PoBtnlrm plačana v foiom Leto IXM št. }6 („jutro" st. 205 a> Ljubljana, ponedeljek & septembra IpS Cena 2 Din Upravništvo: LJubljana, Knafljeva fi — Telefon St- 3122. 3123, 8124, 8125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, 8elen-burgova uL — TeL 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru et_ ioo. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baum-eartnerja. Ponedeljska Izdaja »življenje In svet" Uredništvu: Ljubljana, Knafljeva uL 5. Telefon «t 8122, 8123 8124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej to velja po pošti prejemana Din 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon št 2455. Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Priprave za odločilne trenutke v reševanju čsl. vprašanja Položaj je le vedno nespremenjen in se napetost ni mnogo omilila Nova ruska zagotovila o pomoči češkoslovaški London, 4. septembra, d. Kot izredno pomembna za nadaljnji razvoj češkoslovaškega vprašanja označujejo v politični javnosti tri dejstva, in sicer: 1. Francija proučuje skupno z Veliko Britanijo, ali naj še nadalje obdrži pod orožjem letnik, ki bi ga morali po običaju prihodnji mesec odpustiti iz vojaške službe. 2. Ruski ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov je francoskemu odpravniku poslov ponovno izrecno zagotovil, da bo Rusija podprla Francijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, če bi morala priskočiti na pomoč napadeni Češkoslovaški. 3. Med Poljsko in Rumunijo so v teku pogajanja o stališču, ki naj ga zavzameta v primeru transportov ruskih letal in mu-nicije preko njunega ozemlja v Češkoslovaško. Popoldne se je vrnil v London iz Yor-kshira zunanji minister lord Halifax, da prouči poročilo Ashtona Gwatkina o njegovem razgovoru s Henleinom. Čeprav pogajanja sudetsko-nemške stranke s češkoslovaško vlado niso prekinjena, vendar pa je položaj napet, kakor trdi diplomatski dopisnik »Sunday Timesa«, še vedno izredno, kar bo ostalo tako dolgo, dokler ne bodo odpuščeni rezervisti, ki so bili pozvani k nemškim vojaškim manevrom, česar pa skoraj ni pričakovati pred 23. oktobrom. Možnost, da podvzame Francija slične ukrepe, predvsem, da obdrži v nadaljnji službi vojaške obveznike, ki bi jih morali prihodnji mesec zamenjati rekruti, je predmet pogajanj med Parizom in Londonom. Cuje se. da je francoska vlada pripravljena počakati, preden se končno odloči o tej zadevi. Odločilen bo nadaljnji razvoj dogodkov. Značilno je v zvezi s tem, da je angleški vojaški ataše v Parizu polkovnik Fraser odpotoval v London na poročanje. Kakor poroča »Sunday Times« iz Pariza, je imel francoski odpravnik poslov v Moskvi. pretekli petek važen razgovor z Lit-•vinovcm. Na podlagi navodil, ki jih je prejel iz Pariza, je govoril z Litvinovom o vn aških posledicah ruskega pakta s Češkoslovaško. Litvinov je v tem razgovoru kategorično izjavil, da bo Rusija podprla Francijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, če bi morala izpolniti svoje dolžnosti do Češkoslovaške. Pogajanja med Poljsko in Rumunijo »Sunday Times« poroča nadalje iz Varšave, da so med Poljsko in Rumunijo v teku nova prizadevanja za določitev skupnega stališča glede na češkoslovaški problem. List poroča, da je dobil poljski poslanik v Bukarešti nujno naročilo, naj takoj zaprosi za avdijenco pri kralju Karolu. Poslanika je že v začetku tedna sprejel rumunski zunanji minister Comnen. V Varšavi je v preteklem tednu zunanji minister polkovnik Beck dvakrat sprejel rumunskega poslanika. Namen teh razgovorov je odpraviti razliko v naziranjih. ki obstojajo v splošnem med Varšavo in Bukarešto glede češkoslovaškega vprašanja, zlasti pa glede možnosti ruske pomoči Češkoslovaški. Kakor trdi »Sunday Times«, se je Rumunija izrecno izjavila sporazumno, da lahko lete ruska vojaška letala preko rumunskega ozemlja, in je celo pristala, da se ruski transporti municije za Češkoslovaško usmerijo preko rumunskega ozemlja. V primeru vojne bi bila Rumunija celo pripravljena ustreči tudi drugim potrebam ruske vojaške pomoči za Češkoslovaško. Na Poljskem je stvar drugačna Dočim je na eni strani odločena, da se čim dalje izogiba vsakršnemu mednarodnemu sporu, vlada na drugi strani, kakor v Varšavi sami priznajo, ne bo dovolila, da bi ruska letala letela preko poljskega ozemlja, kakor tudi ne. da bi Rusija kakorkoli drugače pomagala Češkoslovaški, s čemer bi bila Poljska lahko pritegnjena v nastali spor. To stališče poljske vlade je bilo do-jasnjeno v odgovoru, ki ga je izročila pretekli teden francoski in drugim zainteresiranim vladam. Zato so postali potrebni novi razgovori med Poljsko in Rumunijo, da bi se odstranila ta nesoglasja in morda pregovorila Poljska za izpremembo njenega stališča. V poljskih političnih krogih upajo le malo, da bi pridobili Rumunijo za ono nevtralnost. ki jo hoče Poljska izvajati v primeru kakih morebitnih nemško - češkoslovaških sovražnosti. Kljub temu pričakujejo, da se bodo razlike med Varšavo in Bukarešto vsaj toliko izravnale, da ne bo ogrožena poljsko-rumunska zveza. Rumunija zavzema v tem pogledu kakor trdijo, v bistvu Franciji in Češkoslovaški mnogo bolj naklonjeno stališče, kakor bi radi odgovorni poljski krogi priznali v sedanjem trenutku, čeprav se opaža v poljski javnosti velik pritisk, da bi poljska vlada stopila na stran zapadnih demokracij. Kakor govorijo v Varšavi, se bo poljski zunanji minister Beck sestal z rumunski m zunanjim ministrom Comnenom prihodnji teden v Ženevi, nakar bosta Anglija in Francija podrobneje kakor doslej obveščeni o poljskem in ri imunskem stališču Tudi Poljska se pripravlja Varšava. 4 sept. AA. Ministrski svet je sklenil, da se uveljavi uredba o dolžnostih, ki jih morejo opravljati vas; v vojaške namene. Kmetijski minister je dobil pooblastilo, da. kmetijskim podjetjem ukaže, naj svojo proizvodnjo prilagode potrebam narodne obrambe. Kaj bo ukrenila Amerika ? Washington, 4. sept. AA. V ameriških odgovornih političnih krogih še nadalje z velikim zanimanjem opremljajo razvoj položaja v Bvropi. V teh krogih prevladuje mišljenje. da ee Zedinjene države za sedaj ne n*o-rejo konkre^io navezati na ta ali oni tabor v Evropi, pripravljeno pa so z vsemi močmi postaviti se v službo miru. 2e <=edaj se jasno kaže. kakšno bi bile njihovo stališče v primeru, fe bi nastop le gotove morebitnosti. London. 4. sept. \A. Nedeljski »Sundavt piše v svoji današnji številki o avdienci ameriškega polkovnika Lindbesga pri predsedniku češkoslovaške republiike dr. Beneša ter meni med drug m, da je sloviti letalec prinesel v Prago getova politična porofiia. To si razlaga na ta način, ker je bil takoj po Lindberghovi avdienci pri dr. Benešu povabljen lord Runciman k predsedniku češkoslovaške republike. Ta avdienca je trajala 40 minut. Važne izjave ameriškega poslanika v Parizu Zedinjene države so povezane s Francijo s skupno ljubeznijo do svobode in demokracije Bordeauv, 4. septembra. AA. Župan Bordeauxa je priredil snoči svečano večerjo na čast zunanjemu ministru Bonne-tu in ameriškemu veleposlaniku Bulittu, ki sta prispela v Bordeaux k odkritju spomenika na kraju, kjer so se za svetovne vojne izkrcale prve ameriške čete. Ameriški veleposlanik je v zdravici, ki jo je na večerji izrekel, poveličeval francoski narod ter poudarjal velike simpatije ameriškega naroda do Francije. Dejal je, da sta Francija in Amerika povezani s skupno ljubeznijo do svobode in demokracije. Ta dva naroda ne bosta nikdar pozabila, da sta drug drugemu priskočila na pomoč v težkih trenutkih. Pri današnjem odkritju spomenika na Point Grave pri Bordeauxu je ameriški veleposlanik Bullitt v svojem govoru med drugim izjavil: Mi danes dajemo vse spoštovanje Francozom, ki so nam pomagali ustvariti našo svobodo, kakor tudi Američanom, ki so v veliki meri pripomogli, da se je ohranila svoboda Francije in sveta. Med Zedinjenimi državami in Francijo vladajo danes globoko prijateljski odnošaji, skupna vdanost idealom svobode in miru ter popoln sporazum glede bistvenih načel človeškega življenja. Sedaj, ko po širnem svetu slišimo fantastične vzklike, predstavlja idejna skupnost, ki omogoča tesno sodelovanje Zedinjenih držav in Francije, važen činitelj na svetu. Znano nam je, da je poštenje najboljša politika, vemo pa tudi, da je prav tako modro kakor častno spoštovati svoje mednarodne obveznosti. Vemo tudi, da mora biti mednarodna pogodbi, kadar se za to pokaže potreba, sistematski spremenjena v duhu medsebojnega sporazuma. Znano nam je dalje, da je bolj modro vzdržati se, kakor pa uporabiti silo kot orodje nacionalne politike, ter se ne vmešavati v notranje posle drugih držav in vedno zahtevati rešitev sporov s pogajanji in miroljubnimi sporazumi. Vemo, da niti en narod ne stoji nad drugim. Naša modrost je preizkušena s stoletnimi grenkimi izkušnjami. Univerzalni m;r je za nas največjega pomena, ker vemo, da bi splošna vojna pomenila propad civilizacije, ki je bila v teku stoletij tako drago plačana. Narod Zedinjenih držav kakor tudi francoski narod toplo želita miru. želimo in upamo, da bomo mogli ostati v miru z vsemi narodi, toda, kakor