Vesna Mikolič ZRS Koper in Univerza v Trstu vesna.mikolic@zrs-kp.si, vmikolic@units.it Slavistična revija 73/3 (2025): 499–522 UDK 81'27:811.163.6:811.163 DOI 10.57589/srl.v73i3.4278 Tip 1.01 Intenziteta jezika v slovenščini in nekaterih drugih južnoslovanskih jezikih V prispevku nas zanimata naklonskost in intenziteta jezika v južnoslovanskih jezikih (slovenščini, bosanščini, hrvaščini, srbščini in črnogorščini). Raziskava na osnovi korpusne- ga pristopa izhaja iz teoretskih izhodišč pragmatike in medkulturne pragmatike. S pomočjo korpusov spletnih besedil omenjenih jezikov, zbranih v okviru središča znanja CLARIN za južnoslovanske jezike (CLASSLA), je bila opravljena primerjalna lingvistična analiza z namenom prepoznavanja jezikovnih sredstev in komunikacijskih vzorcev, povezanih z intenziteto jezika. Primerjalna študija je pokazala, da se v jezikih BHSČ krepilci uporabljajo pogosteje, šibilci pa redkeje kot v slovenščini, kar nakazuje visoko intenziteto spletnih besedil v teh jezikih. Kljub manjši splošni rabi krepilcev v slovenščini pa pogostost krepilcev v oglaševalskih in mnenjskih besedilih kaže, da je tudi za slovensko spletno komunikacijo značilna visoka intenziteta jezika. 1 Ključne besede: medkulturna pragmatika, naklonskost, krepilec, šibilec, korpusni pristop Language Intensity in Some South Slavic Languages The paper focuses on modality and language intensity in some South Slavic languages (Slovene, Bosnian, Croatian, Serbian and Montenegrin). Based on a corpus-linguistic approach, the study draws on the theoretical frameworks of pragmatics and intercultural pragmatics. Using web text corpora in the aforementioned languages, collected within the CLARIN Knowledge Centre for South Slavic Languages (CLASSLA), a comparative linguistic analysis was conducted to identify linguistic means and communicative patterns associated with language intensity. The comparative study revealed that intensifiers are used more frequently and mitigators less frequently in BCSM languages than in Slovene, indicating a higher level of intensity in online texts in these languages. Despite the lower overall use of intensifiers in Slovene, their frequency in advertising and opinion-based texts suggests that high language intensity is also characteristic of Slovene online communication. Keywords: intercultural pragmatics, modality, intensifier, mitigator, corpus-based approach 1 Namen in metode raziskave V prispevku nas zanimata naklonskost in intenziteta jezika v slovenščini v primerjavi z bosanščino, hrvaščino, srbščino in črnogorščino na osnovi komunikacijskega sloga teh narodnih skupnosti. Raziskava izhaja iz teoretskih izhodišč pragmatike in medkul- turne pragmatike kot sodobnih pristopov pragmatično-semantične kontrastivne analize različnih jezikov in kultur. Na osnovi besedilnih korpusov CLASSLA za omenjene 1 Prispevek je nastal v okviru programske skupine Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja (P5-0409, vodja dr. Vesna Mikolič). Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 3, julij–september 500 jezike v repozitoriju CLARIN 2 je bila opravljena primerjalna lingvistična analiza z namenom ugotavljanja pogostosti in načina rabe jezikovnih sredstev, povezanih z intenziteto jezika. Z vidika modifikacije intenzitete smo najprej analizirali pogostost rabe nekaterih jezikovnih sredstev v slovenščini, primerjalno pa še v hrvaškem, srb- skem, bosanskem in črnogorskem jeziku, in na tej osnovi izbrali nekaj najbolj pogostih krepilcev in šibilcev za nadaljnjo analizo. Kvalitativni del raziskave je zajemal analizo in primerjavo semantičnih in pragmatičnih vidikov izbranih intenzitetnih označevalcev v posameznih jezikih. 