noči z 8. na 9. julija z žaljivim grafitom popisal pročelje cerkve Svetega Duha v Stožicah. Skoraj 200 vernikov te župnije je podpisalo pismo, ki so ga naslovili na županjo Ljubljane Viktorijo Potočnik, predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, predsednike strank, vodje svetniških skupin mesta Ljubljane, ministra za notranje zadeve Boruta Šukljeta in medije. V njem sporočijo naslednje: „Na plošči, ki je vgrajena na cerkvi Svetega Duha v Stožicah, je napisano posvetilo Svetemu očetu ob njegovem obisku v našem mestu maja 96. Sedaj pa je stena okrašena z žaljivim grafitom. Bliža se september - mesec, ko k nam vnovič prihaja Sveti oče. Dogajati pa so se začele stvari, ki niso v čast naši državi, mestu in tudi ne vam, gospa županja” Opozorili so, da so cerkev z lastnimi sredstvi zgradili verniki, ob veliki prizadevnosti župnika Tomaža Nagodeta. „Prepričani smo,” so se zapisali, „da boste kot županja storili vse v mejah svoje pristojnosti, da se taka kazniva dejanja, ki so tudi kulturna sramota, ne bodo ponavljala, ali celo stopnjevala, kot se to dogaja na Frančiškanski cerkvi v Ljubljani.” Verniki tudi pričakujejo, da bo županja to dejanje javno obsodila. PROTI STABILNOSTI SODNIKOV Slovenska nacionalnea stranka (SNS) je dala predlog za spremembo slovenske ust ave, v katerem predlaga ukinitev trajne sodniške funkcije. SNS navaja, da nekateri sodniki ne sodijo po zakonu, ampak odločajo glede na razne tudi strankarske zveze in poznanstva. Ali pa se bojijo neodvisnosti sodnikov? STRAN 3: Globalizaciji na rob Duhovne zveze z Rusijo Zgodilo seje v Sloveniji... | Iz življenja v Argentini Tone Mizerit O SLOVENSKI NUKLEARKI Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je bila osredr\ja tema vrha o jedrski energiji južnoavstrjjskih zveznih dežel. Na srečanju so se dogovorili o hitri uresničitvi sistema za zgodnje alarmiranje do jeseni kot tudi o sistemu seizmičnega opozarjanja. Obenem naj bi v skladu z dogovorom do septembra predložili program o izstopu Slovenije iz jedrske energije in alternativne možnosti za Krško, ki naj bi ga po sklepu vlade kot dodatno točko sprejeli v nacionalni protijedrski načrt. PREDSEDNIK VLADE OPERIRAN Predsednika vlade Janeza Drnovška so na kirurški kliniki ljubljanskega Kliničnega centra operirali na desni ledvici, kjer so dan prej na rutinskem pregledu odkrili tvorbo. Operacija, ki je trajala tri ure, je potekla brez zapletov. SLOVENSKI PRAVNIKI NA KOSOVU V civilni misiji Združenih narodov na Kosovu (UNMIK), ki jo je Varnostni svet za območje Kosova ustanovil poleg vojaške misije (KFOR), bodo sodelovali tudi trije slovenski pravni strokovnjaki. Slovenski predstavniki Ivan Kristan, Rafael Cijan in Aleš Bibra bodo na Kosovu vodili aktivnosti s področja pravosodja, katerega osnovna naloga je normalizacija delovanja sodnega in kazenskega sistema z vzpostavitvijo sodišč, izvrševai\jem kazenskih sankcij in vodenjem pravne dokumentacije. TUMOV SPOMINSKI TABOR V Lepeni se je že petič po vrsti začel spominski tabor dr. Henrika Tume in poletni tabor SDS, ki bo potekal do 13. avgusta. Srečanje stranka organizira v sodelovanju z Nezakonitost... Nad. s 1. str. Zakon je bil sprejet v parlamentu z večino in je začel vejati 1. avgusta 1993. Nekdanji sodelavci in privrženci komunističnega sistema tudi na Češkem niso sprejeli obsodbe režima brez nasprotovanja. Nezadovoljni poslanci so vložili pri Ustavnem sodišču zahtevo, da zakon razveljavi kot protiustaven. Med drugim so pritožniki ugovarjali, da zakon uvaja splošno preganjanje, da odreka legitimnost režimu, ki je vladal zakonito in z mednarodnim priznanjem, in da dopušča kaznovanje za dejanja, ki so zastarana. Ustavno sodišče je zahtevo 41 poslancev zavrnilo z obširno obrazložitvijo. Iz nje posnemamo naslednje utemeljitve: Proti trditvi, da je zakon protiustaven, je sodišče ugotovilo, da zakon v prvem delu daje samo izjavo, ki sicer ni predvidena v ustavi, vendar pa ustavi ne nasprotuje. Zakon je torej mimoustaven, ni pa protiustaven. Sodišče ni imelo razloga, da bi zakon razveljavilo zaradi tega, ker njegova vsebina ne bi bila predvidena v ustavi. Proti ugovoru, da zakon uvaja splošno preganjanje, je sodišče ugotovilo, da v njem ni nobenega zavezujočega pravila za preganjanje, ampak da razglaša samo ruoralno-politično stališče do dogajanj v komunističnem obdobju. Ustavno sodišče je sprejelo oceno zakona, da je bil komunistični režim nezakonit, in postavilo tezo, da monopol na oblast izključuje demokratično zakonitost. Proti formalno-birokratskim argumentom je dalo prednostno veljavo civilizacijskim vrednotam demokratične družbe. Končno je ustavno sodišče zavrnilo gorniškim klubom Skala, zato bo tudi poudarek srečanja na gorništvu. Udeleženci se bodo med drugim povzpeli na Km, Škratico in Triglav', lahko se bodo udeležili gorniške šole ali pa se z raftom spustili po Soči. Na taboru bodo svoje aktivnosti pripravili tudi forumi stranke - največ bo okroglih miz o različnih aktualnih temah. SDS bo organizirala še mladinski tabor v Mozirju od 19. do 22. avgusta. MATURA IN MATURANTI Obvestila o uspehu in maturitetna spričevala na svojih šolah je dobila že peta generacija maturantk in maturantov. Letos jih je maturo v spomladanskem roku uspešno opravilo 86,02% od skupaj 8614 kandidatov, ki so maturo opravljali prvič, in sicer 4411 deklet ter 2999 fantov. Visokošolska prija-vno-informacijska služba univerz pa naj bi jih že sredi tedna tudi obvestila, ali jim je uspelo priti na zaželen študij. Kandidati so maturo opravljali iz 35 maturitetnih predmetov, od tega treh obveznih in dveh izbirnih. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 25 kandidatov in kandidatk. Več kot 30 točk pa je skupaj doseglo 213 maturantov iz 37 slovenskih šol v 23 krajih, ki bodo prejeli maturitetna spričevala s pohvalo 4. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. SLOVENSKI IZSELJENCI V LJUBLJANI Predsednik Milan Kučan je v Vili Po-drožnik sprejel predstavnike najveeje slovenske ameriške izseljeniške organizacije Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) in predstavnike kanadskega folklornega društva Nagelj. Obe organizaciji spodbnjata ohranjanje in promocijo slovenske kulture v ZDA in Kanadi. ugovor, da zakon dopušča kaznovanje za zastarana dejanja. Institut zastaranja namreč ne izbriše kaznivega dejanja, ampak samo onemogoča pregon. Načelo, da kazenski zakon ne sme vejati za nazaj - to priznavajo vse demokratične države - prepoveduje kaznovanje za dejanja, ki v času storitve niso bila po zakonu kazniva, in da se zanje ne sme nalagati kazen, ki ni bila že takrat določena. Ne prepovedne pa, da bi se pozneje spreminjala določila o zastaranju. Zato češko ustavno sodišče ni razveljavilo določil zakona, po katerem zločini komunističnega režima ne velj;yo za zastarane, ker se doba komunistične vlade ne všteva v rok zastaranja, in je torej njihove storilce še vedno mogoče sodno preganjati. Sklep ustavnega sodišča je postal takoj pravnomočen, torej se ni bilo mogoče pritožiti proti njemu. Ravnanje čeških zakonodajnih in pravosodnih oblasti bi nnj bilo za zgled, kako je treba tudi na Slovenskem pretrgati z obdobjem komunističnega totalitarizma. Pomenljivo je, daje češka pobuda uspela, čeprav je zakon v nekaterih pogledih celo ostrejši, kot je bil osnutek deklaracije v slovenskem parlamentu. Odpor proti lanskemu sicer zapoznelemu poskusu v Sloveniji ni bil upravičen ne zgodovinsko ne politično ne pravno. Zgodovinski razvoj socialne misli je zavrnil komunistični idejni program in pustil zadaj dobo njegove samovlade, zato politična stvarnost tudi nalaga, da se sedanje oblastne strukture deklarativno in dejansko razmejijo od prejšnjega režima. Kar bi bilo pravnih ugovorov, pa jih je treba spodbijati z razlogi, kakršne je uporabilo češko ustavno sodišče, s£y so povsem uporabni tudi za slovenski primer. Počasi, vendar nevzdržno se bližajo volitve. Vprašanja, ki so nas komaj pred nekaj meseci morila, so s časom našla odgovor, a pojavila so se druga, ki danes zanimajo politične analiste. Vendar je izredno malo zanimanja za politične nastope, kljub temu da do volitev manjkajo komaj trije kratki meseci. Ljudje se ubadajo z vsakdanjimi problemi in jih bolj skrbi, kaj bo jutri z njihovimi posli, kot pa kaj bo čez tri mesece z državo. Na splošno prevladuje mnenje, da po volitvah do večjih sprememb ne bo pnšlo, pa naj zmaga eden ali dingi izmed kandidatov. V tej apatiji živi večina prebivalstva. VSAK PAZI NA SVOJE Glavne osebnosti te politične igre so De la Rua, Duhalde, Cavallo in seveda Menem. Torej že s tega vidika ni bistvenih sprememb v zadnjem letu. Vsak izmed omenjenih se trudi za svoj prostor na političnem odru, kakor jim narekujejo posamezni interesi. V anketah za predsedniško kandidaturo prednjači De la Rua in je ves trud usmerjen v to, da ohrani vsaj del te prednosti. V radikalnem štabu se zavedajo, da sedanjega naskoka ne bodo mogli dolgo ohraniti. Skrbi jih, da bi prišli do zadnjih tednov vsaj z delcem sedanje prednosti. K temu težijo tudi pogovori z raznimi provincijskimi formacijami, ki bi lahko precej pripomogle h končni zmagi. Tukaj bi zabeležili zlasti tajne pogovore (javno jih vsi zanikajo) med Povezavo in mendoškimi demokrati. Mendoška Demokratska stranka prednjači na provincijski ravni in njen vodja in guvernerski kandidat Carlos Balter ima močne izglede za zmago. Če bi stranka podprla predsedniško formulo Povezave, bi De la Rua bolj mimo gledal v bodočnost. Duhalde se je vrnil s potovanja, na katerem seje mudil tudi v Rimu in se sestal s papežem Janezom Pavlom II. Sedaj ima že vse pripravljeno za novo ofenzivo, katere cilj je zmanjšati sedanjo razliko napram Povezave. Računa s pomočjo nekaterih cerkvenih krogov, ki z nezaupanjem gledajo na Povezavo. Zlasti pa polaga mnogo upov na pobotanje s predsednikom Mene-mom. Večkrat smo že omenili, da vodi edina Duhaldejeva pot do zmage preko enotnega nastopa peronizma. Zato želi, da bi vsaj ob svečani razglasitvi formule bili prisotni vsi peronistični guvernerji. Ker pa mnogi še vedno trdno stojijo za Menemom, je bistveni pogoj predhodna sprava med predsednikom in guvernerjem. V vladi se nad tem kar navdušujejo, a postavljajo nek temeljni pogoj: da Duhalde preneha s svojim napadanjem. Tretji in mnogokrat odrinjeni kandidat je Cavallo. Ni privlačen, ker nima nobenega izgleda za zmago.Vendar ne miruje. Zelo se trudi, da bi pritegnil ljudsko pozornost (in seveda glasove) in je te dni predstavil vrsto načrtov, ki naj bi jih izvedel v primem zmage. Treba je priznati, da je program njegove stranke edini stvaren in konkreten. Ne Povezava ne peronizem niso jasno povedali, kaj bodo naredili na vladi, in zlasti ne, kako bodo izpolnili to, kar obljubljajo. Njihovi programi so bolj volilni pamfleti kot resen načrt vladanja. Cavallo pa kot gospodarski strokovnjak zna stvar zagrabil strokovno. Te dni je tudi razglasil ime podpredsedniškega kandidata. To je Caro Figueroa, tudi uskok iz peronizma, bivši delavski minister, znan po svojih načrtih o delavski fleksibilizacjji. S tem seveda ne bo pridobil volje sindikatov. A Cavalla to malo skrbi. Še več, objavil je predlog, po katerem bi ukinili vse sindikalne strukture, kot jih poznamo do danes, in sindikalno delo postavil na popolnoma nove temelje. Predsednik Menem pa se tudi posveča svojemu najljubšemu poslu: pripravlja tovanja, ki jih bo opravil pred koncei" svojega mandata. Sem spadajo potovanja'" Združene države Amerike, Izrael, Brazil, Čile, v Rim na obisk Svetega očeta ® seveda na Kubo, na vrhunsko konferenci iberoameriških držav. Potem še obisk Urugvaja, Paragvaja in Bolivije, tako da b° pred odhodom obhodil vse sosednje drža-ve. Se bo vrnil leta 2003 kot predsednik? ZA VSAKO CENO Vendar gre ta sla po samo lastnih int*" resih v argentinski politiki (v kateri pa ne?) precej daleč. Zadnjič smo že omenili P10" vincijske volitve v Santa Fe, ki bodo v nedeljo, 8. avgusta. Reutemann je dosegel da bodo ločene od vsedržavnih, ker je menil, da bi mu izbira predsedniških kandidatov odplavila