sem že dejal 22. februarja 1937, če b? voine izbruhnile ponovno v Evropi, bi nihče ne mogel določno povedati, ali bi se v tem primeru Zedinjene države pridruž;le tej vojni ali ne. Francoski zunanji minister Bonnet je v svojem govoru dejal: Ne pozabimo, da gre zasluga za to, da smo danes svoboden narod, ki ima lastno državo, v veliki meri pomoči Zedinjenih držav. V svojem nadaljnjem govoru se je Bonnet zahvalil ameriškemu narodu za pomoč, ki jo je izkazal Franciji za svetovne vojne, na to pa je dejal: Nedavni govor Cordella Hulla in predsednika Roose-velta sta imela po vsem svetu najgloblji in najkoristnejši odmev. Nikdar se niso vaši niti naši državniki mogli pomiriti z mislijo, da smejo ostati ravnodušni v primeru spopada, ki bi pretil zrušiti civilizacijo, pri kateri je vaša kakor tudi naša država sodelovala. Francija ne dvomi v vaše prijateljstvo, kadarkoli zasleduje politiko miru z vsemi svojimi sosedi; Francija je dala in še daje dokaza o svoji volji po miru. Ni treba prikrivati težave češkoslovaškega vprašanja. Upajmo pa, da bodo težke grožnje, ki so se spustile na Evropo, odstranjene in da se bo nato treba zahvaliti visoki zavesti berlinske in praške vlade, ki čutita mednarodno odgovornost, ter tesnemu in lojalnemu sodelovanju Velike Britanije in Francije. Francija bo v vsakem primeru ostala zvesta paktom in pogodbam, ki Jih je sklenila. Ostala bo zvesta obveznostim, ki jih je prevzela nase. Naša želja ne stremi za tem, da bi nam kdo pomagal v vojni, ker vojne ne želimo. Naša želja je, da se ohrani mir in da se svet napravi boljši, če je francosko-ame-riško prijateljstvo utrjeno v vojni, ne bo nikdar imelo drugega cilja, kakor varovati mir. Svoj govor je Bonnet končal z besedami: Kjub vznemirjenju in nevarnostim sedanje dobe gojimo prepričanje, da bo naše prijateljstvo doseglo svoj cilj. Kar se tiče Francije, bo vedno ostala pripravljena, da se s svojimi napori pridruži naporom vseh držav za proučitev vprašanj, ki so v zvezi z obrambo mednarodnih odnošajev ter naporov, da se oboroževanje omeji ter postane bolj znosno, obenem pa se rešijo gospodarska vprašanja, ki iz tega izhajajo in od katerih je danes odvisno blagostanje posameznih narodov. „Az Est" prepovedan Budimpešta, 4. sept.. A A. Notranji minister je prepovedal za 15 dni izdajanje in razširjanje židovskega liberalnega časopisa »Az Est«. češ, da je s svojim pisanjem spravljal v veliko nevarnost zunanjepolitične interese madžarske države. Lord Lansbury v naših krajih Ljubljana, 4. septembra I^ord George Lansbury, angleški narodni poslanec in bivši minister je v soboto zvečer prispel v Ljubljano v spremstvu svojih dveh tajnikov. Nastanil se je v hotelu »Unionu«. Danes dopoldne je prisostvoval odkritju spo* minske plošče generalu Rudolfu Maistru v Kamniku, opoldne se je spet vrnil v Ljubljano, kjer je že čakal nanj dvorni avto, s katerim se je odpeljal na Brdo. Bil je sprejet v avdien-co pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavs lu, ki ga je nato pridržal tudi na kosilu. Popoldne je lord l^ansbury pohitel z avtom še na izlet v Bohinj in na Bled, a zvečer ob pol 20. se je vrnil v Ljubljano, kjer je večerjal. Z jutrišnjim brzovlakom se lord Lansbury vrne preko Italije in dalje v London. Namen g. lorda Lansburyja je, da spozna tudi življenje in zanimivosti naših krajev. Ko je odlični gost dne 26. avgusta prispel v Beograd, je »Jutro« v uvodniku obširneje obeležilo namen njegovega potovanja, j^ord Lansbury, ki je odličen gospodarski strokovnjak in sociolog, proučuje na potovanju po Evropi zlasti gospodarske razmere posameznih držav. V ta namen je anketiral že vrsto državnih središč in predstavnikov. Njegova želja je, da se skliče mednarodna konferenca, na kateri naj predstavniki držav obravnavajo današnje gospodarske težave in nato vzajemno pristopijo k zdravljenju težav samih. V teku dveh tednov je lord Lansbury spoznal tudi razmere v Jugoslaviji. Želimo mu, da bi tudi iz naše ožje domovine Slovenije odnesel prijetne vtise. Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra O. Po sklepu meddruštvenega odbora ljubljanskih sokolskih društev na seji 31. avgusta in po navodilih saveza SKJ z dne 30. avgusta bodo ljubljanska sokolska društva proslavila letošnji kraljev rojstni dan na večer pred praznikom ▼ ponedeljek 5. septembra ob 20. v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru Spored svečanosti: 1. Sokolski pozdrav. Godba Sokola I. 2. Pozdrav državni zastavi: Državna himna. Godba Sokola L 3. Nagovor staroste Sokola I. Ljubljana Tabor br. inž. Lado Bevca; 4. Hej Slovani! Godba in petje. 5. Čitanje poslanice saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. 6. Recitacija: Šesti september. 7. Zaključek svečanosti: Pesem sokolskih legij. Godba in petje. Člani in članice se udeleže te proslave v slavnostnih krojih. Kdor nima kroja, naj pride v meščanski obleki s sokolskim znakom. Vsa društva bodo sodelovala s svojimi društvenimi zastavami. Zdravo! Ljubljanski Sokol, Sokol I Tabor, Sokolsko društvo Ljubljana II, Sokolsko društvo Ljubljana III, Sokolsko društvo Ljubljana IV, Sokolsko društvo Ljubljana— šiška, Sokolsko društvo Ljubljana—Moste, Sokolsko društvo Ljubljana—Štepanja vas, Sokolsko društvo Ljubljana—Vič, Sokolsko društvo Ljubljana—Zgornja šiška Naš kralj Je po svojem odposlancu kumo-val sokolskemu praporu v Slovenski Bistrici Slovenska Bistrica, 4. septembra Slovenska Bistrica ie danes proslavila 25 letnico ustanovitve svojega Sokola z razvitjem krasnega novega prapora, kateremu je kuin Nj. Vel. kralj Peter II. Za to priiiko 6e je vsa Slovenska Bistrica odela v zastave. Ob 14. so se fcbrali siovenjebistriški in okoliški Sokoli na kolodvoru, da sprejmejo mariborske in druge Sokole. Po prihodu vlaka so odšli vsi na telovadišče. kjer je bil novi prapor ob navzočnosti večtisočglave množice ljudstva iz Slovenske Bistrice in okolice slovesno razvit Na častni tritIz bratskog zagrlja— ja«. V imenu mariborske sokolske župe je čestital podstarosta br. K rajne, ki je želel slo-venjebistriškemu Sokolu čim lepšega uspeha. S tem je bila svečanost razvitja končana. Nato Se je razvil efcozi Slovensko Bistrico sprevod, v katerem je korakalo nad 1.000 Sokolov. Sokolic, narašča jnikov in dece. Udeležence sprevoda je občinstvo na ulicah ves čas prisrčno pozdravljalo in obsipalo • cvetjem. V sprevodu sta korakali tudi središka sokolska godta in gornje-bistriška delavska godba. Sokolski sprevod je' strumno defiliral mimo kraljevega zastopnika, ki je z balkona okrajne posojilnice živahne pozdravi j aL Nato je bil lep telovadni nastop posameznih oddelkov na lepo pripravljenem telovadišču. Ob tej priliki je imel zopet pozdravni nagovor starosta brat Ferdo Vigele. ki je zaključil svoja izvajanja s poudarkom: »Le naprej, preko globeli in zaprek v širino svobode do zmage resnice in pravice. Sokoli smo bili. Sokoli smo in Sokoli bomo ostalil Zdravo! Krvavi spopadi v Palestini Jeruzalem, 4. sept. AA. Položaj se je v vsej Palestini ponovno poslabšal. Računajo, da je bilo danes 14 Arabcev ubitih v boju s četami. V spopadu med posamezniki pa &o bili ubiti trije Arabci in en Žid. Več židovskih trgovin je bilo požganih. Danes je na progi Lida—Haifa skočil s tira tovorni vlak, zaradi česar je na tem delu proge promet ukinjen. Neko uradno poročilo pravi, da je prišlo pri Darahi do prask med angleškimi četami in arabskimi aktivisti. Pri tem spopadu je bilo ubitih 14 Arabcev, med katerimi je tudi šejk Taha, eden izmed uporniških voditeljev. Dva Arabca so ujeli. Angleške čete niso imele izgub. Pri Saint Jean de Aoru so streljali na dva židovska vojaška tovorna avtomobila. En šofer je bil ubit, en avtomobil pa &e je vnel. Preki sod v Haifi je obsodil na smrt nekega Arabca, ker se je udeležil uporniških napadov. Medparlamentarna trgovinska konferenca v Varšavi Beograd, 4. sept. p. Snoči ob 22.30 je odpotovala na mednarodno trgovinsko konferenco v Varšavi, ki bo zasedala od i. do 9. t. m., naša parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika senata dr. Ma-žuraniča. V delegaciji sta tudi poslanec dr. Kosta Kumanudi in senator dr. Josip Nemec. Konferenca jugoslovenskih skavtov Beograd, 4. sept. p. V samostanu Rakovioi poleg Beograda «e je pričela danes državna konferenca skavtske zveze. Na današnjem zborovanju so bila podana razna službena poročila, jutri pa bodo v taborišču slovesno proslavili kraljev rojstni dan. Po končanem zasedanju zveze bodo skavti obiskali grob Neznanega junaka na Avali ter se poklonili ob grobu kralja Aleksandra na Oplencu. Lep dar: Zgodbe brez groze Okrepitev hmeljskih cen v ČSR Žatec, 4. septembra. Češka sekcija hmeljarskega združenja poroča, da so številni hmeljarji v preteklem tednu končali obiranje, v ostalih nasadih pa se bo obiranje nadaljevalo prihodnji teden. Obiranje je bilo v preteklem tednu prekinjeno zaradi pogostega dežja, ki ga je Sipremljalo hladno vreme. To hladno vreme povzroča, da mnogih nasadov ne bodo obrali, kar nadalje zmanjšuje donos letine. Letos se je zlasti ugodno izkazalo škropljenje proti pe-ronospori. Kobule imajo normalno