2 Teoretična izhodišča Pri naši raziskavi izhajamo iz pristopa medkulturne pragmatike, ki se ukvarja s kontrastivno pragmatično-semantično analizo, največ pozornosti pa posveča kulturno pogojenemu konverzacijskemu slogu in ilokucijski sili (Wierzbicka 1997, 2003). Skladno s spoznanji medkulturne pragmatike je izražanje čustvenih in spoznavnih poudarkov kulturno pogojeno (Ventola, Mauranen 1996; Costa 2013). Ti poudarki so del modal- ne ali naklonske funkcije jezika. Naklonskost, ki jo razumemo kot odnos govorca do propozicije oziroma zunajjezikovne dejanskosti, izražene v propoziciji, se uresničuje z različnimi jezikovnimi izrazi in komunikacijskimi strategijami, med katerimi je tudi stopnjevanje spoznavnih in čustvenih, objektivnih in subjektivnih vsebin, kar vse sodi v okvir intenzitete jezika (Mikolič 2020: 31–‍41). Po Bowersu (1963) je intenziteta jezika lastnost jezika, ki kaže na stopnjo, po kateri se govorčev odnos do ubesedene stvarnosti razlikuje od nevtralnega odnosa. Krepilce in šibilce, ki spreminjajo intenziteto jezika bodisi na ravni epistemične oz. kognitivne bodisi deontične oz. emocionalne modalnosti, najdemo na vseh jezikovnih ravninah, pri čemer se zdijo najbolj opazni besedni označevalci intenzitete in vsi drugi izrazi na besedoslovni ravni (metafore, notranje modificirane besede). Nekatere besede so že notranje okrepljene ali ošibljene, druge pa se uporabljajo skupaj z intenzitetnimi označevalci, ki krepijo ali šibijo njihov pomen (Mikolič 2020: 54–‍61). Intenziteto jezika so raziskovalci hitro povezali tako s prepričljivostjo diskurza kot z nasilno oz. nenasilno komunikacijo. Že raziskava B. Greenberga iz l. 1976 je pokazala, da je intenziteta jezika povezana tudi z verbalnim nasiljem. V istem obdobju so nastali še številni modeli medosebne, diskurzivne in kulturno pogojene komunikacije, ki ravno tako opazujejo vpliv intenzitetnih označevalcev na posamezne elemente komunikacije, npr. sodelovalno načelo (Grice 1975), načelo vljudnosti (Leech 1983) in ohranjanje integritete (Brown, Levinson 1987). 2 Glavne dejavnosti središča CLASSLA vključujejo (1) posredovanje informacij prek dokumentacije o razpoložljivih virih in tehnologijah raziskovalcem, študentom, ljubiteljskim znanstvenikom in drugim zainteresiranim posameznikom, (2) tehnično podporo pri ustvarjanju, preoblikovanju in objavljanju virov in tehnologij in (3) organizacijo izobraževanj. (https://www.clarin.si/info/k-center/ in https://www.clarin. si/info/k-center/). 501 Vesna Mikolič: Intenziteta jezika v slovenščini in nekaterih drugih južnoslovanskih jezikih Raziskave so tudi pokazale, da so vrednotenje, naklonskost in diskurzne strategije zelo pomembne v prostorih jezikov v stiku, saj ima vsak jezik svoj specifičen način izražanja ilokucijske sile in tako tudi drugačno pojmovanje nevtralnosti in stopnjevanja intenzitete jezika (Wierzbicka 2003; Mikolič 2012). Podobno so dosedanje raziskave pokazale na razlike v izražanju emocionalnosti med različnimi južnoslovanskimi je- ziki. Na področju južnoslovanskih jezikov so različna jezikovna sredstva za izražanje naklonskosti in v tem okviru intenzitete jezika preučevali: za slovenski jezik Korošec (1998), Smolej (2004), Mikolič (2005, 2007a, 2019, 2020), Žele (2012), Pisanski Peterlin (2015), v bosanskem jeziku Palić (2016), v srbskem Zvekić-Dušanović (2011) in drugi. Tako je bilo med drugim ugotovljeno, da se v bosanščini uporabljajo številne sestavljanke s predponami, ki izražajo polno, veliko, preveliko mero in čustven odnos govorca, kot na- in po- (npr. pogubiti – izgubiti vse; napričati se – zelo, dovolj se razgovoriti). V slovenščini se nekatere take sestavljanke sicer lahko tvorijo, a redko uporabljajo, ali pa se pomen polne mere izraža v obliki kolokacijskih besednih zvez s krepilci, kot so vse, sploh, zelo, ki pa imajo po Wierzbicki (1997) manjšo moč od ene same besede, ki že sama vsebuje vse pomene in ima natančno določen pomenski koncept. Tako imajo take bosanske sestavljanke krepkejši, bolj čustveno nabit pomen kot slovenske ustreznice v obliki besednih zvez (Mikolič 2020: 170–1). 3 Korpusna analiza izbranih krepilcev in šibilcev južnoslovanskih jezikov 3.1 Opis izbranih korpusov Za raziskavo smo v repozitoriju CLASSLA izbrali korpuse spletnih besedil za slovenščino in južnoslovanske jezike, ki izhajajo iz nekdanje srbohrvaščine: - Slovenian CLASSLA-web.sl (Slovenian Web) z 2.153.293.663 pojavnicami (Ljubešić idr. 2024d), v nadaljevanju Slovenski splet, - CLASSLA-web.bs (Bosnian Web) z 802.465.610 pojavnicami (Ljubešić idr. 2024a), v nadaljevanju Bosanski splet, - CLASSLA-web.hr (Croatian Web) z 2.575.795.061 pojavnicami (Ljubešić idr. 2024b), v nadaljevanju Hrvaški splet, - CLASSLA-web.sr (Serbian Web) z 2.765.201.316 pojavnicami (Ljubešić idr. 2024č), v nadaljevanju Srbski splet, - CLASSLA-web.cbr (Montenegrin Web) z 176.987.739 pojavnicami (Ljubešić idr. 2024c), v nadaljevanju Črnogorski splet. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 3, julij–september 502 Graf 1: Obseg besedil po zvrsteh v slovenskem, bosanskem, hrvaškem, srbskem in črno- gorskem korpusu spletnih besedil v repozitoriju CLASSLA. Tabela 1: Število besedil po zvrsteh v slovenskem, bosanskem, hrvaškem, srbskem in črnogorskem korpusu spletnih besedil v repozitoriju CLASSLA. Besedilne zvrsti Slovenski korpus Bosanski korpus Hrvaški korpus Srbski korpus Črnogorski korpus Novice 1.156.041 1.271.125 2.365.556 2.563.705 256.010 Oglaševanje 918.231 106.959 810.276 553.057 32.732 Informativna in razla- galna besedila 511.158 109.150 695.465 565.760 36.048 Komentarji, mnenja 461.247 121.695 449.365 429.971 32.604 Forum 326.807 147.254 436.913 518.941 4.225 Navodila 21.689 56.737 231.559 239.610 10.794 Pravna besedila 124.565 22.101 72.288 40.715 4.714 Mešane besedilne zvrsti 201.765 58.079 224.725 193.828 13.212 Druga področja 111.205 30.073 72.288 93.553 7.889 Književnost 35.553 70.718 32.673 56.947 3.062 - CLASSLA-web.sr (Serbian Web) z 2.765.201.316 pojavnicami (Ljubešić idr. 2024č), v nadaljevanju Srbski splet, - CLASSLA-web.cbr (Montenegrin Web) z 176.987.739 pojavnicami (Ljubešić idr. 2024c), v nadaljevanju Črnogorski splet. Graf 1: Obseg besedil po zvrsteh v slovenskem, bosanskem, hrvaškem, srbskem in črnogorskem korpusu spletnih besedil v repozitoriju CLASSLA. Tabela 1: Število besedil po zvrsteh v slovenskem, bosanskem, hrvaškem, srbskem in črnogorskem korpusu spletnih besedil v repozitoriju CLASSLA. Besedilne zvrsti Slovenski korpus Bosanski korpus Hrvaški korpus Srbski korpus Črnogorski korpus Novice 1.156.041 1.271.125 2.365.556 2.563.705 256.010 Oglaševanje 918.231 106.959 810.276 553.057 32.732 Informativna in razlagalna besedila 511.158 109.150 695.465 565.760 36.048 503 Vesna Mikolič: Intenziteta jezika v slovenščini in nekaterih drugih južnoslovanskih jezikih Korpusi spletnih besedil južnoslovanskih jezikov so vključeni v konkordančnik no- Sketch Engine (https://www.clarin.si/ske/#open), kar omogoča medsebojno primerjavo posameznih besedilnih korpusov. Ti korpusi so dragoceni, saj sta sicer stanje na področju korpusne lingvistike in posledično gradnja besedilnih korpusov po posameznih jezikih zelo različna (glej Bermel 2015; Dobrić 2012; Dobrushina, Sokur 2022; Erjavec 2012). S pomočjo orodij konkordančnika noSketch Engine smo za vsak korpus izdelali frekvenčne liste za posamezne lekseme (leme), ki so razkrile prisotnost intenzitetnih označevalcev med najpogosteje rabljenimi besedami. 3.2 Opis izbora krepilcev in šibilcev južnoslovanskih jezikov Na frekvenčnih listah za posamezne lekseme (leme) smo med najpogosteje rabljenimi besedami lahko opazili tudi označevalce intenzitete na besedoslovni ravni. Pri izbiri krepilcev in šibilcev za obravnavo smo izhajali iz frekvenčne liste za slovenski jezik; med prvimi stotimi najpogosteje rabljenimi besedami so za našo analizo prišli v poštev naslednji krepilci: prvi najpogosteje rabljeni zaimek, tj. celostni zaimek vse, ki smo mu v naši analizi dodali še celostni zaimek vsak in prislov vse iz iste besedne družine, prvi najpogosteje rabljeni prislov zelo in prvi najpogosteje rabljeni pridevnik pomemben. Najbolj izrazit šibilec med prvimi stotimi najpogosteje rabljenimi besedami pa je bil nedoločni zaimek nekaj. Nato smo poiskali njihove prevodne ustreznice v jezikih BHSČ. Pri tem smo lahko ugotovili, da imajo nekateri od izbranih izrazov sopomenke, zato smo pri analizi upoštevali tudi te: ustreznice za slovenski prislov zelo so v BHSČ vrlo, jako, veoma; pridevnik pomemben ima v slovenščini sopomenke važen, bistven, ključen, prevodne ustreznice v BHSČ pa so sopomenke važan, značajan, bitan, ključan. 