BESEDA UPRAVLJALCEV VSE SE DA NAPRAVITI v zadnjem času je tudi v celj- »kem okraju izredno zanimiva i^azprava okoli razponov osebnih dohodkov. Zato je prav, da se javnost seznani, kako se rešuje to vprašanje. Prav pa je tudi za­ voljo tega, da bi z dobrimi pri­ meri opozorili vsa tista podjetja in posameznike, ki so pozabili na pravilna merila. Kako so ta problem rešili v Že­ lezarni Store, nam pojasnjuje razgovor, ki smo ga imeli s pred­ sednikom delavskega sveta Vik­ torjem Opako: Železarna Store je eden naj­ večjih kolektivov v celjskem okraju, hkrati pa podjetje, za katerega so značilni izredno tež­ ki delovni pogoji. Razen tega je proizvodnja odvisna še od mno­ gih primitivnih naprav, kar zah­ teva od delavcev več fizičnega napora, je dejal tovariš Opaka. Proizvodnost narašča iz leta v leto. Razumljivo, da s tem tudi osebni dohodki. Delavski svet je na svoji zadnji seji analiziral de­ lovanje novega pravilnika o ob­ likovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. Ta pravilnik je T veljavi že od prvega julija le­ tošnjega leta. Po zaslugi novega pravilnika se je proizvodnja v obračunskem pogledu povečala v tretjem tromesečju za 8,4 odstot­ kov v primerjavi z istim razdob^ jem lanskega leta, produktivnost po količini za 5.8 po vrednosti pa za 25,9 odstotkov. V primer« javi z istim obdobjem pretekle­ ga leta so osebni dohodki nara­ sli za 18, dočim se je število nad­ ur zmanjšalo za 61 odstotkov. Še in še bi lahko našteval po­ kazatelje, ki dokazujejo dobro gospodarjenje, je dejal tovariš Opaka. Na osnovi te analize je delavski svet na predlog sindi­ kalne organizacije, nadalje orga­ nizacije Zveze komunistov ter uprave podjetja sklenil nasled­ nje: Po prvotni oceni je veljalo najniže ocenjeno delovno mesto 100 točk, najvišje pa 840, torej razmerje 1:8.4. Zdaj sta prišla na dan dva predloga za popravek razmerja delovnih mest, in sicer oba v korist niže ocenjenih. Po prvem predlogu naj bi najnižje ocenjeno delovno mesto veljalo 110, oziroma 120 točk. Delavski svet je po daljši razpravi sprejel predlog, da se sprejme inačica, ki predvideva startno osnovo 120 točk. Po tej varianti bo zajetih 523 delavcev, ki bodo odslej ime­ li večje osebne dohodke, kot pa so jih prejemali do sedaj. Drugi predlog, ki ga je pred enim me­ secem iznesel sindikatu in poli­ tičnim organizacijam glavni di­ rektor, pa se glasi, da naj bi vo­ dilnim uslužbencem znižali šte­ vilo točk za pet odstotkov. Tako bi najviše ocenjeno delovno me­ sto veljalo 800 točk in ne več 840. Tudi ta predlog je bil sprejet nadvse ugodno. Tako je zdaj raz­ merje delovnih mest, ocenjeno v točkah 120:800, ali 1:5.7 (prej 1:8.4). Sklad za osebne dohodke se ustvarja v ekonomskih enotah iz dveh naslovov: iz proizvodnje in presežnega planiranega dohodka. Ker pa povišanje števila točk pri najniže ocenjenih delovnih me­ stih po sklepu delavskega sveta ne sme porušiti razmerja med sredstvi za sklade ter sredstvi za osebne dohodke, je razumljivo, da bodo vsi tisti člani delovnega kolektiva, ki zasedajo više oce­ njena delovna mesta, prispevali za kritje povišanja osebnih do­ hodkov onim, ki imajo najnižje prejemke. Delavski svet in kolektiv štor- skih železarjev sta prepričana, je v razgovoru še dejal tovariš Opaka, da razmerja med osebni­ mi dohodki in pa višine osebnih