velikost in so večje, nego se je prvotno pričakovalo. Tudi vsebina hmelja je popolnoma zadovoljiva, zlasti v pozneje obranem hmelju. Trgovina s hmeljem se je pričela živahne-je razvijati zlasti v zadnjih dneh, vendar v primeri s prejšnjimi leti še zaostaja, ker se je letošnja letina zakasnila. O višini letine in o množini posameznih kakovostnih vrst doslej še ni mogoč popoln pregled. Doslej so na deželi pokupili okrog 6000 starih stotov žateškega hmelja. Povpraševanje je predvsem za gladko zeleno blago, in sicer za izvoz. Ta hmelj je v prejšnjem tednu večkrat dosegel ceno 1000 Kč; danes pa se za tak hmelj plača povsod 1050 Kč za 50 kg. Za blago srednje kakovosti je zaenkrat manj zanimanja. Domače pivovarne še malo kupujejo, vendar se ceni, da je letošnja potreba pivovarn znatno večja nego lani. V splošnem se cene gibljejo med 800 do 1050 Kč. Iz roudniŠkega okoliša pa se glasi poročilo, da bo letina v splošnem manjša ia bo znašal primanjkljaj pri posameznih hmeljarjih 20 do 30%. Hmeljarji mirno prodajajo blago v partijah, oni, ki imajo kvalitetni hmelj, pa so rezervirani. Navzlic slabemu vremenu pri obiranju je pridelek v znatnem delu kvalitetno dober, ksr no-trjuje čvrsto povpraševanje vlade zopet v Beogradu Beograd, 4. sept. p. Dopoldne se je vrnil min. predsednik dr. Stojadinovic z Bleda v Beograd. »JUTRO«, ponedeljska izdaja 2 Ponedeljek, 5. IX. 19JB / Slavje našega narodnega delavstva Počastitev tridesetletnice Narodne strokovne zveze je zlasti z udeležbo bratov iz ČSR postala prisrčna manifestacija za svobodo, enakost, bratstvo in zvestobo Ljubljana, 4. septembra. Danes dopoldne se je jubilejni kongres narodnega delavstva nadaljeval z manife-stacijskim zborovanjem v dvorani Delavske zbornice, ki so se ga poleg delegatov in članstva Narodne strokovne zveze udeležili tudi najodličnejši predstavniki našega narodnega življenja in vsi člani odposlanstva bratske Ceske obce delnicke s tajnikom Votickim na čelu. Med drugimi so zborovanju prisostvovali banski svetnik Zorn v imenu bana, zastopnik komandanta divizije podpolkovnik Dordje Radojko-vič, podpredsednik mestne občine dr. Ravnihar, zastopnik Delavske zbornice Kosem, predsedsik Zveze društev privatnih nameščencev Žemljic, zastopnica Narodnega podpornega društva v Nemčiji Pavla Po-glajenova, starosta ljubljanskega Sokola Kajzelj, narodni poslanec Mravlje, stari nacionalni borec, šentjakobski župnik Janko Barle, zastopnika Zveze vojnih dobro-voljcev podpolkovnik Mikuž in Kaiser, predsednik CMD inž. Mačkovšek, za Zvezo kulturnih društev inž. Rus in Dušan Verbič, za UJN2B Koprivec, za »Slogo« Bratina, predsednik Jugoslovensko-bolgar-ske lige in Vodnikove družbe ravnatelj Rasto Pustoslemšek, podpredsednik »Soče« Ivo Sancin in zastopnik Zveze kmetskih fantov in deklet dr. Igor Rosina. Predsednikov nagovor Zborovanje je otvoril predsednik Rudolf Juvan, ki je poudaril, da je nacionalno delavstvo pred 30 leti začelo v južnih krajih bivše avstro-ogrske monarhije široko zasnovano gibanje za uveljavljenje delavskih pravic in za naše nacionalno osvobojenje. Včerajšnji delegatski zbor je ugotovil, da so narodno delavstvo in njega voditelji v teh 30 letih vestno izpolnili svojo dolžnost in s ponosom lahko pokažejo uspehe opravljenega dela. Ko je pozdravljal posamezne predstavnike, so zborovalci priredili dolgotrajne, viharne manifestacije predsedniku naše narodne vojske in zastopnikom delavstva iz bratske CSR. Vi ste bili pred 30 leti naši učitelji in voditelji, je predsednik nagovoril odposlanstvo ČOD, vso dobo, ki je za nami, smo sodelovali v bratski zvestobi, a še nikoli nismo do vas in do vaše stvari gojili toliko goiečih simpatij kakor v teh težkih dneh. Zato se vam ponovno zaklinjamo, da nikdar ne bomo pozabili in zavrgli idej velikega našega učitelja, pokojnega prezidenta Tomaža G. Masaryka (Slava njegovemu spominu!), sedanjega prezidenta ČSR dr. Edvarda Beneša (prisrčne ovacije) in voditelja bratskega češkoslovaškega delavstva Vaclava Klofača. Navdušenje v dvorani se dolgo ni hotelo poleči, nato pa je predsednik Juvan v kratkih izvajanjih očrtal postanek in razvoj NSZ. Ustanovitev Narodne delavske organizacije v Trstu je v tesni zvezi s krvavimi septembrskimi dogodki 1. 1908. v Ljubljani, porojena je bila iz krvi velikih narodnih mučenikov Adamiča in Lundra. Ko so po kratkem delovanju avstrijske oblasti organizacijo razpustile, je bila že v naslednjem letu ustanovljena Narodna strokovna zveza. Veliki kongres, ki se je vršil leta 1913. v Ljubljani, je zgovorno izpričal, da rase pod njenim okriljem krepka, zavedna armada. Vojna je za nekaj let prekinila započeto delo, po osvobojenju pa so zvezo nove razmere in nove potrebe vnovič priklicale na plan. Ko smo pred 30 leti ustanavljali zvezo, je bila naša ideologija že jugoslovenska, in takšna je ostala do danes, ko pravkar praznujemo 201etnieo nacionalne države. Pod vodstvom NSZ je slovensko delavstvo vedno verno služilo blagopokojnemu kralju Petru I. Osvoboditelju, njegovemu viteškemu sinu Aleksandru I. Zedinitelju, ki jima velja večna slava, in tako služi danes tudi mlademu kraju Petru II. Med živahnimi manifestacijami za mladega vladarja je bila sprejeta vdanostna brzojavka, v kateri narodno delavstvo zagotavlja, da bo zmerom zvesto čuvalo s krvjo pridobljeno Jugoslavijo. Pozdravna brzojavka je bila poslana tudi voditelju češkoslovaškega delavstva Klofaču. Pozdrav bratov s severa Viharno pozdravljen je nato v imenu odposlanstva COD spregovoril član predsedstva Karel Šerba, ki je med drugim dejal: »Naložena mi je prijetna dolžnost, da vas pozdravim v imenu "velike bratske družine, v imenu 380.000 strokovno organiziranih delavcev, uradnikov in nameščencev ČSR, in da se vam obenem zahvalim za gostoljubje, s katerim ste nas sprejeli v svoji sredi. Prav to nam je najboljši dokaz, kako velika je ljubezen med vami in nami. Čehoslovaki in Jugosloveni nimamo skupnih meja, delijo nas države neslovanskih narodov. Še koridorja nimamo, ki bi nas vezal, spaja nas samo koridor ljubezni in bratstva. Prišli smo k vam v času, ko Čehoslovaki živimo v skrbi in strahu za našo republiko, v času, ko sta ogroženi naša demokracija in samostojnost Ne vemo ne ure ne dneva, kdaj seže po nas sovražni napad. V podobnem položaju smo, v kakršnem so bile pred svetovno vojno nekatere balkanske države, ki so bile stari avstro-ogrski monarhiji zapreka v izvajanju njenega dobro premišljenega načrta, prebiti si pot na vzhod. Po vsem svetu je šla takrat organizirana propaganda, ki je dokazovala, da se morajo te države v interesu napredka in miru zbrisati z evropskega zemljevida. A poslednji rezultat tega prizadevanja je bil ravno obraten — prav nedavno je zadnji ostanek stare monarhije izginil z zemljevida, iz male predvojne Srbije, proti kateri so bili v prvi vrsti naperi eni ti načrti, pa je zrasla velika, mogočua, bratska Jugoslavija. Zdaj naj bi na vrsto prišla Češkoslovaška. Dobro se zavedamo težkega položaja kim velikim narodom merimo — in to je tu najvažnejše — v odločnosti: braniti se do poslednje kaplje krvi. V vojnah ne gre samo za število mož. Najzgovornejše potrdilo tega dejstva in najveličastnejši vzgled so nam nudili bratje Srbi v svetovni vojni. A tudi v zgodovini češkega naroda nam proži poučen primer doba reformacije, ko je bila vsa Evropa proti nam. Bili smo mnogo slabše oboroženi, a navdušenje husitske vojske je bilo, ki je rodilo največje junaštvo. Dandanes sicer nimamo Žižke in Prokopa Golega, a imeli smo velikega prezidenta Masaryka, imamo modrega prezidenta dr. Beneša in imamo zvestega zaveznika v jugoslovenskem narodu z njegovim mladim vladarjem na čelu. Vse bomo storili za ohranitev miru, a če bo naše prizadevanje ostalo zaman, poj de republiko branit slednji mož in sleherna žena brez razlike starosti in stanu. Češkoslovaški narod je odločen, da ne odstopi niti pedi zemlje niti svobode, temveč rajši žrtvuje življenje.