nekaj tisoč glasov. Zadnje ankete so pokazale, da se nj zmotil. Na guvernerskih volitvah prednja^ on, na predsedniških pa De la Rua. Da to W po godu Duhaldeju, je samo po sebi & zumljivo. Še več, Reutemann je celo dose-gel, da se ne Menem ne Duhalde nista P0, kazala v provinci, ko je bila v teku volilu8 kampanja. Obljubil je buenosaireškem11 guvernerju vso pomoč, a pozneje, ko bodo guvernerske volitve mimo. Zaveda se, daje prepričljiva zmaga edino poroštvo njeg0" vim sanjam o predsedniški kandidaturi let* 2003. Nekaj podobnega se dogaja v prestolni' ci. Huda polemika je tekla med družabnik1 Povezave. Solidarna fronta, katere predstavnik Anibal Ibarra kandidira za vocljo avt°[ nomne občine (za župana, a zveni bol) važno „ vodja avtonomne občine”) je zaM*" vala, da naj bodo volitve združene. De ® Rua pa je dosegel, da bodo župana volil1 šele sredi prihodnjega leta. Kot Reuteniai111 v Santa Fe je predvidel, da bi mu Ibarra, 1° ni tako znan in priljubljen, pustil uiti marsikateri glas. Sploh je velik del predhodnih volitev P° provincah imelo isti namen: preizkusi0 ljudski nagib in se rešiti nevarnih vsedržavnih teženj- Bolj kot kaj dragega je tudi t11 prevladal tisti kanibalizem, ki je globok0 prodrl v vodilno plast: rešiti samega sebe za vsako ceno. POLJE JOČE IN ZAHTEVA V zadnji številki smo poročali o prote5-tih kmečkega sektorja. Poljedelci so v t®1*1 tednu obnovili shode v notranjosti in se pripravljajo na poljedeljsko in živinorejsk0 razstavo v Palermu. Tam vsako leto delU)e barometer agrarnih simpatij do vlade. Mn°" gokrat priznanje prinese mir v medsebojB odnose, drugič izžvižganje zaostri položaj-In ker bi se Menem rad v mira poslovil o° tega sektorja argentinskih proizvajalcev, Je vlada že ponudila vrsto ukrepov, s kateri1’11 bi pomirila kmete. Uradne banke bodo omilile že obst°' ječe dolgove; na razpolago bodo podp krediti za prihodnjo setev; podaljšana b° znižana cena na avtocestah za agrarni P1*" voz, itd., itd. Precej olajšav je, a verjet110 premalo spričo tega, kar polje zahte1^ Kriza je res huda. Mercosur ne predstavi pomoči, ker izvoz naletava na težave sp1’ j različne valute. Mnogo je poizkusov Pr0 ^ j ra v svet, a mnogi so še v povoju, neka*** I so se izjalovili in le malo je doseglo uspe . Mednarodne cene ne pomagajo v tej in previsoka vrednost pesa bojkotira i*13* sikater podvig. Domač trg pa se vedno bo ^ krči. Tako je n.pr. potrošnja mleka Pa . kar za 9%. Zadnji poulični protest kmet® j je bil nabolj obsežen v zadnjih desetih let Kriza tudi. Vendar obstaja prepričanje, bo resnična rešitev vsega problema PreS v roke prihodnje vlade. Kot običajno- Slovenci v 31. mladinski dan v San Martinu Po dolgih mesecih čakanja je končno Prišel dan, kjer bi se vsi mladi zbrali in delili vsaj malenkost našega življenja ter se zahvalili za ta neskončni dar, ki je mladost. Kot je že navada, je sanmartinska mladina prevzela odgovornost pripraviti prvi Mladinski dan v letu. Tako smo se lahko na tretjo nedeljo v juliju odzvali vabilu in se udeležili praznovanja 31. Mladinskega dne v San Martinu. Na vse zgodaj so se že Pričele tekme, ki so bile začasno prekinje-ue, da so se lahko vsi prisotni udeležili nedeljske maše. Domači so se trudili, da bi Se vsi prisotni prijetno počutili ter da bi vse Potekalo, kot je bilo nameravano. Ko je popoldan prehajal v noč, je od tekem prešla pozornost na kulturni program. Predlog za ta dan se je glasil „Na uiladih raste svet”. Kaj bi nam to pomenilo, Je jasno razložil predsednik mladinske organizacije za ta dom Aleks Skale. Ta stavek naJ bi obsegal nam tako znano idejo, da ndadi predstavljamo prihodnost in samo mi uuarno moč ter možnost prirediti boljši svet in doseči uspešno bodočnost. A pose- bnost tega večera je bila predstavitev novega znaka, ki bo odslej predstavljal Sanmar-tinski dom. Značilnost znaka je krog, ki naj bi predstavljal svet, vsebina tega kroga je mednarodni prijateljski simbol, ki naj bi pomenil hrepenenje po združenosti in po deljenju vsega. Tudi smo bili deležni pozdrava predsednika mladinske centralne organizacije Toneta Cerarja. Prvi na vrsti za nastop so bili, kot je zadne čase navada, najmlajši. V temi so se prikazale dve skupini, ki so s svetilkam v rokih in z raznimi gibi oblikovali različne figure. Tej iznajdljivi točki je sledil ples, ki so ga pripravili mladi. Plesalo je 12 fantov in 5 deklet ob tropičnii glasbi. Sledilo je razdelitev pokalov, ki letos niso bili namenjeni samo za prvake, ampak tudi za tisti moštvi, ki sta dosegla drugo mesto. Preden so nas zvoki skupine Zlata Zvezda povabili na plesišče, smo bili deležni zadnjega pozdrava, po katerem se je vsa sanmartinska družina zahvalila za prisotnost ter nas prisrčno vabila na naslednji mladinski dan, že v prihodnjem stoletju. Proslava praznika državnosti v Bariločah Ob zelo nenaklonjenem zimskem vremenu v petek, 25. junija so se pričeli zbirati opoldne rojaki in predstavniki narodnost-Uih skupnosti na pokritem pločniku nasproti trga Paseo de las Colectividades, da Prisostvujejo dviganju naše zastave skupno 2 argentinsko. Zastavi sta dvignila bariloški župan Cesar Miguel in predsednik Slovenskega planinskega društva arh. Andrej Duh. Zaradi rahlega dežja je običajni tamkajšnji oagovor in ostali protokol bil izveden takoj ftato v Stanu, kamor so bili vsi navzoči Povabljeni. Med njimi so bili tudi predstavnih vojaške posadke, pomorske prefektu-re. drugih občinskih oblasti, itd. Že v Stanu SPD je po obeh himnah v imj i umu, I, ...... in itui m foARKO KREMŽAR (D GLOBALIZACIJI NA ROB Ko o njej ni še nihče javno govoril in je oila poznana le kot skoraj abstrakten po-•|er|a, se je globalizacija v resnici že pričenjala. Prve korake v tej smeri je naredila (Poleg katoliške, to je univerzalne Cerkve) Verjetno moda. Odkar ljuclje po svetu prebi- lo iste kryige, gledajo iste filme in nani-^ke, poslušajo iste novice, pripravljene 111 urejene po istih agencijah, plešejo ob isti glasbi enake plese, nosijo hlače istih znamk lr* krojev, izbirajo pijačo med istimi okusi Ut