3 Obsežno besedotvorno mrežo celostnih zaimkov iz besedne družine ves, vsak, vse smo opazovali že v analizi in primerjavi pragmatičnih in semantičnih vidikov modifikacije intenzitete nekaterih bosanskih in slovenskih leksemov (Mikolič 2019; Mikolič 2020: 167–72). Gre za celostne zaimke v samostalniški, pridevniški in pri- slovni ali členkovni rabi, ki izražajo in poudarjajo polno mero, količino česa, zato veljajo za izrazite krepilce. V bosanskem jeziku imajo zelo bogato frazeologijo in veliko besedotvorno zmožnost. V Bosansko-slovenskem slovarju (BSR 2014) lahko opazimo, da mnogih bosanskih frazemov s temi zaimki v jedru v slovenščini ne tvo- rimo z zaimki ves, vsak, vse, prav tako lahko v bosanskem jeziku najdemo številne tvorjenke iz zaimka sav: 3 Pri iskanju prevodnih ustreznic in sopomenk smo si pomagali s hrvaško-slovenskim in slovensko-hrva- škim slovarjem (Rigač 2009) ter srbsko-slovenskim in slovensko-srbskim slovarjem (Rigač 2005), slovarji sopomenk v slovenščini (Snoj idr. 2016) in slovarjem sopomenk v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini (Kontekst.io), pri prevajanju celotnih povedi v navedenih primerih rabe pa nas je zanimalo, kako določene krepilce in šibilce prevajajo avtomatski prevajalniki, kot npr. Google Translate in Chat GPT, zato so prevodi primerov oblikovani na osnovi teh virov in po posvetu z južnoslavistko Nado Đukić. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 3, julij–september 504 svȁčijī, svȁgda, svàgdašnjī, svàgdānjī, svȁgdje, svȕgdje, svȁkad, svȁkakav, svȁkāko1, svȁkāko2, svȁkī, svakìdašnjī, svȁkidanjī, svakìdašnjica, svȁko, svȁtko, svȁkodnēvan, svakòdne- vica, svakodnévnica, svȁkodnēvnī, svȁkodnēvno, svȁkud(a), svȕkud(a), svȁšta, svàštār, svàštara, svaštáriti, svebòsanskī, svèga, svejèdno1, svejèdno2, svȅmōć, svȅmoćan, svȅmogūć, Svȅmogūćī, svenárodnī, svȅobuhvatan, svȅopćī, sveslàvēnskī, svèsrdan, svèsrdno, svèstran, sveùkupan, sveùčilīšte, Svȅvīšnjī, svèvremen, svèznajūćīsvèznalica, svȕd (svùda), nadàsve (BSR 2014). Iz slovenskih prevodnih ustreznic lahko vidimo, da je kar nekaj od teh takih, ki se v slovenščini ne tvorijo s korenom iz zaimka ves ali pa zanje ni leksemske ustreznice in je njihov pomen izražen opisno: svȁkakav, -kva, -kvo zaim. 1. vsakršen, različen, raznovrsten: ~kvo cvijeće vsakršno cvetje 2. slabš. od katerega lahko marsikaj pričakuješ: čuvaj se ~kvih ljudi bodi previden z ljudmi, od katerih lahko pričakuješ marsikaj svȁkāko prisl. 1. na vsak način, na različne načine: snalazimo se ~ znajdemo se na različne načine 2. na različne, navadno grde, načine: ponaša se ~ grdo se vede svaštār, -a m. slabš. kdor se ukvarja z marsičim svaštara, -ē ž. žarg. beležnica, beležka |manjši zvezek za zapiske| svaštariti, -īm nedov. slabš. ukvarjati se z marsičim svesrdan, -dna, -dno prid. iskren, iz srca: ~dna pomoć pomoč iz srca svesrdno prisl. iskreno, iz srca: ~ preporučiti iz srca priporočiti svevremen, -a, -o prid. ki se nanaša na vse čase: ~a glagolska radnja glagolsko dejanje, ki se nanaša na vse čase (BSR 2014). Večina teh bosanskih besed je ekspresivnih, izražajo čustvenost, pogosto so tudi slabšalni. Če upoštevamo ugotovitev Wierzbicke (1997), da ima besedna zveza manjšo moč od tvorjenke, ki že sama vsebuje vse pomene, imajo bosanske besede iz zaimkov sav, svaki, sve krepkejši pomen kot slovenske ustreznice v obliki kolokacijskih besednih zvez s krepilci (Mikolič 2020). 3.3 Pogostost izbranih krepilcev in šibilcev južnoslovanskih jezikov Kot je razvidno iz tabele 2, so od šestih izbranih krepilcev, ki se pojavljajo bodisi kot posamezni izrazi bodisi kot skupina sopomenk, 4 v korpusu slovenskega spleta kar štirje z najnižjo relativno frekvenco (podčrtane vrednosti) v primerjavi z ustreznicami v BSČH, le krepilec zelo ima v slovenskem korpusu najvišjo relativno frekvenco (krep- ko pisana vrednost) v primerjavi z ustreznicami v drugih korpusih. Najvišje relativne frekvence najdemo še pri dveh izrazih v bosanskem spletu, po eno pa v hrvaškem, srbskem in črnogorskem spletu, najnižji pa najdemo še v črnogorskem (svaki, svatko, svak) in bosanskem korpusu (vrlo, jako, veoma). 