« — Na koncu je govornik čestital NSZ k uspehom njenega dosedanjega dela in ji želel najboljšega prospeha v bodočnosti. Pomen In namen narodne delavske organizacije Za njim sta čestitala k jubileju še podpredsednik mestne občine dr. Ravnihar, ki je obudil nekaj živih spominov na veliko manifestacijo narodnega delavstva leta 1913., in zastopnik DZ Kosem. Nato je predsednik prečital nekaj pozdravnih pisem, ki so jih med drugimi poslali pod-starešina SKJ Gangl, senator dr. Kramer, narodni poslanec Pleskovič, bivši župan mariborski dr. Lipold, predsednik Obrtniškega društva Josip Rebek, predsednik zveze bančnih in zavarovalnih nameščencev dr. Vrančič in Zveza vojnih dobro-voljcev. Sledil je obširen, izčrpen idejni referat, ki ga je podal podpredsednik NSZ, direktor OUZD dr. Joža Bohinjec. Na začetku se je poklonil mlademu kralju Petru II., ki je izraz naše velike vere v mogočno in srečno bodočnost jugoslovenskega naroda in države. Ko pozdravljamo svojega vladarja, kličemo obenem pozdrav jugoslovenski in slovanski demokraciji. NSZ je organizacija narodno zavednega demokratično mislečega slovenskega in jugoslovenskega delavca, ki hoče kot del narodne celote prinesti svoj delež h gmotni, kulturni in moralni moči naroda in države. V zvezi s položajem ČSR je govornik poudaril, da bi oslabitev ČSR pomenila oslabitev slovanskega gospodarstva, politične moči in socialne kulture. Zato jugoslovenski nacionalni delavec ne more praznovati svojih jubilejev brez izrazov vročih simpatij za češkoslovaško narodno-socialistično delavstvo, njegove voditelje in za veliki, demokratični češkoslovaški narod! V naši državi je bilo v juniju letos zaposlenih v obrti in industriji 760.000 delavcev, z rudarji vred okoli 800.000 oseb. Te številke pomenijo samo porast 6.5% nasproti stanju v letu 1937., a še ta porast odpade v glavnem na državni monopol, medtem ko zasebna industrijsko-obrt-niška delavnost kaže le malenkosten napredek. Povprečna delavska mezda v državi znaša 23.56 din, kar predstavlja komaj 0.83% poviška v tej dobi, medtem ko se je draginja dvignila za nekatere važne življenjske potrebščine na 20 do 30%. Te razlike nikakor niso znak dobrega gospodarstva in povedo, da je v državi samovolja kapitala še zmerom skoraj neomejena. Zakon o minimalnih mezdah je ostal brez praktične vrednosti, ponekod pa je celo poslabšal gospodarski standard delavstva. Jugoslavija je država z najnižjo realno delavsko mezdo. Narodni delavci niso rasisti in antise-miti v fašističnem smislu, so pa to v demokratičnem smislu. Iz našega gospodarskega življenja je treba izločiti vse, ki nimajo smisla za splošne narodne potrebe in jih vodi anacionalna in asocialna miselnost Vodstvo našega gospodarstva sme biti poverjeno samo nacionalno zanesljivim ljudem. Če je že sodelovanje tujega kapitala potrebno, ga morajo stražiti in kontrolirati najaktivnejša socialno - politična zakonodaja in svobodne delavske strokovne organizacije. Narodni delavci odločno odklanjajo fašistično ideologijo in koketiranje z diktatorskim varuštvom nad delavskimi sindikati. Unificirani sindikati pomenijo prepoved združevanja. O nevarnosti boljševizma je govornik izjavil, da ima ta pokret izdelano svojo socialno, gospodarsko in kulturno ideologijo samo v Rusiji in v velikih industrijskih državah. Pri nas te ideologije ni, in kdor straši z boljševiško nevarnostjo, ima po navadi vse druge prikrite namene. Na koncu svojih izvajanj je dr. Bohinjec opozoril še na eno izmed najvažnejših točk, ki bi ji moralo delavstvo posvetiti čim več borbenosti in idealizma: za ohranitev svetovnega miru. Oboroževanje povzroča gospodarske krize, daje povod diktatorskim in militarističnim režimom in zavira socialni napredek narodov, demokracija pa je najzanesljivejše jamstvo za mir. Zvestoba za zvestobo! Govor dr. Bohinjca so zborovalci pogostokrat prekinjali z živahnim »dobravanj em in po dvorani so odmevale zlasti viharne ovacije našemu mlademu vladarju in bratom čehoslovakom. Nato je spregovoril še tajnik ČOD Voticky ki je obnovil zgodovino 301etnega dela NSZ in skupne borbe delavstva obeh bratskih narodov. Narodni delavci bodo zmerom ostali nositelji velikih idej, ki nas jih je učil prezident - Osvoboditelj, demokracije, ena- Nato so se delegatje in gostje zbrali v hotelu Bellevue k skupnemu kosilu, ki se ga je udeležil tudi oficielni predstavnik bratske republike konzul inž. Stanislav Mi-novsky. Pri tej priliki je bilo izmenjanih nekaj prisrčnih napitnic. Govorili so predsednik Juvan, ki je še posebej pozdravil predstavnika ČSR tajnik Voticky in bivši narodni poslanec Brandtner, ki je bil ob ustanovitvi NDO njen prvi tajnik v Trstu. Završanov kvartet je z izbranim sporedom slovenskih in slovanskih pesmi še pozdig-nil iskreno bratsko razpoloženje. Po kosilu so si nekateri izmed udeležencev ogledali velesejem, jutri pa odpotujejo češkoslovaški gostje v spremstvu domačih predstavnikov na Bfed, ▼ GoaJ-MartulJek in na Jesenice. Lepo uspela akademija Snoči je bila v dvorani DZ jubilejna akademija, ki ji je prisostvovala poleg delegatov tudi množica domačega občinstva, da zamudniki skoraj niso več dobili prostora. Na akademiji so sodelovali operna pevka Heybalova, operni pevec Lupša in kapelnik dr. S vara, ki so bili za svoja izvajanja deležni navdušene pohvale. Odlično pa sta se predstavila tudi pevsko društvo »Sava« pod vodstvom Franca Ven-turinija in pa tamburaški zbor NSZ, ki ga vodi kapelnik Alojzij KarmeL Predsednik prireditvenega odbora France Juvan je na začetku v kratkem nagovoru pozdravil goste, član NSZ Milan Vozelj in Jože Jerom pa sta nastopila z vrsto recitacij, med katerimi je užgala zlasti Klop-čičeva »Drejčnik Andrej govori«. V celoti je akademija dosegla prav lep uspeh. in velike nevarnosti. Ne maramo biti kriv- kopravnosti narodov, socialne pravičnosti AC M - t« — AI V, A ^ • M A I — -_ ____1 _ T V t _ _A. —_! - _1.12__9 _ j • _ ci najstrahotnejše nesreče, da bi dali po voda novemu svetovnemu spopadu. Zato je v nas toliko zatajevanja, ki ga mnogi še ne znajo razumeti. Zavedamo se, da bi v primeru vojne ne šlo samo za nas, temveč za Evropo in za ves svet. Bojimo se že samo izreči besedo »vojna«, to strašno besedo, ki prinaša narodom samo trpljenje, bedo in glad. Živo se še spominjamo potokov krvi in solza, ki jih je prelila svetovna vojna. Prav tako se zavedamo, da smo majhna država, ki se po številu prebivalstva ne more meriti z drugimi. Vemo pa vendar, da se lahko tudi z vsa- i in svobode. Po stari zaobljubi: zvestoba za zvestobo — bodo delovali za prospeh in veličino Jugoslavije in ČSR, za zmago demokracije in pravice. Ob 12.30 je predsednik z zahvalo vsem in posebej še Čehoslovakom, ki so jih zborovalci ponovno navdušeno aklamirali, zaključil lepo uspelo zborovanje. Pred palačo Delavske zbornice so se udeleženci zbrali v sprevod, ki je odkorakal nato pred mestni magistrat, kjer so predstavniki našega in češkoslovaškega narodnega delavstva položili dva krasna venca pred spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja. I Premiera Kino Matica ob 16., 19.15 in 21.15 uri ! Pariv 'Šefežene! Pariške avanture Mladini neprimerno! I Šestdesetletnica Narodne čitalnice v šiški je včeraj uspela v splošno zadovoljstvo Ljubljana, 4. septembra Šišika je praznovala danes lep in pomemben dan — 60-letnico ustanovitve in delovanja svojega najstarejšega kulturnega društva, Narodne čitalnice. Proslava, ki bi se morala vršiti v celoti že preteklo nedeljo, je bila zaradi slabega vremena preložena na danes. Pred tednom je bila blagoslovitev novega prapora, ki so ga danes razvili. Spet je bila danes vsa Šiška v zastavah, okoli druge ure popoldne pa se je zbralo veliko število ljudi na šišenskem trgu k svečanemu razvitju prapora. Trg pred Gasilskim domom je bil ves v zastavah. Proslave so se udeležila vsa šišenska nacionalna društva, ki so vsa izšla iz čitalnice. Kmalu po drugi uri je godba 40. pešpol-ka zaigrala pod vodstvom g. višjega ka-pelnžka Herzoga uverturo, nakar je imel pozdravni govor predsednik čitalnice g. Avgust Zagradnik. Častni predsednik Anton Hiter je orisal zgodovino najstarejše slovenske čitalnice, ustanovljene v dobi narodnega prebujenja Slovencev, ko je ponovno vzplamtela ideja po slovanski vzajemnosti, politični enakopravnosti in politični samostojnosti slovanskih narodov. To je bila doba taborov, doba čitalnic in bralnih društev, kamor so se uvrstili tudi šišikarji, ko so L 1878 na pobudo Antona Kneza, veletrgovca in strica g. Zdenka Kneza, ki kumuje novemu praporu, ustanovili svojo Narodno čitalnico. Njeno ustanovitev so pozdravili ter gmotno podprli tudi razni odličniki izven šiške. Poslej je Narodna čitalnica s časopisi in Tevijami seznanjala Šiskarje z domačimi in svetovnimi dogodki. S svojim pevskim zborom je ponesla naš glas med Hrvate m Čehe. Slovel je tudi čitalniški gledališki oder, ki je uprizoril vrsto uspelih iger in vzgojil marsikaterega člana ljubljanskemu gledališču. Posebnost čitalnice v šiški je bila vsako- letna proslava prvega slovenskega pesnika, Valentina Vodnika. Iz čitalnice so izšla društva: podružnica CMD, šišenski Sokol, gasilci. L. 1928 je čitalnica pretvorila svojo društveno knjižnico v javno, da je tako postala pristopna najširšim slojem šišenskega prebivalstva. Upravičeno lahko trdimo, da je šišenska čitalnica v narodnem Ln kulturnem pogledu doprinesla velik in dostojen delež k ustanovitvi Jugoslavije. Pod novim praporom naj dela in vrši drugi del svojega narodnega in kulturnega programa, širi in utrjuje naj med narodom slovensko in jugoslovensko misel. V imenu mestne občine ljubljanske je društvu čestital g. podžupan Ravnihar, v imenu Kranjske čitalnice g. dr. Sajovic, v imenu ZKD pa g. ravnatelj Jeran. V imenu Sokola je čestital g. Bojan Drenik, ki je v znak hvaležnosti svojemu matičnemu društvu pripel na prapor krasen trobojni znak. Kum g. Zdenko Knez in kumica ga Justi Osetova sta razvila prapor, na katerega sta zabili moška in ženska podružnica CMD zlate žeblje. Po zastopnikih so se nadalje še poklonili Ljubljanski Sokol, Sokol Zgornja Šiška, Sokol Št. Vid, Narodno prosvetno društvo »Vodnik«, pevsko društvo »Slavec« in »Lira« iz Kamnika. Po razvitju je godba zaigrala narodno himno, nato pa se je zvrstil dolg sprevod po šiški. V sprevodu so