znamkami ter si krojijo dieto s pomočjo ®hako pripravljene hrane, je bil pojav globalizacije v resnici že prisoten, čeprav mor-?a ni prodrl v zavest širokih ljudskih plasti, ^jub temu je val tehnološke globalizacije ^rirl v družbo nenadoma in skoraj nasilno. U&hko rečemo, da se je na robu tisočletja, ^kako pred petnajstimi, dvajsetimi leti avet zavedel, da je majhen in da smo si vsi J)U(ije skoraj sosedje. To konkretno spoz-j^e je pomenilo pretres, ki ga do zdaj 'mqje še nismo prav asimilirali. Tehnologija na področju informatike in 0rhunikaeij je sprožila vzmet, ki je z neznansko naglico pognala človeštvo v novo Siiddeutsche Zeitung v posebni prilogi o Sloveniji Kot vsako leto je Siiddeutsche Zeitung 9. julija letos objavil posebno prilogo, ki na štirih straneh predstavlja Slovenijo. Priloga predstavna Slovenijo kot aktivno sedanjo partnerico in perspektivno prihodnjo članico EZ, pa tudi kot deželo, ki je s svojo turistično ponudbo privlačna za obiskovalce iz tujine. V sklopu priloge so objavljeni oglasi slovenskih podjetij, bank in institucij. V prvem članku priloge Siiddeutsche Zeitung navaja, da si Slovenci še vedno želimo v „Evropo”, čeprav se je evropsko navdušenje nekoliko poleglo. Tako časnik navaja, da se za EZ izreka 60% Slovencev, dodaja pa tudi, daje Slovenija gospodarsko zrela za vstop v Zvezo, saj je kar 80% izvoza namenjenega na zahod, od tega 60% v EZ. V istem članku je izpostavljena določena nezrelost slovenske politike, kjer delovanje slovenskega parlamenta včasih spominja na otroški vrtec, a je hkrati pohvaljena r\jena gospodarska zrelost. Članek omenja strah Slovencev pred razprodajo države, ki bi jo lahko povzročilo povečanje tujih investicij. Naslednji članek priloge Siiddeutsche Zeitung namenja pozornost Ljubljani, ki jo primerja z avstrijskim mestom Graz, pri čemer poudari prednost Ljubljane zaradi arhitekture Jožeta Plečnika. Članek poleg Plečnikovih stvaritev v slovenski prestolnici omenja še obelisk, posvečen Napoleonu, Kongresni trg ter druge arhitekturne posebnosti Ljubljane. Priloga nato pozornost namenja slovenskemu turizmu. Članek omeni tudi bogato slovensko zgodovino, nato pa poroča še o Krasu in predvsem o kraških jamah, pri čemer izpostavi Postojnsko jamo in Škocjanske jame, omeni pa tudi Štanjel in kulinarične posebnosti tega območja. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture svojem nagovoru arh. Duh nakazal v zelo zgoščeni, a tudi ponazorjeni obliki okvirni zgodovinski razvoj dob samostojnosti in odvisnosti našega naroda in kako nas je to privedlo do sedanje suverene republike Slovenije in kuj nuj to pomeni za nas, ki živimo v Argentini, in tudi za Argentino kot našo novo domovino. Ob sledeči prijetni zakuski, ko jo je letos pripravila in vodila Marija Eiletz, so imeli župan, predstavniki drugih javnih ustanov ter narodnostnih skupnosti in rojaki lepo priložnost za večanje medsebojnih stikov in vezi za še lepšo bodočnost Bari-loč. ŽS dobo. Pretres je bil toliko večji, ker se je pojavil na področju, kjer storitve niso otipljive. Ne beseda ne podoba, ki ju posredujejo sateliti istočasno vsemu svetu, nista podvrženi cenzuram, carinam in transportnim zakonom, hkrati pa spreminjata ves svet v eno samo tržišče. Pivi, ki so opazili in takoj izrabili prednost omenjenih novosti, so bili ljuiLje, ki trgujejo z nujmanj materialnim delom gospodarske ponudbe, to je s kapitalom. Po prvem srečanju v Tokiju oktobra 1973 je ‘triada’ finančnikov in drugih osebnosti z gospodarskega področja povezovala leta 1981 že nad tristo Evropejcev, Sever-noameričanov in Japoncev. V to skupino, ki je pričela razmišljati o oblikovanju nove liberalno-kapitalistične družbe, so bili povabljeni ljudje, ki so izpolnili osnovni pogoj, ki ga je buje David Rockefeller definiral z naslednjimi besedami: „Biti nekdo, ki neknj velja, ki nekuj ima, ki ima kaj povedati o prihodnosti sveta in ni vezan na nobeno vlado.” Značilen pogoj je nevezanost na vlade držav, kajti člani triade so razmišljali prav o tem, kako zmanjšati vpliv V Ljubljani je potekal 35. seminar slovenskega jezika, literature in kulture s temo Slovenski jezik, literatura in kultura tukaj in zdaj. Udeleženci seminarja, univerzitetni profesorji in drugi znanstveni delavci, asistenti, lektorji slovenščine, študentje, prevajalci in drugi - skupaj okrog 120 - iz Avstrije, Belgije, Belorusije, Bolgarije, Češke, Danske, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Italije, Japonske, Kanade, Litve, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške, Švice, Ukrajine, Velike Britanije, ZDA in ZR Jugoslavije, so poslušali predavanja Perspektive leposlovja in vede o njem ob koncu tisočletja, Korpusi v jezikoslovju in korpus slovenskega jezika ter Metafore, v katerih živimo. Seminar je tudi tokrat pripravil Center za slovenščino kot drugi tuji jezik pri oddelku za slovanske jezike in književnosti Filo- držav v prid naddržavnih ustanov. Ko je bil kasneje storjen prvi elektronski prenos kapitalov iz ene celine na drugo v dejanskem (virtualnem) času, je stopila globalizacija iz abstraktnosti v konkretnost. V neknj letih se je ta konkretnost razširila iz bank in poletij do slehernega kotička na zemlji. Tehnološki in finančni globalizaciji se je pričela pridruževati gospodarska, ki obsega poleg trgovine predvsem industrijo in poljedelstvo. Na ta način prizadene pojav globalizacije domala vsakega človeka. Kmalu je postalo jasno, da tudi področji politike in kulture ne bosta mogli dolgo neprizadeto stati ob strani. A tu so se stvari pričele zapletati. Videti je, kot da politično-kultumo telo družbe ne sledi brez težav domišljji in zaletu tehnologije in financ. Pojavile so se prve napetosti, ki so celo ob manjših spremembah nekaj naravnega. Z vdorom globalizacije v realni svet gospodarstva, kulture in politike so se znašli vsi prizadeti faktorji pred vrsto vprašanj, na katera ni bilo in deloma še ni dovolj odgovorov. zofske fakultete v Ljubljani in je bil kot običajno namenjen tujim slavistom, zlasti