dohodkov ne morejo biti pro­ blem, kjer vladajo zdravi notra­ nji odnosi in kjer spoštujejo na­ čela naše ureditve. Prav je, da o tem izrečejo svo­ jo sodbo kolektivi. Naloga poli­ tičnih organizacij in ostalih pa je, da kolektivom pomagajo pri reševanju teh vprašanj in da, čc je treba, obsodijo primere, pri katerih se nehote vsiljuje vpra­ šanje politične morale. Slike iz življenja JLA Življenje pripadnikov JLA je po­ dobno življenju v kolektivih in velikih družinah. Dokler traja služba, učenje vojaških veščin, so delovni kolektiv. Ko pa te ure prenehajo so pripadniki JLA de­ ležni vsega, kar potrebuje mlad človek. Nekateri se posvetijo kul­ turnemu udejstvovanju, drugi šfortu (slika desno), mnogi gredo v mesto ali počnejo kar jim je najbolj všeč. Ko mine ura pouka, sedejo v gruče in pokadijo cigareto, se pogo­ vorijo in uženejo kakšno šalo... Kadar pa pridejo trenutki preizkušnje osvojenega znanja na va­ jah in manevrih, takrat gre zares. Kot v vojni... Zato so naposled v JLA, da bi lahko, če bo treba, uspešno branili domovino. O varnosti pri delu so razpravljali ' Posebna komisija Občinskega sindikalnega sveta v Slov. Konji­ cah je pred kratkim analizirala rezultate akcije v tednu varnosti. Podatki kažejo, da je celotna ak­ cija dobila dogti širši obseg kot prejšnja leta. Skoraj v vseh pod­ jetjih so v tednu varnosti organi samoupravljanja razpravljali o službi varnosti pri delu. V neka­ terih večjih podjetjih, kot v Ko­ nusu, pa so to nalogo prenesli na delavske svete ekonomskih enot. V zimskih mesecih bodo v tem podjetju pripravili še več preda­ vanj, na katerih bodo obravnavali delovno zaščito, pomen pravilne prehrane in vpliv alkohola na zdravje oziroma delo. V Lesno industrijskem podjetju je delavski svet sklenil, da bodo v zimskem času pripravili semi­ nar za oddelkovodje, skupinovo- dje, mojstre in preddelavce, na katerem jih bodo seznanili z vse­ mi nalogami higiensko tehnične zaščite. Pozneje bodo imeli podo­ ben seminar še za ostale delavce. Podobne programe so pripravili tudi v nekaterih drugih podjetjih. Komisija za higiensko tehnično zaščito je med tednom varnosti pregledala večino podjetij. Ugo­ tovila je, da je zaščitna služba ze­ lo slabo uvedena v manjših go­ spodarskih organizacijah. Razen podjetij pa je letošnja akcija tedna varnosti zajela tudi promet ter požarno varnost. V. L. Razgledni stolp na Boču Komur so znane konture pa­ nonskega Triglava na robu seve­ rovzhodne Slovenije, ima raz­ gledni stolp na Boču za neločljiv del tega mogočnega hriba, boga­ tega z gozdovi na vseh straneh, na južni strani pa še posebej z vinsko trto. Razgledni stolp, s ka­ terega seže oko do Savinjskih Alp in Julijcev, do Pece in Plešivca, zajame vse Pohorje, Obsoteljsko in Zagorje, je bil od leta 1931 mi­ kaven, za orientacijo in pouk pri­ meren in ugoden turistični ob­ jekt, ki je vabil tisoče šolskih o- trok, izletnikov, planincev in tu­ ristov na zanimive sprehode v goste boške bukove in hojine ho~ ste. Med vojno so ga Nemci po­ žgali, ker je partizanom imenitno služil kot opazovalnica, po osvo­ boditvi ga je PD Poljčane obno­ vilo, toda boška hoja ni kaj ob­ stojen les in tako so morali letos dostop nanj prepovedati vsem, ie gozdarjem, gozdnim in lovskim čuvajem. Ze nekaj let tečejo pogovori o tem, kdo bo tisti, ki bo za stolp