šli Sokoli, gasilci, CMD, pevsika društva, zelo pestra skupina v narodnih nošah, zastopniki društev in veliko število šišenskega prebivalstva. V vozu, ki je bil ves v cvetju, sta sedeli kumica ga Osetova in ga Tavčarjeva, obe v na--odnih nošah. Sprevod je bil povsod po ulicah burno pozdravi jan in z vseh oken so deževali šopki. Zvečer je bila v restavraciji pri Keršiču zakuska, pri kateri je sodeloval tamburaški sekstet članov društva in ki se je razvila v prisrčno domačo veselico. L Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri Hordubalovi KINO UNION, telefon 22-21 K. Čapkova kmetska drama. Najlepši češki film! Spominska plošča generalu Maistra Slovesno odkritje je bilo včeraj dopoldne v Kamniku Kamnik, 4. septembra Svojega stavnega rojaka generala Rudolfa Maistra je Kamnik počastil že za njegovega življenja, ko ga je ob njegovi 50-letnici imenoval za svojega čast ega občana. Danes pa mu je odkril na rojstni hiši spominsko ploščo, da bo zlasti bodočim pokolenjem opomin k požrtvovalnosti in obrambi naroda in države. Hiša na Šutni, v kateri se je rodil general Maister, je bila za današnjo slavnost prenovljena in okrašena z zelenjem ki zastavicami. Mesto je bilo v državnih zastavah. V prvem nadstropja Maistrove hiše vzidana spominska plošiča je pregrnjena čakala odkritja. Ob 9. uri, po prihodu kamniškega vlaka, se je pričel razvijati spored, ki ga je prenašal tudi Radio Ljubljana. Prvo slovensko društvo »Lira« je za uvod zapelo pesem »Slovenska zemlja«. Nato je kamni3ki župan Novak pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja g. majorja Žarka Arandjeloviča, dalje gg. bana dr. Natlačena, poveljnika mesta polkovnika Paunkoviča in ostale odlične goste, ki so zavzeli mesta ob oknih Krafcnejeve hiše. Med gosti je bil tudi lord Lansbury v spremstvu svojih dveh tajnikov. Govornik dr. Dominik Žvokelj je proslavljal generala Maistra kot odločnega narodnjaka, vojščaka m pesnika. Po stihih ia Maistrove oporoke »Naši mejniki«: »Meča ne dajte nikoli itz desnice, naše pravice nikoli n zenice!« — je padla zavesa. Množica je trikrat vzkliknila »Slaval« Na črnem podpeškem kamnu se je zablestel napis: »V tej hiši se je rodil general Rudolf Maister 29. marca 1874.« Plošča je vzidana na pročelju hiše med dvema oknoma in je prav okusno napravljena po načrtu g. Sadnikaija, ki je tudi napravil lepo pozlačen grb kamniškega mesta nad ploščo. Na konzoli pod ploščo je visel lavorjev venec kamniške občine, na-daljne vence pa so položili š~: Zveza Maistrovih borcev (z napisom »Našemu generalu«), Zveza bojevnikov, Legija koroških borcev (»Svojemu neustrašnemu borcu za Koroško«), krasen šopek ruečih nageljnov pa Klub koroških Slovencev. Nato so se vrstili govori zastopnikov organizacij m društev. Med govorom zastopnika Maistrovih borcev podpolkovnika Cvirna so vsi pri šotni z enominutnim molkom počastili spomin pokojnega generala in vseh borcev, padlih za našo svobodo. Svečanosti sta prisostvovala tudi generalova sina gg. Hrvoj in Borut. V imenu družine se je g. Hrvoj Maister zahvalil prirediteljem in udeležencem, poudarjajoč: General Maister je bil deležen dosti priznanja, vendar pa je bil vedno najbolj vesel priznanja svojega rodnega mesta, 6 katerim so ga vezali najlepši spomini na mladost. Ko je župan prevzel v imenu občine ploščo v varstvo, je »Lira« zaključila svečanost z Jenkovo »Molitvijo«. Uboj brez vsakega povoda Tragična smrt mladega progovnega delavca Kranj. 4. septembra Davi ob 3. so bili kranjski orožniki obveščeni, da je bil v Besnici pri Kranju izvršen uboj. Žrtev je postal 24-letni železniški pro-govni delarvec Jerala. ki se je pozno ponoči mudil pri vaškem brivcu, odkoder so ga fantje pasteh v bližnjo gostilno oo žganje. V temi je naletel pred gostilno na dva fanta, ki ju je poadTavil: >Dober večer«. N« da bi mu odgovorila, sta skočila oba nanj ter ga napadla z nožem in kolom. Prvi ga je z nožem sunffl v vrat m mu preresai žilo odvodnico, dočim ga je drugi udaril s kolom. Jerala je zaradi hode poškodbe z nožem kmalu izknvaveL Ko so b® orožniki ot ubiti in da ste. ravnate v obrambi, ker jn Je Jerala prvi napadel. Ta izpoved se je brž izkazala za neresnično, ker so pri mrtvem JeTali našli nož zaprt v žepu. Napadalca sta komaj 22 letni Mihael Dolničar iz Kalvarije pri Kranju ter prav toliko stari Viitniko Krt iz Gornje Save pri Kranju. Kaj je oba napotilo, da sta kar na lepem izvršila krvavi zločin, bo dognati podrobnejša preiskava. Ker je miril razgrajače, je dobil nož v srce Slovenska Bistrica, 4. septembra Vsa Slovenska Bistrica je pod vtisom groznega uboja, ki se je pripetil ob 2. zjutraj v Spodnji Novi vasL Tam so ee zbrani fantje sprli. 26-letni godbenik Alojzij Jereb jih je hotel pomiriti K njemu je tedaj stopil neki delavec, ki je rapoelen pri kolodvorski žagi. in ga je trikrat zabodel z nožem. S tretjem sunkom ga je zadel naravnost v srce, da je Jereb takoj rniahnil. Po- kojnik le MZ znan faoC dober je pošten fant in usfačbeo pel zpjornje-bš. striški tvornici. Skrbel je skrbno aa svoja mater. Truplo so prepeljati v mrtvašnica kjer bo jutri obduoirano. Iz kronike Ljubljana, 4. septembra September kar lepo nadaljuje šege in običaje letošnjega poletja. Nedelja se je že dopoldne držala nekoliko kislo, popoldne pa je spet začelo rositi in je deževalo po malem v noč. Navzlic velesejimu ni bilo v mestu velikega vrveža, kar pa ee je dopoldne znašlo ljudi na promenadi, jih je razveseljeval prijeten promenadni koncert v »Zvezdi«. Policijska kronika ni zabeležila nikakih posebnih dogodkov. Reševalci pa so morali proti večeru pohiteti na glavni kolodvor. Z brzovlakonn je bila namreč v Ljubljano prepeljana 21-letna Pavla Galunova, uslužbena v rudniški restavraciji v Trbovljah. Našli so jo danes pri Zidanem mostu, na drugem bregu Save, v obupnem stanju. Obupanka se je bas zastrupila s solno kislino. V ljubljanski bolnišnici si prizadevajo, da rešijo mlado življenje. Nedelja na velesejmu Neugodno vreme včeraj ni motilo veselega velesejmskega razpoloženja in vrvenja. Promet v paviljonih je bil še živahnejši, kakor bi bil sicer, ker je dež ljudi odganjal pod strehe. Ker je bilo že dopoldne precej nezanesljivo vreme, so Ljubljančani po večini ostali doma in so se odrekli običajnim nedeljskim izletom- Zato je bil seveda obisk veiesejma glavna točka nedeljskega dnevnega sporeda. V mnogih paviljonih je bilo popoldne skoraj preveč živahno, kar prevsem velja za paviljon »J«, kjer si mnogi niso mogli mimo in s potrebno zbranostjo ogledati razstavljenih fotografskih mojstrovin, kakor bi si želeli. Paviljon je sicer »prazen«, ker je razstavno gradivo zavzelo le stene in je vsa širina paviljona prosta za prehod. Množice, ki so se včeraj popoldne gnetle v tem paviljonu, bi se ne mogle preriniti skozi tesnejše prostore, kar se je pokazalo v drugih paviljonih, kjer so tesni prehodi. Najhujša gneča je bila v paviljonu »H«, kjer se je tudi najbolj raz-živel poslovni duh ter pravo trgovsko vrvenje. Medtem ko vlada v paviljonu »J« v primeri z vrvenjem ter hrupom v paviljonu »H« tišina, kjub velikim množicam, saj ljudje nemo občudujejo krasne umetnine fotografske umetnosti, je v »trgovskih paviljonih pravi vele^jmski hrup. V teh paviljonih privablja množice mnogo vabljivih dobrot za telo, ki se jim obiskovalci seveda tudi ne morejo odreči. Razstavljeno blago v tem paviljonu je najbolj pestro. Ne smete misliti, da so se tu zbrali samo prodajalci kozarčkov po dinarčku, tu je zastopana tudi bižuterija, poleg izdelkov pletilne industrije in galanterije. Huda gneča je bila tudi v paviljonu »E«, na pohištveni razstavi, ki je tudi letos velika atrakcija, zlasti za zunanje obiskovalce. Sedaj je razstavljeno pohištvo, lahko bi rekli, skoraj povečini v enotnem slogu, usmerjenih in elegantnih oblik; opaža se še vedno oreh. Na umetnostni razstavi je bil daim* takšen promet, o kakršnem naši -umetrnki, ko razstavljajo v Jakopičevem paviljonu, ne upajo niti sanjati, že zaradi tega je treba pozdraviti zamisel prirejanja umetnostnih razstav na velesejmu. Le tako 9e lahko umetnostne razstave popularizirajo in primerno propagira jo, kar je za umetnostna dela morda bolj potrebno kakor za druge izdelke, čeprav umetniki sami niso vedno tega mnenja. Dež je seveda precej zmedel račune na veseličnem prostoru, vendar pa ni mogel tako kmalu odgnati ljudi. Fimoposebi se razume, da so bili zasedeni do zadnjega kotička vsi pokriti prostori, kamor ni segel vpliv slabega vremena. Tudi kupčij-ski uspehi so bili včeraj zadovoljivi in treba je reči, da je bil včerajšnji velesejm-ski dan eden najbolj uspelih. Spet žrtev dlnamita Dubrovnik, 4. septembra Pred dnevi je »Jutro« poročalo o strašni nesreči nekega mladega Dolenjca, ki ga je eksplozija dinamita pri lovljenju rib spravila ob obe roki in desno oko. Enako žalosten primer se je zdaj zgodil v hiki Sre-serju na polotoku Pelješcu. Tridesetletni Jure Lazič je ubijal ribe z dinamitoan. Ko mu prva patrona ni eksplodirala, jo je vtaknil v zadnji žep, potem pa je zažgai drugo. Ali medtem, ko je draga patroma. že eksplodirala in so mrtve ribe zaplavale po gladini, je Juretu Laziču eksplodirala tudi" patrona v zadnjem žepu. Silna moč je siromaka vrgla dva metra v zrak, nato pa je obležal z veliko rano na zadnjem dolu. Nekaj ur nato ga je smrt rešila trpljenja. Sina je hotel obesiti Zagreb, 4. septembra Iz Varažcfina poročajo »Novosti«: V v~-si Jajkovcu, občina Biškupec pri Varaž-dinu, so po golem naključju preprečili zločin, v katerem je domala izgubil življenje lSletni 3in kmeta Fabijana Tomaš-koviča. Stari Tomaškovič je bil poslal sina Josipa v Varaždin po razne drobne potrebščine. Ko se je vrnil sin iz mesta, sta z očetom obračunavala in je oče izračunal, da je sin prinesel sto dinarjev premalo. B^ž se je oče tako raztogotfl, da je velel ženi Mariji, naj mu. prinese sekiro. žena je to seveda odbila. Tedaj pa je pobesneli oče vzel vrv in se kar pripravil, sina obesi. 