4 V primerih, ko za isti oz. podoben pomen obstaja več sopomenskih izrazov, se je kot končna vrednost upošteval seštevek relativnih frekvenc posameznih izrazov. 505 Vesna Mikolič: Intenziteta jezika v slovenščini in nekaterih drugih južnoslovanskih jezikih Tabela 2: Uvrstitev in relativna frekvenca izbranih krepilcev na frekvenčnih listah korpusov slovenskega, hrvaškega, srbskega, bosanskega in črnogorskega spleta CLASSLA-web. Korpus Krepilec Slovenski splet Bosanski splet Hrvaški splet Srbski splet Črnogorski splet ves/ sav Zaporedno mesto Število pojavitev 28 3.487,98 20 4.203,31 23 4.024,65 24 3.989,48 22 3.886,17 vsak, vsakdo/ svaki, svatko, svak Zaporedno mesto Število pojavitev Zaporedno mesto Število pojavitev Zaporedno mesto Število pojavitev ŠTEVILO POJAVITEV SKUPAJ: vsak 81 1.045,56 vsakdo 2.563 39,94 1.085,5 svaki 82 1.057,71 svatko 1.288 86,71 svak 12.391 4,33 1.148,75 svaki 78 1.127,85 svatko 1.259 91,34 svak 16.532 2,96 1.222,15 svaki 77 1.109,18 svatko 972 110,30 svak nad 20.000 1,99 1.221,47 svaki 82 994,09 svatko 1.655 68,69 svak 15.388 3,12 1.065,9 vse/ sve 512 200.67 354 277,36 307 296,78 190 430,37 370 269,21 zelo/ vrlo, jako, veoma Zaporedno mesto Število pojavitev Zaporedno mesto Število pojavitev Zaporedno mesto Število pojavitev ŠTEVILO POJAVITEV SKUPAJ: 77 1.095,95 vrlo 276 337,51 jako 382 259,42 veoma 477 214,93 811,86 vrlo 148 559,75 jako 232 382,93 veoma 2209 49,69 992,37 vrlo 288 313,68 jako 435 222,58 veoma 193 427,81 937,07 vrlo 279 346,30 jako 533 194,82 veoma 281 342,06 883,18 Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 3, julij–september 506 pomemben, važen, bis- tven, ključen/ važan, značajan, bitan, ključan Zaporedno mesto Število pojavitev Zaporedno mesto Število pojavitev Zaporedno mesto Število pojavitev Zaporedno mesto Število pojavitev ŠTEVILO POJAVITEV SKUPAJ: pomemben 121 641,84 važen 3.631 25,54 bistven 1.475 76,16 ključen 584 179,12 922,17 važan 196 435,24 značajan 522 197,82 bitan 556 189,39 ključan 933 116,69 939,11 važan 169 495,16 značajan 789 139,50 bitan 512 201,46 ključan 799 137,83 973,95 važan 185 452,81 značajan 476 206,92 bitan 496 201,08 ključan 987 109,08 993,80 važan 190 459,05 značajan 339 287,83 bitan 688 155,58 ključan 822 132,92 1.035,38 Tabela 3 pokaže, da se šibilec nekaj in njegova sopomenka nekoliko največkrat (z relativno frekvenco 1.374,23) pojavlja v slovenskem korpusu, najmanjkrat (z re- lativno frekvenco 1.018,59) pa se prevodni ustreznici nešto in nekoliko pojavljata v črnogorskem korpusu. 507 Vesna Mikolič: Intenziteta jezika v slovenščini in nekaterih drugih južnoslovanskih jezikih Tabela 3: Uvrstitev in relativna frekvenca izbranih šibilcev na frekvenčnih listah korpusov slovenskega, hrvaškega, srbskega, bosanskega in črnogorskega spleta CLASSLA-web. Korpus Šibilec Slovenski splet Bosanski splet Hrvaški splet Srbski splet Črnogorski splet nekaj, nekoliko/ nešto, nekoliko Zaporedno mesto Število pojavitev Zaporedno mesto Število pojavitev ŠTEVILO POJAVITEV SKUPAJ: nekaj 73 1.201,78 nekoliko 646 166,45 1.374,23 Nešto 132 676,17 nekoliko 173 496,55 1.172,72 nešto 117 747,44 nekoliko 168 497,42 1,244,86 nešto 107 798,68 nekoliko 165 486,99 1.285,67 nešto 159 546,29 nekoliko 185 472.30 1.018,59 3.3.1 Krepilca ves/sav Slovenski krepilec ves z BHSČ ustreznico sav se uvršča zelo visoko na listi pogo- stosti posameznih leksemov (lem), in sicer med 20. (v korpusu bosanskega spleta) in 28. mestom (v korpusu slovenskega spleta), kar pomeni, da je zelo pogosto uporabljen krepilec v vseh opazovanih južnoslovanskih jezikih. Najpogosteje se pojavlja v kor- pusu bosanskega spleta z relativno frekvenco 4.203,31, najmanj pogosto pa v korpusu slovenskega spleta z relativno frekvenco 3.487,98. Jezikovna analiza na osnovi primerov rabe 5 pokaže, da se tako v slovenščini kot v BHSČ jezikih krepilec ves/sav uporabljata podobno, in sicer kot: a) pridevniški zaimek: - Slovenski splet: Vsi kandidati morajo pred vpisom na Fakulteto za dizajn opraviti preizkus nadarjenosti za študij dizajna. - Bosanski splet: Moramo spomenuti sve ljude koji traže svoja prava na ulicama. b) samostalniški zaimek: - Slovenski splet: Znameniti jezerski otok s cerkvijo je verjetno vaša prva aso- ciacija, ko pomislite na Bled, vendar to še zdaleč ni vse ... - Bosanski splet: Svi su Kandidati i svi su Birači. 