slovenistom, strokovnjakom za primerjalno jezikoslovje in književnost ter nasploh vsem, ki se s slovenščino ukvarjajo študijsko ali poklicno. Seminarsko delo je potekalo na dveh ravneh. Glavnina programa je bila sestavljena iz predavanj uglednih strokovnjakov s področja slovenskega jezikoslovja ter literarnih, humanističnih in drugih ved, posebnih tečajev na isto temo kot predavanja ter obveznih lektorskih vaj, organiziranih po stopnji znanja slovenskega jezika in posebnih slovenističnih interesih - jezikoslovnem, prevajalskem, publicističnem, literarnozgodovinskem. Popoldanski in večerni program sta vključevala okroglo mizo na dano temo, ekskurzije in delavnice. Ko se je na prelomu zadnjega desetletja pričel rušiti sovjetski imperij, se je zgodilo prvič v tem stoletju, da je skoraj popolnoma izginilo politično-vojaško ravnovesje, ki je bilo prisotno celo ob koncu obeh svetovnih vojn. Ostala je ena sama velesila, Združene države Amerike, in okrog nje skupina najbolj razvitih in nnjbogatejših držav, povezanih v gospodarsko-vojaški blok Atlantskega pakta. Rusija, glavna naslednica Sovjetske zveze, se je znašla kot razočaran dedič, ki ob smrti prednika podednje le dolgove. Neknj podobnega se dogaja v manjši meri vsem državam, ki so se otresle socialističnih totalitarizmov in komunističnih nomenklatur, pa nimnjo ne izkušnje ne sredstev, da bi se v svobodni tekmi lahko približale Zahodnjakom. Tako se je v novem svetu znašel gospodarski kapitalizem naenkrat prost. Ni se mu treba več omejevati zaradi mednarodnih ozirov. Krajevni socialni nemiri nimajo več nekdanje mednarodne podpore pa tudi ne - vsaj zaenkrat - nekdanje politične teže. Prišel je čas, ko pričenja delovati kapitalizem kot čist in neokrnjen gospodarski sistem. Res, da kapitalizem - na primer v ZDA -zdaj ni več tak, kot je bil v prejšnjem stoletju pa tudi še v prvih desetletjih tega. Ni več grob in nesocialen. Upošteva človeka in mu služi, a ne v prvi vrsti. Gospodarski uspeh ni nnjno vezan na resnične koristi človeka. Seveda se sodobni kapital zaveda, da potrebnje naklonjenost porabnikov in tudi države. Tak je bil vsaj, dokler je visel nad njim Damoklejev meč osvajalnega komunizma. Vprašanje pa je, če bo še, ali bolje, do kdaj bo tak in ali bo ohranil svoje človekoljubje povsod ali morda le v svoji duhovni domovini? Nadaljevanje prihodnjič PISMA BRALCEV Prošnja in poziv Gospod urednik! Dalj časa si že stavljam vprašanje, kateri je vzrok neke „apatije” do slovenske skupnosti in vedno znova se mi poraja skrb, da je to verjetno le pomanjkanje ljubezni do tega, kar je naše, ali nekak čut manjvrednosti. Kako malo se zavedamo, kakšno bogastvo smo prejeli in ga še prejemamo preko slovenskih šol, kjer so nas že v osnovni šoli in v srednješolskem tečaju poleg znanja slovenščine vzgajali in nam dajali zgled poštenosti in nesebičnega dela za skupnost $ za drugega. Kako malo cenimo naše prireditve; ki so včasih izredno bogate, včasih pa po sili razmer bolj skromne, a brez dvoma pripravljene z ljubeznijo in skrbjo, pa večkrat tega skritega dela ne znamo ceniti, kaj šele, da bi se ponudili za pomoč, nasvet ali sodelovanje. Koliko iger na slovenskih odrih, obletnic Domov in mladinskih dni in koliko koncertov naših zborov ni imelo zadovoljive udeležbe, ker smo imeli predsodek, da morda ne bo »dovolj kvalitetno pripravljeno za naš okus”, ker smo se že razvadili in smo vse preveč nezdravo kritični do našega dela, medtem ko z odprtimi rokami, polnimi dvoranami in z ne tako poceni vstopnicami podpiramo skupine, ki prihajajo k nam na obisk $ čeprav je vsak obisk dobrodošel. A znajmo ljubiti in ceniti to kar je naše, ker je naše! Pomislimo, da je bila prireditev pripravljena, da bi se na njej razvedril naš človek, da bi se obogatil, da bi preživel lep dan v prijetni družbi prijateljev in znancev. Da se pa lahko vršijo prireditve (obletnice, mladinski dnevi) v naših Domovih, da imamo slovenske maše, da lahko naši otroci hodijo v sobotno šolo, poudarjam, je treba te stavbe vzdrževati, popravljati, plačevati davke. In težko mi je, ko si predstavljam, kakšno ljubezen in idealizem so imeli naši starši in stari starši, da so si vse to zamislili in zgradili, danes se nam pa zdi vsak prispevek za „našo skupnost” previ- MiHiwiwtim i um mm wmii niwiMimiiMMiiiriiiiiiiiii SREČO GASER sok ali ga celo označimo kot pretiran, medtem ko tratimo denar in čas za toliko drugih stvari. Mimogrede, vsi vemo, da se v argentinski državi velik del davkov, ki jih mi redno in dosledno plačujemo, „neznano” kje izgubi. Tudi davek na avto, ki naj bi bil v pomoč pri plačah učiteljev, smo neradi sicer, a skoraj vsi plačali. Ko nas pa prosijo, da kupimo srečko, ko vemo, da bo nabrani denar res služil pravemu namenu in ne bo šel v žep kakega sleparja, najdemo nešteto ugovorov in izgovorov, češ da... Vedno pogosteje se dogaja, da si najdemo čas za sodelovanje z ustanovami, kamor hodijo v šolo naši otroci, kar se mi v pravi meri zdi pravilno, a se kar bojimo, da bi nas v slovenskem domu prosili za pomoč, bodisi denarno ali pa, da bi nastopili pri kakšni proslavi, obletnici, koncertu, ipd. A po moje, vse to izvira iz nekega bolnega čuta manjvrednosti, ko se nekaterim ne zdi premajhna nobena žrtev, da otroke pošiljajo v dvojezične šole, kjer jih preobremenjujejo z dodatnimi izvenšolski-mi obveznostmi in se temu prilagajajo, medtem ko se jim zdi nemogoče, da bi od teh otrok pričakovali, da bi vsaj povprečno dobro govorih slovensko in bi lahko vsaj sobotno osnovno šolo zadovoljivo zaključili. Pozabljamo, da bodo čez nekaj let ti otroci in njihovi sovrstniki odgovorni za življenje in rast naše skupnosti? - Kako naj ljubijo slovensko govorico in spoštnjejo slovensko kulturo, če ju pa ne poznajo? -Se dovolj zavedamo, da smo odgovorni za vsem kar zavestno opuščamo? Ali ne bi bilo pametno, da si delo v skupnosti porazdelimo, da ne bi vedno eni in isti delali in bi tako vsi lahko uživali ob naših prireditvah, ki naj bi bile povod za povezanost, prijateljstvo, pomoč in oporo drug