2e je vrgel sinu vrv okoli vratu, a sin se je obupno branil. Kakor sin. je tudi mati Marija vpila na pomoč Prihiteli so sosedje, ki so fanta rešili iz rok pobesnelega očeta. Vsa vas je ogorčena nad divjakom in zadeva je bila takoj prijavljena državnemu tožilcu. Ravnateljstvo šole Glasbene Matice po«4, va vse gojen oe, ki so se vpisali na šoto, da pridejo danes na razgovor v Hubadiovo pevsko dvorano, tem zvedo dodelitev k predmetnemu učitelju, nakar se tafeoj z vsakim posameznikom določi urnik pouka. Gojenci naj pridejo v sledečem redu: oni, ki eo se zapisali za klavir ob 15. uri. gojenci za violino ob 16. uri in za vse ostale predmete ob pol 17. vri Pisarna sprejema prigiase Se ves dan. Redni pouk se prične v sredo 7. t m. v vseh oddeJka m razredih. Ravnateljstvo in odbor Glasbene Matice vabita starše, da vpišejo mladino na najtstacejši giasbeno-vzgojni zavod v Sloveniji, >JOT5RO<, poeedetyBka iadaja 8 PoMdrfJek, 5. K. »38 Začetek jesenskega prvenstva Včeraj se je saa področja LNP začelo novo prvenstveno tekmovanje v vseh okrožjih In razredih Ljubljana, 4. septembra. To je bil prvi termin jesenskega prvenstva LNP! V borbo je šlo osem prvorazrednih moštev iz vseh treh okrožij in še nekaj enajstoric iz podeželskih skupin. Do sedaj znani rezultati dajo sklepati, da naše nogometne enajstorice še niso popolnoma v formi in je pač najbolj zaradi tega prišlo do nekaterih presenetljivih izidov. Zal je med našimi poročili tudi eno, iz katerega se vidi, da bo treba podsavezu in sodniškemu odboru tudi letos uvesti najstrožje mere, če ne bosta hotela nedeljo za nedeljo obravnavati same incidente ... Izmed danes odigranih 14 tekem za podsavezne točke v raznih okrožij in razredih smo mogli do zaključka lista zbrati poročila o naslednjih: Ljubljanska skupina catMmammmmammmmmmmtamBm Mars : Hermes 5:4 (Z: Z) Veliko presenečenje je prišlo z igrišča iz-za Kolinake tvomice: šiškarji so v prvi bitki za podsavezne točke prepustili obe točki ambicioznim Poljancem, čeprav so šM v borbo tako rekoč kot izraziti favoriti. Poljancem pa tega ni bilo pretirano mar in so z neizprosno žilavostjo držali korak z renomiranejšim nasprotnikom tja do kon-sa igre, ko so ga za — odločilni — koran, prehiteli. Devet godov v eni tekmi — to se pravi, na nasprotnem koncu. Njegova krivda e v veliki meri, da so se Šiškarji vrnili z bojišča brez točke. Eržen je postavil na 1:0 za H., Cirman na 2:0, Žigon je zmanjšal na 2:1, pa Dro-bež na 2:2. — Polčas. — Doberlet je potegnil na 3:2, Ferjan je za Hermesa izenačil na 3:3, pa je Žigon iz povsem upravičen« »11« zopet povišal na 4:3 in končno na 5:3, dočim je utegnil Ferjan samo še znižati dokončni rezultat na 5:4. — Sodil je g. Mrdjen; spočetka izredno šibko, proti koncu boljše. Reka : Kovinar 6:0 (1:0) Na Tržaški cesti so popoldne Vičani kar zadavili novopečenega prvorazrednega tovariša z Jesenic. Pri vsem tem niti niso mogli nascop u v svoji najjačji postavi. Pobrali so povsem zasluženo obe točki v tako izdatnem razmerju, saj so bili od začetka do kanca popolni gospodarji na terenu. Igra je bila bolj mlačna, to predvsem po krivdi gostov, ki niso mogli pokazati nič posebnega. Težko bi bilo v moštvu odkriti vsaj povprečnega igralca, edini vratar je na trenotke pokazal nekaj primitivnega znanja; moral pa se je resignirano udati v svojo usodo, ko se mu je število žog v mreži tako izdatno kopičilo. Rečansika obramba je bila kar tako zaradi lepšega in zaradi števila na igrišču. Dela ni imela nobenega. Ves obrambni opravek je vzela nase srednja vrsta, ki se je mogla posvetiti skoro izključno konstruktivnemu delu. Napad je držal situacijo in če bi bil malo boJj požrtvovalen, bi bil utegnil izbiti še kak uspeh. Kokalj v sredi krilcev, Slanina med napadalci, Lenarčič na desnem krilu so bili glavni in najbolj uspešni akterji, toda tudi ostali so se tovariško potrudili, da je doseglo moštvo takšen uspeh. Do polčasa so se Jeseničani še nekam branili in je tudi reški napad precej tega zastreljal. Po odmoru pa je začelo deževati golov. Uspešnejši je bil Slanina, ki jih je zabil v vsem štiri, dvema pa je bil avtor Thuma. Sodil je dobro g Vrhovnik. Kranj : Svoboda 3:2 (1:0) Kranj, 4. septembra Na igrišču SK Kranja je bila danes otvoritvena jesenska prvenstvena tekma med Kranjem in ljubljansko Svobodo. Svoboda je takoj spočetka močno pritisnila in Kranj potisnila v defenzivo. Že v 1. minuti se je srednjemu napadalcu Svobode ponudila krasna prilika, da bi iz 3 m daljave zabil vodilni gol. Toda priliko je zamudil... če bi se bila ta akcija posrečila, bi bil najbrže ves potek in tudi izid te tekme precej drugačen. Tako pa se je Kranj polagoma otresel Svobodinih klešč in dosegel iz prostega strela z daljave 30 m prvi gol, ki je zelo deprimiral goste. Ta gol gre na račun vratarja. V drugem polčasu so Kranjčani prešli v lahko premoč in je v 17. min. krilo De-lič povišal rezultat na 2:0. V 25. min. je bil spet isti igralec uspešen in rezultat je bil že 3:0 za K. Svoboda še zmerom ni hotela kloniti in res je šlemberger v 43. in 44. min. ustrelil dva zaporedna gola. Svoboda je igrala precej ostro in razen odličnega starta ni pokazala mnogo. Kranj je imel prednost domačega igrišča, razen tega pa je spretno izkoristil slabosti nasprotnikovega vratarja, ki mora vzeti glavno krivdo za dobljene gole nase. Vsekako so bili Kranjčani po smiselni in kombinatorni igri boljši od gostov. Tekmo je sodil g. Deržaj dobro. Mariborska skupina Rapid: Slavija 7:3(4:2) Maribor, 4. septembra Z dvema tekmama se je danes pričelo prvenstveno tekmovanje LNP v mariborskem okrožju, in sicer sta v Mariboru igrala Rapid in pobreška Slavija, v čakovcu pa Mura in ČSK, železničar in Maribor pa sta bila prosta. Tekma med Rapidom in Slavijo je bila na stadionu železničarja pred približno 400 gledalci. Igra je bila dovolj zanimiva. Oba nasprotnika sta nastopila v svojih najmočnejših postavah in je imel Rapid precej dela, da je ukrotil nasprotnika. Do odmora je bil rezultat precej tesen, pozneje pa se je Rapid uveljavil s svojo rutino in gladko zmagal. Rapidovci so imeli danes svoje najboljše ljudi v sprednjih vrstah, dočim krilci in branilci niso bili na posebni višini. Zlasti so grešili krilci, ki so preveč silili v obrambo, tako da ni bilo nobene prave zveze med napadom in ozadjem. Branilca imata lep odbojni udarec, vendar v kočljivih situacijah nista bila preveč sigurna. Enako velja tudi za vratarja. Slavija je zaigrala zelo vehementno, požrtvovalno in z velikim elanom ter rezultat sploh ne ustreza poteku igre, ki je bila ves čas dovolj izenačena. Krivdo za visoki poraz ima vratar, ki je bil najslabši mož v moštvu. Slavija je razen tega igrala preveč defenzivno in je tudi pokazala premalo skupne igre. To velja zlasti za napad, ki je sem in tja zaigral lepo, pa ni znal izkoristiti nekaterih zrelih situacij. Igra je bila v ostalem precej ostra, toda še zmerom fair in v mejah dovoljene igre. Sodil je g. Nemec v splošnem dobro. V predtekmi je rezerva Rapida v prvenstveni tekmi zmagala nad rezervo Slavije z 9:1 (4:0). ČSK : Mura 3:1 (1:1) čakovec, 4. septembra Na igrišču ČSK je bila danes odigrana prvenstvena tekma med starima rivaloma mariborskega okrožja, enajstorico Mure iz Murske Sobote in domačim ČSK. Domačini so zasluženo zmagali. Mura je zaigrala z velikim elanom, toda ni mogla uspeti proti odlično razpoloženemu nasprotniku, ki je bil v vseh vrstah boljši od nje. Tako je bilo kljub neodločnemu rezultatu prvega polčasa skoraj neizogibno, da sta obe prvi točki iz jesenskega prvenstva ostali v čakovcu. Tekmo je sodil g. Hobacher iz Celja objektivno in dobro. Celjsko'trboveljsk a skupina Celje : Amater s: 1 (3:0) Oelje, 4. septembra. Na Glaziji je bflla danes popoldne pred 300 gledalci odigrana prva jesenska prvenstvena tekma, med Celjem in Amaterji iz Trbovelj. Tekma je bila zelo živahna, da vse preveč, kajti gostje so se spet odlikovali s svojo surovo igro in potrdili svoj lanski žalostna staves. Mnogo krivde za takšen potek mora vzeti nase tudi soeftak, ki ni znal zatreti surovosti in se je »izkazal« a Številnimi nemogočima odWy±va držal te Pupo brez posebnih težav. Kljub inbenzfcroemo nopadsnjn Js Lj. prfgla do prvega uspeha šele v 23. min. po Ertoerju, potem pa dolgo ni bilo nič, razen lepih a neizrabljenih prilik pred golom. Poslednji dve minuti .polčasa sta dali na- V krepkem poletu 2:0, pa Pepček na daljnja dva zgoditka. je Janežič povišal na 3:0. Drugi polčas je potekel skoro ves znamenju premoči Ljubljane, toda tudi tokrat je šele tik pred koncem prišlo do Številčnega izraza: v 42. min. je Pepček Erber jev pred lož ek ra.zaint.no spremenil v četrti zgoditek. Sodil je dobro g. Macoratti. Ostale nogometne tekme Bukarešta: Rumunija B : Jugoslavija B 2:0 (2:0). Praga: Slavija : Ferencvaros 2:2 (2:1). Prvi finale za srednjeevropski pokal. 