5 Primerjalna analiza je zajela vse obravnavane jezike, primere pa jemljemo vedno iz slovenskega korpusa spletnih besedil in iz tistega/-ih korpusa/-ov BHSČ, kjer je raba analiziranega jezikovnega izraza najpogostejša. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 3, julij–september 508 Očitno se v bosanskem jeziku krepilec sav uporablja pogosteje kot v slovenščini, in to bodisi kot pridevniški bodisi kot samostalniški zaimek. Prav tako je kvalitativna analiza s pomočjo pregleda konkordanc krepilca sav pokazala na nekatere primere drugačne rabe tega krepilca v slovenščini in bosanščini, kar dokazujemo z bosanskim izvirnikom in prevodom v slovenščino: a) pre svega, prije svega : predvsem - Bosanski splet: On dodaje da su to pre svega pitanja i odgovori koji su obojeni emotivno … Prevod v slovenščino: ‘Dodaja, da gre predvsem za vprašanja in odgovore, ki so čustveno obarvani’. - Bosanski splet: u kojoj i dalje ima pomalo orijentalne pozlate Bosne, ali je prije svega zanimljivo napisano štivo koje čitaoca vodi na uzbudljivo putovanje Prevod v slovenščino: ‘v katerem je še malo orientalske pozlate Bosne, predvsem pa je zanimivo napisano branje, ki bralca popelje na vznemirljivo popotovanje’. Iz primerov je razvidno, da je slovenščina zaimek ves s predlogom pred povezala v sklop predvsem, medtem ko je bosanščina ohranila zaimek sve kot samostojni leksem, kar ima večji učinek na naslovnika, obenem pa je gotovo eden od razlogov, da je zaimek v bosanščini tako pogost. Predložni zvezi pre svega in prije svega sta res krepilca, saj izražata, da ima nekaj prednost pred vsem drugim, medtem ko je slovenski predvsem resda krepilec, ko izpostavi, »da je neka stvar po pomembnosti na prvem mestu glede na ostale« (SSKJ), pa vendar tudi šibi trditev, saj izraža, da je v okviru nekega opisa ta stvar sicer izpostavljena, ni pa to edina. b) nakon svega : nazadnje, po vsem tem - Bosanski splet: Jutka, nakon svega, završio u tromjesečnom zatvoru. Prevod v slovenščino: Jutka je nazadnje (po vsem tem) končal v zaporu. V slovenščini se zaimek ves spremeni v prislov nazadnje ali pa se iz osebnega zaimka spremeni v pridevniškega v predložni zvezi s kazalnim zaimkom to v jedru. V bosanščini ima tako izraz sav kot samostalniški zaimek večjo intenziteto, kot jo ima pridevniški zaimek v predložni zvezi ali prislov nazadnje v slovenščini, kjer se celostni zaimek celo izgubi. c) iz sveg glasa : na glas, na ves glas - Bosanski splet: i zamolio te iz sveg glasa Prevod v slovenščino: ‘in te na glas (na ves glas) vprašal’. Slovenska ustreznica za stalno besedno zvezo iz sveg glasa se lahko glasi tudi brez celostnega zaimka ves (na glas), medtem ko besedna zveza na ves glas izraža zelo veliko stopnjo intenzitete in se zato redkeje uporablja kot na glas (v referenčnem korpusu Gigafida ima na ves glas 3.459 pojavitev, na glas pa kar 10.692 pojavitev). 509 Vesna Mikolič: Intenziteta jezika v slovenščini in nekaterih drugih južnoslovanskih jezikih V bosanskem jeziku pa besedna zveza brez celostnega zaimka, ki pomen bistveno okrepi, sploh ni mogoča. 3.3.2 Krepilci vsak, vsakdo/svaki, svatko, svak Nekoliko nižje kot krepilec ves/sav, pa vendar še vedno precej visoko (na 82. mestu) se na listi pogostosti posameznih leksemov pojavlja tudi slovenski krepilec vsak, medtem ko se njegova višja knjižna različica vsakdo v korpusu pojavlja na veliko nižjem mestu (na 2.563. mestu). Slovenska krepilca imata v BHSČ kar tri ustreznice: svaki, svatko in svak. Seštevek relativnih frekvenc sinonimnih izrazov pokaže, da se ti pomeni najpogosteje pojavljajo v korpusu hrvaškega spleta s skup- no relativno frekvenco 1.127,85 in v korpusu srbskega spleta z le malenkost nižjo frekvenco 1.221,47, najmanj pogosto pa v korpusu črnogorskega spleta z relativno frekvenco 1.065,9 in zelo podobnim obsegom v korpusu slovenskega spleta z rela- tivno frekvenco 1.085,5. Od