drugemu, ker čutimo, da smo vedno bolj potrebni dobre besede in spodbude, ker je tega - na žalost - vedno manj v vsakdanjem življenju zaradi znanih ekonomskih in moralnih razmer, med nami pa je to seme povezanosti že vsejano, le poži- MW M (3) Slovenska kultura v ZDA Predavanje pri Slovenski kulturni akciji 7. maja Nihče ni slutil, da je bila ta vaja rojstni dan zbora, ki se je kmalu po tem, ko so spomladi 1952 v zbor stopila tudi dekleta, nadel ime »KOROTAN”. Že ob prvem koncertu, 12. aprila 1953 je poznani umetnostni kritik dr. Rnjko Ložar napisal: „...Dirigent Metod Milač ima nesporno umetniško hotenje, in ta koncert je uspeh, ki mu kaže pot...” Po četrtem koncertu 1956 je Metod Milač pripravil prvo Korotanovo ploščo „Tebi in o tebi pojem”. Tej plošči, ki je obsegala 11 pesmi, je čez tri leta sledila druga „Pod oknom” in leta 1962 ob desetletnici zbora še tretja. Ob desetletnici zbora je dirigent Milač v jeseni 1962 pripravil poseben koncert, ki je bil največji v zgodovini Korotana. Zbor je pod njegovim vodstvom spremljal 16 članski orkester. Izvajali so njegovo skladbo »Pozdravljena zemlja” na besedilo Pavleta Borštnika. Pod njegovim vodstvom je zbor pel vsako leto v znanem Blosson Center pri vsakoletnem „A11 nation festival". Pevski zbor »KOROTAN” je takrat z velikim uspehom priredil opereto »Mežnarjeva Lizika”. Kot solisti so nastopali Franček Gorenšek, Jože Dovjak in Pavle Borštnik. Po končani šoli je Milač dobil službo v Syracuse, New York in tako je Korotan ostal brez dirigenta. Vodstvo Korotana je prevzel Lado Lempl. Vodil ga je manj kot dve leti in je priredil samo en koncert. Dal pa je zboru svoj pečat. Dejal je članom zbora: Tri namene naj ima zbor: prepevati slavo Bogu, družiti ljudi istega prepričanja in delovati na glasbenem kulturnem polju in gojiti slovensko pesem. Podlegel je hudi bolezni 1. 1964. Na njegovo mesto je stopil za par mesecev g. Zupan, pa je moral zaradi bolezni odstopiti. Korotan je bil zopet brez dirigenta. Leta 1966 se je odzval prošnji odbora in sprejel mesto dirigenta ing. Franček Gorenšek. Že na prvem koncertu je prinesel poslušalcem nekaj novega. Prevedel in priredil je odlomke operete »The sound of music” (»La novicia rebelde”). Na vsakem koncertu je zbor podajal nove Gorenškove priredbe in leta 1969 tudi zapel njegovo umetniško skladbo »Naša pesem” na besedilo Marjana Jakopiča. Zbor je sodeloval pri vseh važnejših prireditvah, pri blagoslovitvi kapelice v Washingtonu, v Philadelphiji na Evharističnem kongresu in drugod. Zbor je bil številčno močan, saj je ob 25 letnici štel 90 članov in je to bil največji slovenski pevski zbor v USA. Leta 1981 je zbor gostoval v Evropi, na Koroškem in Primorskem skupty s plesno skupino Kres. Po upokojitvi ing. Gorenška je vodstvo Dr. Janez A. Arnež, ravnatelj raziskovalne ustanove »Studia Slovenica”, ki ima svoj sedež v šentviških škofovih Zavodih, se preko naše »Zedinjene Slovenije” obrača na Slovence v Argentini s prošnjo za sodelovanje in s pozivom na njih zavednost in požrtvovalnost, ko nam sporoča... ... da išče taboriščno gradivo, tiske, fotografije, kakor tudi arhivsko gradivo (zapiske, poročila, vabila, letake), skratka vse, kar se tiče življenja slovenskih beguncev v povojnih taboriščih. Če bi se nabrala zbirka in to v kratkem času, bi pisec plačal prevoz z lacljo tjakaj v Ljubljano. Prepričan je, da moramo, dokler je še čas, prikazati kulturno in narodno vrednost doslej največje slovenske politične emigracije. In da vemo, kdo bi nas rad izbrisal iz slovenskega zgodovinopisja. A dokler smo člani te emigracije še živi, bomo skrbeli, da viti ga moramo. Premalo se zavedamo, da smo pred Bogom odgovorni za talente, s katerimi nas je obdaril, in prepričana sem, da nas bo Vsemogočni vprašal, kako smo ravnali z ogromnimi žrtvami, ki so jih za nas darovali javni delavci, duhovniki, učitelji, odborniki, pevci, igralci, gospodarji, mežnarji, in vsi, ki so na kakršenkoli način prispevali — bodisi z zrnjem, bodisi s pogačo — pri gradnji »naše” skupnosti. Ne pozabimo, da domobrancem in vsem, ki so darovali življenje za slovenski narod, predvsem še javnim delavcem, še na misel ni prišlo, da bi od tega imeli kak dobiček, brez dvoma se jim o ekonomskih * koristi še sanjalo ni. Njihova gonilna sila je bila ljubezen do Boga in do bližnjega! Premnogokrat so pozabljali nase in so se izgarali za druge -za nas- zato mnoge od njih danes na žalost ni več med nami. A ostal nam je njihov zgled! Prosimo svetniškega kandidata Antona Martina Slomška, naj nam pomaga, da bomo znali spoznati naše pomanjkljivosti, se jih pokesali in popravili, kar je potrebno. Korajžno in z zaupanjem v božjo pomoč vsi povezani složno stremimo za istim ciljem: čimbolje izvršiti nalogo, ki nam je bila zaupana kot potomcem slovenskega naroda! Lic. Helena Loboda Oblak zbora prevzel Rudi Knez do letos, ko je stopil v pokoj. Vodstvo pa je prevzel že tukaj rojeni Janez Sršen in bo svojo sposobnost lahko pokazal na koncertu, ki bo letos. Zboru se je pridružilo že veliko mladih, tuk^j rojenih Slovencev, ki so sedaj že v večini. Omeniti je treba tudi, da Janez Sršen sedaj že uspešno vodi moški zbor »Fantje na vasi” in pa tudi mladinski zbor pri fari sv. Vida, ki v božični sezoni prireja koncerte božičnih pesmi po drugih farah. Poleg tega pa tudi uči petje v slov. šoli pri sv. Vidu. Sodelnje seveda tudi pri Miklavževan-ju in Materinski proslavi slov. šole sv. Vida. Omenjeni pevski zbor »Fantje na vasi” je tudi uspešno gostoval v Sloveniji pred štirimi leti. Izdal je svojo zgoščenko »Iz srca”. V Clevelandu imamo dve slovenski šoli: pri fari sv. Vida in Marije Vnebovzete. Obe šoli prirejata Miklavževanje in pa materinske proslave. Maturantje osmega razreda pa so sedaj že tretjič obiskali Slovenijo, otroci slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti pa drugič. Vsak učenec je lahko šel, če si je sam plačal pot. Seveda so starši organizirali razne načine, kako to financirati. Ena od najbolj uspešnih je bila prodaja piva in hrenovk pri tekmah