50.000 gledalcev. Trst: Hašk : Triestina 2:0 (1:0). 4000 gledalcev. Zaslužena zmaga Ju-goslovenov. Gole sta zabila Kacijan in Bondora. Novi Sad: Vojvodina : Jugoslavija 3:2 (2:0). Jugoslavija ni bila kompletna. Izbirni miting v Beogradu Beograd, 4. septembra. Na igrišču BSK je b&l danes dopoldne izbirni miting za sestavo naše reprezentance za IX. baTkaniado. izbirne tekme so bile potrebne v nekaterih disciplinah, ker so za ostale po najboljših rezultatih že določeni naši neprezentanti. V tekH na ioo m je za izbiro četrtega tekača v štafeti 4x100 m zmagal Rado-nič (Jugoslavija) s časom 11-1 pred Rar čičem (Ilirija) 11.2 — V tek« na 400 m je za izbiro četrtega tekača v štafeti 4 x 400 m zmagal Kling (BSK) s časom 51.4 pred Nikhazijem z 52-2 — V izbirnem teku na 800 m je zmagal Nabernik (Primorje) z 2:023 — Na 400 m * zaprekami je bil najboljši Banščak PSK s 62 sek. Skušek (Primorje) je odstopil. — V skoka v daljino eo bili doseženi zelo slabi rezultati in je zmagal Lazarevič e 6:49 m. — V treningu na 1500 m se je Krevs (Pr) plasiral pred Pogačnika. • Med mitingom se je žal pripetila tudi nesreča, pri kateri Je bil hudo poškodovan beograjski trgovec Lazar Jovaacnič, podpredsednik beograjskega lahkoatletske ga saveza Ko Je pri startu hotel oddati z avtomatsko pištolo znak za start, mu je pištola eksplodirala, pri čemer Je bil hudo poškodovan na glavi, zlasti na rokah ,tako da so mu morali levo roko ta- raj flfPuIex«, prehodno »Grunau-Baby<, skupine >Pionir< iz Ljubljane, in »Rhonbus-sard«, letalo visokih sposobnosti (termični aparat), ki prvenstveno izrablja za vzgon segrete zračne plasti. Vsa tri letala so kljub svoji velikosti izredno lahka, saj tehta prvo ie 85 kg, drugo 180 kg in tretje, ki že ni dokončano, 170 kg. To zadnje letaJo je brez opornikov. Razpeti na teh treh letal je 11,13.40 in 16.70 m. — ima zgoraj ženski kipček z letalom v ro. kajh, malo nižje grško ornamentiko, spodaj lovorov venec, na masivnem podstavku pa ponosino ime darovalca »Howard Hughes« Tnophv. Razen v eni tekmi, kjer je bil dru-gonagrajem, je iašel gospod Zaje iz vseh ostalih tefkem kot prvak. Gospod Zaje ni praktičen jadralec, posvetil pa je ves svoj trud izdelavi izredno posrečenih modelov. Pogledamo v notranjost letala »Grunau Babv« (Raznožnik je dosegel z njim državni rekord 10 ur. 47 piin. in priplaval v tem letalu v soboto iz Maribora) strašno je vse to 'komplicirano za laika: barograf, variorneter, brzinomer, kompas, vzvod za vlek. palica za krmarjenje, nožna komanda in nevem še kaj je v tem majhnem prostoru nakopičenega. Za hrbtom pilota, ki sedi na mehko tapeci-ranem sedežu, je vdolbina za padalo, ki ga Prav prijetno se da kramljati z mentorjem Janezom. S st rokovnjaško razlago tolmači vse tajne jadralnega letalskega pokreta. vsaka skupina ima 10—15 sodelavcev. Delajo vse sami. Na letalih ni opaziti razen najnujnejših vezi, ki morajo biti kovinske, nobenega žebljička. Vsi deli so leseni: krila, trup, krmila, vse je zlepljeno s hladnim k le-jem. Vezane plošče, kolikor so uporabljene imajo debelino 0.8 do 1.2 mm. Posamezni doki so drobceni in lahki, vsi preračunani in pretehtani. Laik si težko predstavlja koliko je tu dela in truda Ln ljubezni, vztrajnosti in samozatajevanja. Janez j.e že pri treh pomagal graditi, zato pa tudi veliko ve. Pravkar je prinesel gospod John Zaje. zobotehnik »Amerikamec«, srčkan modelček s pravim vdelanim motorčkom 1/5 KS. Kar '20 minut obdrži letalce motorna sila v zraku in če so zračni tokovi ugodni, jadra modelček še neprimerno dalj časa po zraku. Gospod Zaje se je udeležili v New Yorku že s 13. leti modelnih tekem in si priboril v 6. letih kar 12 rnedalij, 6 pokailov in 2 krasni srebrni stebrieasti trofeji, katerih največja. — visoka je 3/4 m, ima letalec pri višjih poletih vedno privezanega na hrbtu. Pad alo an pada lne čelade — vse je razstavljeno. Na steni ponazoruje življenje in delo naših mladih osvajevalcev zraka 16 učinkovitih fotografij. Zanima nas še start. Janez že hiti razlagati: >Veste, delamo vse na povelja. Pri odletu nas je devet. Pilot, pri guminijastih vrveh, na vsaki strani po trije, pri repu eden in pri krilu učitelj. Na »Pozor!« nategnemo gumijaste vrvi. na »Vleči!« gremo korakoma naprej, na »Teči!« stečemo, na »Spusti!« sprosti mož pri repu letalo in še par metrov drsenja do mrtve točke, pa že jadramo. Pilot je seveda krepko prepasan z jermeni in še nad glavo ima enega, da je varnost večja.« Posebnost so gumijaste vrvi. So zelo debele. saj jih sestavlja do 800 gumijastih nitk s premerom 2 mm. Pri nategu doseže vrv dvakratno dolžino. Mnogo je tudi fizičnega dela na Blokah. Fantje delajo in jadrajo v plavalnih hlačkah v svežem planinskem zraku in soncu. Samostojnost, odločnost in zdravje so plačilo za pošteno delo. stifi razstava je končana — z razdelitvijo nagrad je le malo zadovoljnih Sto petdeset kilometrov filma so mora-E letos v Benetkah pregledati ocenjevalci razstavljenih filmov. Vse države, ki izdelujejo fikne, so poslale tja najboljša dela zadnjega časa. Amerika je razstavila 8 film:v, Francija 6, Anglija 6, Nemčija 6, Italija 4, češkoslovaška 4, Mehika 3, Madžarska 2, švedska 2, Japonska 2, Indija 2, Belgija, Švica in Južna Afrika pa po enega, štirinajst dni so igrali te filme na Lidu. Poročevalci najvčjih svetovnih liscev so se zbrali v Benetkah, delali pro. gnoze, kako bodo razdeljene nagrade. Pa so se ušteli. Rezultat ocnjevaLne komisije ie bil čisto drugačen, kakor so ga pričakovali. Dvodelni olimpijski film Leni Riefen-stahlove je debli najvišje odlikovanje — Mussolini j ~ v pokal. Film »Domovina« s Saro Leander je bil nagrajen s peikaiom ministrstva narodne vzgoje. Albersoivo v režiji Francoza J. Fevderja »Potujoče ljudstvo«, Riihmanncv »Vzorni soprog« in Ufin »Dopust na besedo« pa so dobili kolajne. Odlikovana sta bila tudi Ufina kulturna filma »Država čebel« ter skupina krajših filmov »Kulturna in tehnika«, razen tega pa še Ufin žumal kot najboljši. Na Italiio je odpadel drugi Mussoliaijev pokal za film »Letalec Lucia.no Serra«, ki je bil narejen pod vodstvom Mussolinije-•veea sina. P;kal fašistične stranke je dobil film iz Verdijevega življenja. Več kolajn je dobila Italija še za nekatere krajše filme. Ameriki so dali razsodniki veliko na- grado za umetniško najbolje izdelan film, in sicer za Disneyev risani film v barvah »Smegulčica in škratje«. Francija je dobila za film »Ječa brez mreže« pokal ministrstva za prosveto, razen tega pa še pekal ocenjevalne komisije za najboljši izbor filmov, ki jih je poslala na bienalo. Pokal ministra Volpiia je dobil angleški igralec Lesilie Howard za svojo igro v filmu »Pygmalion«, ki so ga napravili po Shawcvem romanu. Angleški film »Boben« je dobil pekal mesta Benetk. Japonci so bili nagrajeni za svoj vojni film »Patrulja«. Ko so bili rezultati ocenjevalne komisije dani v svet, je bilo menda le malo sve- ^ fifcfc »Zdaj voli med dvema odločitvama! Ali vzamesš zdravilo, ali pa daš teti poljub!« j (»Everybcdys w:ekiy«) tovnih flstov JEh ne bi biH sprejeti a pos bnimi komentarji. Franccski listi poudarjajo pristranost. Zlasti se čudijo, da je bil odlikovan olimpijski film, ki ni igralski film ampak športna reportaža. Zelo glasni so tudi Angležu Zlasti zaradi tega, ker se jim je primerilo prav z obema olimpijskima filmcima m kaj zanimivega. Hoteli so namreč filma okrajšati in igrati oba skupaj v enem sporedu, pa R:e-fenstahlova tega ni dovolila in se je tako nazadnja zgodilo, da Angleži vsaj za enkrat olimpijskega filma sploh ne bodo videli. Pozabljeni »o ostali v Benetkah odlični filmi, kakor so bili češki »Hordubalovi«, francoska »Labodja smrt«, »Zloraba zaupala«, ki smo ga pri nas že gledali, in nekateri drugi. Nagrajeni pa so bili ten-denčni filmi, ki da imajo umetniške kvalitete. Zlasti velja to za japonski film »Patrulja«. »Hordubalovi« Roman Karla čapka »Hordubalovi« ima že svetoven sloves, kakor veliko število del tega odličnega češkega pisatelja, ki je bil pred dvema letoma predlagan za Nobelovo literarno nagrado. Zato ni prav nič nenavadnega, da so letos Čehi poslali na beneško filmsko bienalo kot svoje reprezentančno delo film, prirejen po čapkovem romanu. Ta film so bili »Hordubalovi«, ki jih te dni lahko vidite v Ljubljani. »Hordubalovi« so tragedija izseljenca Ju-raja Hordubala, ki ga je pomanjkanje pognalo v Ameriko, da se tam nabere dolarjev. Doma je pustil mlado ženo in enoletnega otroka, čez osem let se vrne. žena se mu je med tem izneverila z domačim hlapcem, dom se mu je odtujil. Hči ga ne