slovenskih sopomenskih izrazov je torej pogosto rabljen samo prvi, tj. vsak, ki obstaja samo v nedoločni obliki, medtem ko se različica vsakdo rabi redko oz. je značilna kvečjemu za višjo knjižno zvrst, kar kaže tudi primerjava med rabo tega izraza v slovenskem referenčnem korpusu Gigafida, tj. zbirki pisnih besedil (vsakdo 56.068 pojavitev, vsak 1.092.239 pojavitev), in korpusu govorjene slovenščine GOS (vsakdo 18 pojavitev, vsak 929 pojavitev). V obeh tako kot v korpusu spletne slovenščine CLASSLA-web.sl prevladuje zaimek vsak, njegova varianta vsakdo se rabi veliko manj, najmanjkrat se pojavi v govorjenem jeziku. Raba vseh treh ustreznic v BHSČ je v vsakem od teh jezikov bolj uravnotežena. Najpogostejši zaimek je svaki, ki se v korpusih teh jezikov pojavi okrog 80. mesta, nato svatko okrog mesta 1.000, medtem ko se oblika svak pojavi šele po mestu 15.000. Primerjalna lingvistična analiza pokaže na pomembne razlike med pomenom in rabo dveh slovenskih in treh BHSČ zaimkov. Tako lahko ugotovimo, da je slovenski zaimek vsak tako samostalniški kot pridevniški zaimek, slovenski zaimek vsakdo pa samo samostalniški zaimek in je kot sopomenka izraza vsak v pomenu samostalniškega zaimka rabljen v manjši meri. Na drugi strani je v jezikih BHSČ zaimek svaki rezerviran samo za pridevniški pomen, medtem ko sta sopomenki svatko in svak samostalniška zaimka, pri čemer se zaimek svak uporablja redkeje od zaimka svatko. Primeri: a) pridevniški zaimek: - Slovenski splet: Vsak program vključuje predavanja, delavnice, vodene obiske in zanimiv družabni program. Strokovno utemeljenost ukrepov iz tega odloka Vlada Republike Slovenije ugotavlja vsakih 14 dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, da se ti ukrepi še naprej Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 3, julij–september 510 uporabljajo, ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi ter o tem obvesti Državni zbor in javnost. - Hrvaški splet: Sada ovdje znam svaki kutak kao da je Old Trafford moja kuća. Ulaganje je veliko, ponuda će svaki mjesec biti bogatija i zanimljivija. samostalniški zaimek: - Slovenski splet: V visokošolski strokovni študijski program Dizajna se lahko vpiše vsak, ki je opra- vil: – maturo – poklicno maturo. V življenju ima vsakdo vsaj enega svojega življenjskega učitelja. - Hrvaški splet: Svatko ima mogućnost izaći iz prosjeka. Svak može biti pisac, pišite i vi! Čeprav je slovenski izraz vsak tako pridevniški kot samostalniški zaimek, je obseg njegovih pojavitev v slovenskem korpusu nižji od števila pojavitev pridevniškega zaimka svaki v BHSŠ korpusih, z izjemo črnogorskega korpusa. To in pa dejstvo, da je relativna frekvenca samostalniških zaimkov BHSČ svatko in svak precej nižja od relativne frekvence pridevniškega zaimka svaki (tabela 2), kaže na to, da jeziki BHSČ trditve zelo pogosto krepijo preko pridevniških pomenov. 3.3.3 Krepilca vse/sve Slovenski krepilec vse, ki je po pomenu, obliki in skladenjski vlogi prislov, ima v BHSČ ustreznico sve, ki se ravno tako uporablja kot prislov. Na listi pogostosti se nahaja med 200 do 400 najpogostejšimi besedami pri vseh BHSČ jezikih, le v slo- venskem korpusu se nahaja šele na 512. mestu (tabela 1). Najpogosteje se pojavlja v korpusu srbskega spleta z relativno frekvenco 430,37, najmanj pogosto pa v korpusu slovenskega spleta z relativno frekvenco 200,67. Prislov vse z ustreznico sve se tako v slovenščini kot v BHSČ jezikih uporablja po- dobno, in sicer nastopa kot krepilec, ki izraža naraščanje, stopnjevanje, visoko stopnjo oz. mejo nekega pojava: - Slovenski splet: V sodobnem času pa so vse bolj priljubljene infrardeče savne zaradi enostavnosti in hkratnih velikih učinkov. Otroški avtosedež popolnoma prilagodimo otrokovi višini in tako raste z njim od približno devetih mesecev pa vse do dvanajstih let. 511 Vesna Mikolič: Intenziteta jezika v slovenščini in nekaterih drugih južnoslovanskih jezikih - Srbski splet: Pred visoko obrazovanje, čiji značaj i uloga u modernom društvu postaju sve izraže- niji, u svim njegovim funkcijama - obrazovnoj, istraživačkoj i inovativnoj - postavljaju