clevelandskih »Indians". Imeli so svojo stojnico. Vse za kulturo, so rekli. Ustanovila se je tudi dramska skupina »Slovenski oder”, svoje igre je uprizarjala v se to ne bo zgodilo. Ve se tudi, koliko laži in drugih potvorb je natiskanih na papirju, ki marsikaj prenese, kar pa nepazljivi zgodovinopisci jemljejo za suho zlato. Od nas je odvisno, ako bo resnična zgodovina nas, naše generacije in naše dobe zapisana in natisnjena. Kot protiutež rdeči papirnati poplavi in v pomoč resnicoljubnim zgodovinarjem! »Zedinjena Slovenija” se prošnji dr. Arneža pridružuje in želi, da z našim doprinosom izkažemo priznanje idealistu, ki v letih, ko navadni smrtniki odhajajo v »cuarte-les de inviemo”, ne miruje in še vedno dela za »narodov blagor”; in to v polnem pomenu teh besed. Zaprošeno arhivsko gradivo lahko oddate v društveni pisarni ZS, R.L. Falcon 4158, (1407) Buenos Aires, tel. 4636-0841-Zgodovinski referent ZS Nove telefonske številke Od 31. julija dalje se bo v Sloveniji začel uvajati nov načrt oštevilčenja omrežnih skupin. Stari način se bo prenehal uporabljati s 1. januarjem 2001. Po novem bo v Sloveniji šest omrežnih skupin: ljubljanska naj bi namesto sedanje 061 imela omrežno skupino 01, mariborska 02, 03 bo rezervirana za Celje, 04 za Kranji 05 za Koper in 07 za Novo mesto. Omrežna skupina 06 bo namenjena poslovnim & mobilnim omrežjem. Telefonske številke bodo skupaj s kodo operaterja enako dolge, saj bodo imele največ osem številk. Napovedana zamenjava klicnih številk je med prebivalci povzročila veliko nejasnosti in nezadovoljstva. Država se je za projekt zamenjave klicnih številk odločila zaradi usklajevanja z evropsko zakonoda)0' Pri klicanju iz inozemstva bo še dalje ostala številka 00-386 za Slovenijo. Obenefl1 pa se za okrajne številke ne zavrti 0. Tako npr. je za klic v Ljubljano treba zavrteti: O®-386-1-123-4567. Slov. narodnem domu. Predsednik je bil &• Godina in je ves dobiček šel za Ligo An^ rikanskih Slovencev. Prirejali so številne igre, a ko so začeh preurejati Narodni dom na St. Clair Ave” so z odra zmetali v smeti vse kulise & drugo opremo odra in s tem je bilo del0-vanje Slovenskega odra konec. Večjo sreč° je imelo dramsko društvo »LILIJA”, ki ^ vno letos praznuje 80-letnico obstoja. No'1 emigranti so dobili zaslombo pri direktorU Slov. doma v Colinwoodu. Tam so obnovn* društvo »LILIJA", ki je bilo eno od ustanovnih organizacij Doma, a je že pred drug0 vojno utihnilo, sedaj pa je pod novim vod®’ tvom zopet oživelo. Ta Dom je bil novW1 priseljencem zelo naklonjen, zato je JA" lahko uživala tak napredek, saj Je začetku prirejalo po dve prireditvi na bila Sedaj redno pripravi eno igro na leto p®1' pustne zabave. Omembe vredna je krstna predstava Zdravka Novaka »Gr£e ’ katero je on dramatiziral. Uprizorili so nPr igre Kaplan Klemen, Veriga, Diyji l°v^' Kralj na Betajnovi, Jakob Ruda, Anarhi**1 Prisega o polnoči, Razvalina življenja, H*1* rik gobavi vitez, Svojeglavček, Beneški trfr jčki, Namišljeni bolnik, itd. Letošnja *8*® bila Na tankem ledu po ameriškem n*1” »Boeing, boeing”. Sodeluje pa tudi pri večjih prireditvah. Tudi gostovali so ne^ jkrat v Kanadi in Chicagu. .« Nadaljevanje prihodnj* Novice iz Slovenije i. Pisali smo pred 50 leti... LJUBLJANA - Novi publikaciji založbe Nova revija z različnih zornih kotov osvetljujeta vlogo in odgovornost intelektualcev v družbi nekdaj in danes. Knjiga Marka Kosa Slovenska inteligenca s historičnega in kulturološkega vidika preučuje vlogo inteligence v nacionalnem dogajanju, publikacija naslovljena Suverenost Slovenije? (Študije za slovenski nacionalni program) Pa je refleksija nekaterih aktualnih vprašaj, ki se ta trenutek zastavljajo Slovencem in Sloveniji; prvi od načrtovanega niza zvezkov študij se ob načelnih prispevkih sicer v pretežni meri ukvarja z varovanjem habitata. LJUBLJANA - Na festivalu kratkih, dokumentarnih in animiranih filmov v St. Peterburgu konec junija je za kratki film z naslovom Naprej Boris Petkovič prejel nagrado za najboljši debitantski film v kategoriji kratkih igranih in animiranih filmov. MARIBOR - Svetovno priznana violinistka, dobitnica Betetove nagrade za življenjsko delo in častna članica Društva slovenskih skladateljev Nada Jevdjenijevič Brandl praznuje svoj stoti rojstni dan. Muzikologi mariborske univerzitetne knjižnice so ob tej priliki pripravili razstavo o Ajenem življenju in delu. SEMIČ - Občina Semič iz Bele krajine m tamkajšnje turistično društvo sta pripravila že peto tradicionalno turistično-fo-Iklorno prireditev Semiško ohcet. Na i\jej bo folklorna skupina, prav tako imenovana Semiška ohcet, predstavila poročne obrede kot so prošnjačenje, prevoz nevestine bale, šranganje, sveterije ter sprejem neveste na ženinovem domu. V Semiču se bodo tokrat Poročili štirje pari. PORTOROŽ - Na 22. festivalu Melodije morja in sonca ’99 je v Avditoriju Portorož nagrado občinstva prejela skupina Panda s pesmijo Sive ceste, drugo mesto si je prislužila Nuša Derenda s pesmijo Boginja, tretjeuvrščeni pa so bili Faraoni s pesmijo Pijem kar tako. Debitantsko nagrado je prejel Željko, nagrado za najboljšo priredbo Tomaž Kozlevčar (Gli ultimi innocenti), nagrado za najboljšo izvedbo je prejel Tulio Furlanič, za najboljše besedilo pa Drago Mislej za pesem Pijem kar tako. LJUBLJANA - Vzhodna avtocestna obvoznica Ljubljana bo za promet odprta konec avgusta. Trenutno potekajo na približno 11-kilometrskem avtocestnem odseku zaključna dela, med drugim tudi oprema predora Golovec, ki bo edini dvocevni tri-pasovni predor v Sloveniji. Del vzhodne avtoceste v Ljubljani od razcepa Zadobrova do Zaloške je bil predan prometu lanskega novembra, preostali del med razcepom Zadobrova in razcepom Malence pa bo vključno z omenjenim predorom odprt za promet v zadnjih dneh letošnjega avgusta. S tem bo sklenjen približno 45 kilometrov dolg obroč okoli prestolnice. Avtocestni odsek med Vranskim in Blagovico pa je eden najtežjih in najdražjih v Sloveniji -investicijska vrednost t.i. avtoceste prek Trojan v dolžini 16,8 