prevzel odgovornost. Poljčansko planinsko društvo je gospodarsko prešibko za to, stolp pa stoji na meji dveh občin, bistriške in šmarske, in dveh okrajev, mari­ borskega in celjskega. Zato je SZDL obeh občin sklicala na Bo­ ču posvetovanje o obnovi stolpa. Na posvetovanje so prišli zastop­ niki obeh občin, SZDL, GG Mari­ bor in Celje, PD Celje in PD Poljčane. Sklep posvetovanja je bil, da poseben iniciativni odbor prevzame odgovornost za zbira­ nje sredstev. Stolp z železno kon­ strukcijo, kot jo ima stolp na Ro- gli, bi stal blizu 10 milijonov din, te stroške bi si delili obe občini oziroma njih gospodarske orga­ nizacije. Spričo turističnega po­ mena, ki ga razgledni stolp ne­ dvomno ima, pričakuje iniciativ­ ni odbor, da mu bodo šli prizade­ ti činitelji v obeh občinah in o- krajih na roke. Navzlic vsemu - pravočasno Na eni izmed zadnjih sej je zbor proizvajalcev konjiške obči­ ne razpravljal o sestavljanju pra­ vilnikov o delitvi čistega in oseb­ nih dohodkov v gospodarskih or­ ganizacijah. Iz poročila je bilo očitno, da so gospodarske organi­ zacije že začele z njihovo izdela­ vo, vendar so jih potrdili le v ne­ katerih podjetjih. Tam, kjer so s tem delom začeli že v sredini leta, je šlo precej laže, kot pa v onih, kjer so odlašali na zadnje me­ sece. Sedanji podatki kažejo, da bodo pravilniki povsod pravočas­ no izdelani, težko pa je reči, kakšni bodo. Se največ težav v tem pogledu je v kmetijstvu, kjer so z delom v precejšnjem zaostan­ ku. Člani zbora proizvajalcev so razpravljali tudi o doseganju in izplačevanju osebnih dohodkov v desetih mesecih letošnjega leta. Analize ne kažejo večjih odsto­ panj, kajti v večini podjetij iz­ plačujejo še kar po starih tarif­ nih pravilnikih. Zbor proizvajal­ cev pa je navzlic temu dal gospo­ darskim organizacijam več pripo­ ročil, v katerih jih opozarja na nekatere napotke in podobno. Najvišje razmerje med izplačani­ mi osebnimi dohodki v občini je bilo 1:6,2. Varnost pri delu Izboljšati SO Ugotovili na seji Gbčinsicega c(!kora v Lasicem Na seji ljudskega odbora v La­ škem, ki so jo posvetili zgolj vprašanju tehnično varnostne za­ ščite, so izstopala predvsem na­ slednja vprašanja: Tehnični varnostni zaščiti so v podjetjih občine Laško v pretek­ lih letih posvečali več ali manj na vsakem delovnem mestu vso skrb in pozornost in zato upora­ bili tudi velik del razpoložljivih sredstev, le žal, da vsa prizade­ vanja v tej smeri niso dosegla za- željenega učinka. Še vedno se do­ gajajo nesreče in obolenja, kate­ rih bi se lahko izognili, njihova posledica pa se odraža v izgubi delovnih dni in seveda tudi na­ rodnega dohodka. Se pomembnej­ še pa je, da iz dneva v dan število delovnih invalidov raste, kar bre­ meni družbeno skupnost. Stanje je prilično nezadovoljivo predvsem v rudniku Laško, kjer se je v preteklih 9 mesecih dvig­ nil odstotek bolnih celo na 9,5 od­ stotkov. Posledica tega je bila, da je podjetje moralo odvesti okoli 5 milijonov dinarjev. Izguba na­ rodnega dohodka in pripadajoči­ mi dajatvami pa znaša preko 70 milijonov dinarjev. Podobni pri­ meri se dogajajo tudi v ostalih podjetjih, le da so številke manj­ še. Vse to narekuje sindikalnim podružnicam in HTZ komisijam, da bodo v tej smeri napravile še več kot doslej. Predvsem pa se čuti potreba po prevzgoji zapo­ slenih, da bi