pozna, ženin ljubimec ji je dražji od njega. Človek, ki je hrepenel po domu, verjel vanj, najde doma razvaline imetja in svoje družinske sreče. Pa vendar upa, da bo še vse rešil. Obupan se bori z vaščani, ki vsi vedo, kako je z njegovim domom in z njegovim zakonom, in poskuša ženo v njihovih očeh oprati, že zaradi hčere. Izprva požene hlapca od hiše, toda potem se toliko poniža, da ga vzame nazaj in ga na videz zaroči s svojo hčerjo. Toda zdaj se ljudje iz njega še bolj norčujejo. Nazadnje se Juraj spre še s svojim bratom Mihalom, ki ne more več gledati razmer v njegovi hiši. Razideta se. Potem najdejo nekega dne Juraja mrtvega. Sum pade na Mihala, ki ga obtožijo umora, šele nova obdukcija trupla dokaže, da Mihal ne more oiti morilec, izpovedi hčere in starega pastirja, ki kakor svetopisemski prerok pove pred sodiščem poslednje Jurajeve besede, pa tako pretresejo pravega morilca, da prizna svoj zločin. Močna vsebina, ki so ji znali močni igralci dati toliko življenja, da spominja ta film i na najboljša dela francoske in ruske produkcije. Režiser Mac Frič, ki je pokazal že dosti res mojstrskih stvaritev, je tu prekosil samega sebe. Njegova umetnina je živa in tako prepričljiva, da mora zagrabiti vsakogar. Igralci so mojstri, ki so se vživeli v svoje vloge. Nič naučenega ni na njih, vse je pravo, resnično življenje. Zlasti Ja-roslav Vojta iz Narodnega divadla v Pragi je kot Juraj Hordubal nenadkriljiv. Palo Bielik, ki igra Mihala, Suzana Marville, Mirko Elišš in drugi so njega vredni igralci, le da imajo manjše vloge kakor on. češka vas, v kateri se odigrava ta tragedi ja izseljenca, je podana s tako vernostjo, da človek podvomi, ali je sploh mogoče kaj takega narediti šele po romanu, napraviti v mestnih ateljejih. Jaroslav Smatek je ustvaril posnetke, ki spominjajo na njegove uspehe v »Mladi ljubezni* in »Uporniku Janošikus. Značilno in pravilno je. da začenja največji kino v Ljubljani svojo novo sezono s češkim delom in da napoveduje pretežno večino del nenemškega izvora. Sicer je pa to tudi razumljivo. Sam sem imel pretekli mesec priložnost vidpti na beneškem Lidu več filmov, ki so tekmovali za nagrade bie-nale, filmov, ki so jih napravili razni narodi, in pri tem ponovno spoznati, da je mogoče ustvariti prave umetnine le tam, kjer še vlada svoboda duha in dela. In da bomo dobili čim več takih umetnin tudi v Ljubljano, da bodo prevladovali nad izdelki »sintentične« umetnosti, je potrebno. Ko to pišem, so filmi v Benetkah že ocenjeni in so dodeljene nagrade. Kako in komu. še ne vem. nekaj pa vem. če je bilo ocenjevanje vsaj malo nepristransko, so morali dobiti »Hordubalovi«. če ne prvega, pa vsaj eno izmed prvih mest. Takih del smo doslej v filmih videli še prav malo. B. R. * Mlada igralka iz Subotice bo igrala vlogo baronese Marije Vec^ere. »Vreme« poroča: Direkcija filma Mihaud v Parizu je brzojavno zaprosila subotiške novinarje, naj v Subotici poiščejo gdčno Marijo Boroševo, varietejsko plesalko, ki je angažirana za eno izmed glavnih vlog v filmu »Elizabeta Avstrijska«. Kakor se je izvedelo, bo Marija Boroševa igrala vlogo ba-ronese Marije Vecsere, »ker je znana filmska zvezda Simona Simonova poslednji trenutek vrnila to vlogo. Gdč. Boroševa se je nedavno poročila z inženjerjem Jorgenom Ulixem iz Danske, ki pa živi v Beogradu. Boroševa se mora 5. septembra javiti v Da vosu, kjer bo igrala z Noro Gregorjevo (soprogo kneza Starhember-ga) in Erikom Strohheimom. Njena tedenska plača bo 15.000 francoskih frankov. Marija Boroševa je bila zelo vesela novice in je lrtela. da se o odhodu v Švico dogovori s svojim možem. aribor preko nedelje Maribor, 4. septembra. M:rna nedelja, na nebesnem svodu visijo oblaki, nobenega pravega razpoloženja za nedeljske načrte. V središču pozornosti nacionalnega in sokolskega Maribora je bilo današnje veliko sokolsko slavj? v Slovenski Bistrici, h kateremu se je Speljalo z vlaki in avtobusi tudi veliko Mariborčanov. Tudi nezgod ni bilo nobenih, izvzemši kolesarsko nesrečo na križišču Kamniške in Trubarjeve ulice, kjer je še neugotov-ljeni kolesar povozil 8-letnega sina odvetnika dr. Pernata. Fant je obležal na cesti s težjimi poškodbami na rokah in nogah. Nekoliko bolj v razcvetu je bil kriminal. V Arnačah pri št. Ilju so se zlikovci splazili v trgovino Ivana Gruberja, potem ko so izruvali na oknu železni križ in razbili šipo. Pretaknili so vse kote ter omare ter odnesli pravcato zalogo manufak.turnega blaga, perila, oblek, cigaret, tobaka in cigar v vrednosti okoli 16.000 dinarjev. Ni-sdenemo glavni dobiteik, avto si kupiva. da veš...« Kmalu je vsa naša žlahta zvedela o ženinih načrtih. Prva je prišla v goste moja teta. »Ah. kako sem vaju vesela, otroka moja!« je venomer vzlkliikala kakor repetulji-ca »Prekrasno izgledata! Si zdrav, sinko?« .ie je obrnila k meni in sedla v majav stol. Prav nič ni bila v zadregi, ker naju že *rsa leta. odkar sva z ženo stopila pred oltar. ni prisila niti enkrat pogledat. Naredila se je, kakor da prej pač ni utegnila. Potlej se je odkašljala in pričela vrtati v mojo ženo: »No, ljuba Metika.« je dejala z zasiinjenim glasom, »slišala sem. slišala. da se vam obljublja mnogo, mnogo denarja, ne? Se bosta kaj spomnila takrat svoje tetice?« »I. seveda, kar brez skrbi bodi.« sem ji hitel zatrjevati; saj sem bil prepričan, da iz vsega tega itak ne bo nič. »Saj veš, ljuibi moj nečak,« je tetka hi- tela naštevati svoje skrbi, »odkar je umrl stric Jakob, gre pri meni vse po zlu. Tista uboga pokojnina mi komaj zadostuje za preživljanje.« »Le česa si še več želiš?« sem si mislil. Pa nisem tega izrekel, požrl sem slino in s krotkim glasom pripomnil: »Na kmete bi se preselila, tetka. na kmete, kajti življenje v mestu je resda presneto drago.« »Uj!« je poskočila, kakor da bi jo všče-nila osa »To mi privoščiš? Na kmete naj grem sedaj na stara leta dolgčas prodajat? Ne. ne. nikoli ne boš tega učakal.« »Stori kakor hočeš.« sem si mislil. Pokojnina, ki jo je prejemala tetka, je bila za nekaj sto dinarjev večja ko moja mesečna plača--- Komaj smo njo odpravili, so prišli drugi. Tako so se skoro cel mesec vrstili gostje v naši hiši. Kljuko od vrat so si tako rekoč podajali. In tisti mesec sva z ženo porabila za prehrano dvojni znesek. Nič ne pomaga, uradniška družina smo, pa ne gre in ne gre, da bi pred goste — in še pred žlahto povrhu — postavljali krožnike z močnikom ... Potlej je prišla na vrsto še poštarica. Zvedela je, da igra moja žena loterijo in jo je nekega dne kar naravnost vprašala: »Torej gospa, če boste zadeli... koliko bom dobila od vas nagrade, ko vam bom izplačala skoro cel milijone ©k?« In moja žena je obljubila vsakemu, ki jo je le pobaral. »Če bomo zadeli...« je rekla. »toliko in toliko vam bom dala.« Tako je bil glavni dobitek tako rekoč že razdeljen na kupčike. Čisto določno je imela moja žena vsakega v evidenci. Kupila si je zvezek — bila je kajpa čisto navadna številnica za pet in sedemdeset par — in si vanj zapisovala imena tistih, ki bodo delili njeno srečo in pripisala k vsakemu imenu tudi številko.--- V tem upanju je življenje potekalo dalje. Meseci so minili, glavni dobitek je sicer zadela druga srečka, ampak moji ženi ta neuspeh ni vzel poguma. Kupila je srečko za drugo loterijsko kolo in igrala dalje. ♦ # • Počasi sem prišel do novega spoznanja. Pričel sem poizvedovati, kako je pravzaprav s tole loterijo. Ugotovil sem. da je še mnogo ljudi, ki si za življenje ustvarjajo iluzije kakor moja žena. In neki prodajalec srečk mi je nekega dne kar naravnost povedal, da gre njih število v tisoče in tisoče. Le previdni so menda bolj kakor moja žena, ki kupuje tiste STečke in vsakemu, kdor koli jo le hoče poslušati, razlaga: »Če bomo zadeli---- Če bomo zadeli! To je očenas našega dobrega, revnega in vernega ljudstva! »Če bomo zadeli... lepo vreme, bo žetev ugodna.« se tolaži kmet »Če bomo zadeli... in nasB gospoda ravnatelja tovarne v dobrem razpoloženju, nas bo mogoče le sprejel v delo,« potihem upajo tisoči in tisoči brezposelnikov. »Če bomo zadeli... pravi čas, ko bodo sistemizirana mesta izpraznjena, bomo mogoče le napredovali še letos v višjo polo-žaino skupino.« sanjajo uradniki in učitelji. Lepše je življenje, če jc zavito v takšno svetlo upanje. Brez upanja bi bilo pač šo trša tlaka kot je že. Odkar se je moja žena uvrstila ▼ dolgo vrsto loterijskih igralcev, resda izda sleherni mesec petdesetak za to upanje, ampak življenje ni več tako dolgočasno ko včasih. Kajti vselej, kadar koli vrte v daljnem mestu tiste bobne, v kateTe so zabtli srečo, nas razburjenje vzdrami iz vsakdanjega sivega dolgočasja. Četudi potlej a tisto srečo ni nič, vnovič se predamo vnetemu razgovoru in gradimo velike načrto in sanjamo o dneh, ko bo sonce posijalo tudi na naše glave in nas oblilo z veliko, nedosežno srečo — Moja žena laže prenaša tegobe, ki izhajajo iz moje prepičle plače; in tudi jaz laže pričakujem dne, ko bom končno le prišel na vrsto in napredovai T višjo skupino. Da, da, lepše je takšno življenje, četudi obedujemo često — prismojeni močnik. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.