kilometra je 448 milijonov ameriških dolarjev. LJUBLJANA - Knjižica Varstvo narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji avtorja Mirana Komaca, ki so jo predstavili na MZZ, govori o demografskem razvoju madžarske in italijanske manjšine v Sloveniji, o njunem položaju v današnji družbi ter o posebnih pravicah, ki jih imajo pripadniki manjšin, poleg tega pa je posebno poglavje posvečeno tudi položaju romske (Cigani) skupnosti pri nas. Delo je izdal Inštitut za narodnostna vprašai\ja. MOSKVA, Rusija - Slovenski plavalci so si na mladinskem evropskem prvenstvu v Moskvi priplavali dva polfinalna nastopa in dosegli tudi dva državna rekorda. Najboljši ■le bil Luka Velikonja, ki je dopoldan 100 m Prosto preplaval v 52,91 sekunde in poprali pet let star rekord Gorana Juraka s Prvenstva v Pardubicah. Popoldan je Velikonja razdaljo zmogel v 53,40 in končal na 14. mestu. Državni rekord je popoldne dosegla tudi Tjaša Brežnik na 100 m delfin, kid 1:05,21 je zadostoval za 15. mesto. PALMA DE MALLORCA, Španija - Zadrgi dan tekmovanj na univerziadi v Španiji Je v finalu skoka v daljino Marcela Umnik Osvojila 7. mesto. Njen najdaljši skok je ^eril 637 cm. Slovenija tako zapušča turnir 2 dvema srebrnima medaljama. V teku na ®00 m jo je osvojila Brigita Langerholc, v ^etu kopja pa Eufemija Štorga. VARAŽDIN, Hrvaška - Slovenski atlet Miro Medič je na mitingu v hrvaškem Varaždinu osvojil 2. mesto v metu diska (51,87) ^ 3. v suvanju krogle (17,62). 1NGOLSTADT, Nemčija - Slovenska at-^tinja Alenka Bikar je zmagala na mitingu v Ingolstadtu v teku na 200 metrov. Zaradi ^e^ja in nizkih temperatur je dosegla poprečen izid 23,11 sekunde. ROERMOND, Nizozemska - Na evropskem prvenstvu so slovenski košarkarji na v°zičkih z zmago nad Španijo s 67:64 osvoji končno osmo mesto. Slovenskim košarkarjem invalidom je tako uspelo ostati v Najmočnejši skupini evropske košarke. ESBJERG, Danska - Na petih evropskih °limpijskih dnevih so slovenski atleti od-nesli nekaj odličij. Plavalka Ai\ja Čarman je ® Časom 4:24,06 odplavala nov slovenski kadetski rekord, v finalu pa je svoj izid, s asom 4:23,15, še izboljšala. Judoistka Mf\ja Oblak je osvojila bronasto, zlato medaljo pa plavalka Anje Čarman. Judoistka Jožica Svečak je v kategoriji do 63 kg premagala vse nasprotnice in po finalnem boju z Nemko Malzahn osvojila še eno slovensko zlato medaljo. Do brona je prišel v kategoriji do 66 kg tudi Sašo Jereb. Uspešna je bila še plavalka Ai\ja Čarman, ki je na na 100 hrbtno s časom 1:05,86 osvojila drugo mesto. Peter Zupancki je v metu kopja z doseženimi 62,83 metra osvojil srebro. Košarkarska reprezentanca je po napeti končnici rednega dela tekme po podaljšku premagala Nemčijo z 89:73 in tako osvojila tretje mesto. Za tretjo plavalno medaljo in prvo pri dečkih je poskrbel Martin Vrhov-šek, ki je na 400 metrov mešano s časom 4:37,37 zaostal le za Rusom Limarevim. Na igrišče sta še zadnjič stopila tudi teniška igralca Nina Žlender in Matija Zgaga, ki sta si okoli vratu nadela bronasti medalji. Zgaga je med posamezniki osvojil srebro, ko ga je v finalu premagal Armenec Sofjan. PALERMO - Velenjčanka Katarina Srebotnik je končala nastop na turnirju v Palermu z nagradnim skladom 142.000 ameriških dolarjev. V polfinalu je Slovenko v treh nizih s 6:2, 4:6 in 6:2 premagala Španka Maria Angeles Montolio. Vendar se je Srebotnikova s Tino Križan sta revanži-rala in zmagala v igri dvojic. V finalu sta s 4:6, 6:3 in 6:0 premagali švedsko-kanadsko dvojico Carlsson - Jeyaseelan. LJUTOMER - V zibelki kasaškega športa Prlekiji je ob 125-letnici organiziranja kasaških dirk v Sloveniji je dirko trilet-nikov MS-KRONA je dobil Milan Žan iz Stožic s Privat Dancerjem s kilometrskim časom 1:19,2. V prvi skupini je 2100 metrov dolgo progo prvi prevozil Dali z Jožetom Sagajem. INTIMNA PROSLAVA 60 LETNICE DOMA IN SVETA „Doma in sveta”, katoliške literarne revije, bi danes izhajal že 61. letnik, da dogodki leta 1945 niso pognali založnika, urednika in sodelavce med izgnance. Vendar se je krog teh bivših „dominsvetovcev” in novih strnil v „Pisateljski družini France Balantič” in skušal ustvarjati naprej. Zato je ta krog v soboto, 23. t.m. proslavil 60 let revije. Predsednik... dr. Kovačič (Krivec) se je spomnil vseh „dominsvetovcev”, pobitih v domači vojni... nakar je zadnji urednik „Doma in sveta” dr. Tine Debeljak podal kratek pregled revijinega dela v 60. letih. Nato so trije izmed biv. „dominsvetovcev” brali svoja nova še neobjavljena dela: Jeremija Kalin pesmi iz zbirke Čez ocean, dr. Kociper novelo „Prpekova Tilka” in Andrej Zgodbo iz Raba. Prelat dr. Odar je kot predsednik založbe poslal lepo pozdravno pismo. VABILO Florida - Vicente Lopez, 20. julija Slovenski dušni pastir vabi vse drage rojake, živeče v župniji Florida,... k vsakomesečni duhovni obnovi, ki bo vsak četrtek pred prvim petkom ob osmih zvečer v tamošnji župni cerkvi... Avguštin Albin slov. dušni pastir in kaplan pri cerkvi Varstva Naše Ljube Gospe v Floridi Sporočam vsem svojim cenjenim strankam, da sedaj sprejemam vsa urarska in zlatarska dela na svojem stanovanju: Calle Buenos Aires 3923, San Justo. (Col. 196 iz Linier-sa). Urar Silvo Lipušček Svobodna Slovenija, št. 30; 28. julija 1949 Slovenija moja dežela Plavž, Železniki Nahajališča rude, obsežni gozdovi in vodna sila so bili odločilni za razvoj železarstva v Selški dolini zlasti še od druge polovice 13. stoletja dalje, ko so zemljiški gospode tega območja freisinški škofje dobi- li od cesarja pravico za izkoriščanje rudnih bogastev. Prvič se fužine omenjajo v listinah iz let 1348 in 1354, ko so bile Furlanom podeljene pravice za izvajanje fužinarske dejavnosti. Strokovnjaki domnevajo, da so bile fužine zgrajene že nekaj let prej. Najstarejše fužine naj bi postavili na Gorenjih Železnikih ali Gorenjem koncu, kjer je še danes ohranjen mogočen plavž in v Racovniku (Spodnjih Železnikih). Iz pridobljenega železa so kovali žeblje in podkve ter druge kovane izdelke. Velika prednost Železnikov je bila j SLOVENIJA j >