varnost pri delu bolj upoštevali. K. T. Iz naših podjetij v nekem podjetju so prepričani, da je taka delavnica lepo ure­ jena in da se nekdo lahko v njej dobro počuti Tako so v nekem našem podjetj i stanovali delavci. Nikogar od vodilnih ni bilo sram, da je pri njih tako stanje DELITEV DOHODKA IN DRUŽBENI VPLIV Delitev dohodka ima pose­ ben pomen zlasti zavoljo te­ ga, ker novi instrumenti o- mogočajo delovnim kolekti­ vom, da sami razpolagajo z dosti večjim delom družbe­ nega proizvoda, kot je to bil primer v prejšnjem obdobju. Razen tega proizvajalci sami določajo osnove in merila za delitev čistega dohodka in zlasti še za delitev osebnih dohodkov zaposlenih. V družbenem razvoju na sploh, pa tudi pri nas ne po­ znamo primera, ki bi lahko služil za zgled tako svobodne delitve dohodka po sociali­ stičnem načelu — delitev do­ hodka po delu. V bistvu gre za delitev, ki jo opravljajo delavci sami ne samo kot ustvarjalci vrednosti in viška vrednosti, temveč tudi kot upravljalci vseh sredstev. To hkrati pomeni, da prehajamo na tak način delitve dohod­ ka, kjer ves kolektiv odloča ne samo o učinku posamez­ nega delavca, temveč tudi o skupnem rezultatu podjetja. S tem uveljavljamo tudi po­ vsem novo vlogo delovnih kolektivov, vlogo, v kateri postajajo koristniki dela družbenega proizvoda, ki ga s svojim delom ustvarjajo, a s svojo odločitvijo razdelju­ jejo. Glede na to, da govorimo o delu družbenega proizvoda, ki je bil ustvarjen na družbe­ nih sredstvih za proizvodnjo, dobiva tudi notranja delitev dohodka v podjetju družbeni značaj. Kolektiv kot celota, ali pa razdeljen v manjše skupine, kot so ekonomske enote, opravlja z razdelitvijo dohodka ustrezno družbeno nalogo. Ko razdeljuje čisti dohodek na osebne dohodke ter sklade podjetja, istočasno odloča o razširjeni reproduk­ ciji družbenih sredstev za proizvodnjo, za kar je zlasti zainteresirana širša skupnost, predvsehi komuna. To pa tu­ di pomeni, da predstavlja de­ litev dohodka, utemeljena na socialističnem načelu — vsa­ kemu po njegovem delu — stalen proces medsebojnega vsklajevanja med delavci in podjetjem (skladi podjetja ter osebni dohodki) ter prav tako odnosov med samimi delavci (višina osebnih do­ hodkov). Za izvrševanje teh nalog pa je potrebno ne sa­ mo strokovno znanje, tem­ več tudi socialistična zavest. In zlasti pri utrjevanju soci­ alistične zavesti proizvajal­ cev, morajo pomembno vlo­ go odigrati družbeno politič­ ni čintelji, ki so dolžni opo­ zarjati delavce na pravice in naloge pri delitvi. Ta pomoč pa se mora zrcaliti v tem, da lahko proizvajalci sami in samostojno ter hkrati zave­ stno odločajo o delitvi dohod­ ka, ne da bi pri tem zamajali pravilno gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Pomoč pri strokovni vzgoji kadrov se mora kazati v tem, da se pri metodi delitve do­ hodka uveljavljajo tiste os­ nove in tista merila, ki naj­ bolj ustrezajo specifičnim po­ gojem in organizaciji dela v vsakem podjetju. Družbeni vpliv na notra­ njo delitev dohodka je po­ verjen predstavniškim orga­ nom, zlasti pa občinskim zbo­ rom proizvajalcem. Ta vpliv je zagotovljen že v zakonitih določilih o delu zborov pro­ izvajalcev, istočasno pa se ta vpliv kaže v obliki kontrole nad delovnimi kolektivi, da z delitvijo dohodka zagotovi­ jo tudi najboljše gospodarje­ nje.