se sve ozbiljniji zadaci. Poskakivali smo u kombiju sve do aerodroma. V bosanskem korpusu pa je jezikovna analiza na osnovi pregleda konkordanc krepilca sve pokazala še na nekatere primere drugačne rabe tega krepilca v bosanščini, kjer se sorodne besedne zveze v slovenščini prevajajo z drugimi krepilci, kot na primer s členki tudi, celo ali prislovom vedno: - Bosanski splet: Za one koji su ovu Domovinu svojom hrabrošću, sve do žrtve života, uz Božju pomoć branili, stvarali i tako postavili temelj njezine izgradnje i rasta…, da bude neovisna i svima lijepa, slobodna i sretna domovina. I da se svi s njom ponosimo. I ona s nama. I da svi za nju Slovenski prevod: Za tiste, ki so s svojim pogumom, tudi (ali celo) z žrtvovanjem svojih življenj, z Božjo pomočjo branili in ustvarjali to domovino in s tem postavili temelje njeni izgradnji in rasti ..., da bo samostojna in lepa, svobodna in srečna domovina za vse. In da smo vsi ponosni nanjo. Tudi ona je z nami. In da so vsi zanjo - Bosanski splet: Primijetili smo da dio maslinara, a takvih je sve više, masline orezuje u dva navrata. Slovenski prevod: Opazili smo, da nekateri oljkarji, in teh je vedno več, svoje oljke obrezujejo dvakrat. Čeprav se prislov vse/sve v primerjavi z drugimi krepilci iz istega korena v vseh opazovanih korpusih najmanj uporablja, pa tudi njegova raba kaže isto tendenco, in sicer da je raba slovenskega prislova vse manj pogosta kot raba prislova sve v jezikih BHČS. 3.3.4 Krepilci zelo/vrlo, jako, veoma Iz tabele 1 lahko ugotovimo, da je edini krepilec, ki je v raziskavi odstopal od zgoraj omenjene tendence, slovenski prislov zelo z najvišjo uvrstitvijo na seznamu besed po pogostosti (77. mesto) in največjim številom pojavitev (1.095,95) tudi v primerjavi s skupnim številom pojavitev treh izrazov po posameznih jezikih BHSČ, ki se uporabljajo kot ustreznice slovenskega zelo, in sicer so to: vrlo, jako, veoma. Tudi v teh jezikih gre za prislove, kjer so seštevki relativnih frekvenc podobni (okrog 900), najmanjše število pojavitev teh krepilcev pa je v bosanščini (811,86). Opazimo tudi razlike v rabi teh treh prislovov pri posameznih BHSČ jezikih; medtem ko sta v hrvaškem korpusu pogostejša krepilca vrlo (z relativno frekvenco 559,75) in jako (382,93) v primerjavi z veoma (49,69), je v srbskem korpusu situacija obrnjena: prislov veoma (z relativno frekvenco 427,81) se uporablja precej pogosteje kot prislova vrlo (313,68) in jako (222,58). Črnogorski korpus je glede na rabo teh treh krepilcev Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 3, julij–september 512 bližji srbskemu korpusu, medtem ko je za tri krepilce v bosanskem korpusu značilna približno enaka relativna frekvenca. Nekaj primerov najpogostejše rabe krepilca zelo v slovenščini, vrlo in jako v hr- vaščini in veoma v srbščini: - Slovenski splet: Lektoriranje diplome zelo hitro in super poceni! Ta pripomoček pride zelo prav. Zelo ponosen sem na to in hkrati sem zelo zadovoljen, da nam je uspelo. - Hrvaški splet: Laser je vrlo jak izvor te nije preporučljivo gledati u svjetlovod. Bilo je jako smiješno. Curtisu je jako stalo da pokaže dolazak nacista na vlast te okolnosti pod kojima je “Žena u zlatu” oteta. - Srbski splet: Neki se posvećuju karijeri, pa postaju veoma uspešni u poslu. Ovaj program smederevska biblioteka veoma uspešno, već nekoliko godina, orga- nizuje za učenike srednjih škola Podunavskog okruga. Veoma je važno strateški planirati kako bi opština imala spremne projekte da može da konkurišeu svakom trenutku. Očitno je, da so se v jezikih BHSČ nekateri krepilci bolj uveljavili kot drugi, vseeno pa so še vedno prisotni vsi trije, ko gre za stopnjevanje oz. krepitev pomena besede, ki jim sledi. Nasprotno je v slovenščini to funkcijo prevzel v glavnem prislov zelo, ki je dovolj splošen, obenem pa izraža dovolj visoko stopnjo oz. intenziteto pomena besede, ki mu sledi, zato je njegova raba v slovenskem jeziku tako pogosta. S tega vidika je zanimiva korpusna in pragmatična raziskava govora koprskega frančiškana Hijacinta Repiča na prelomu 19. in 20. stoletja, ki je pokazala, da je ta krepilec že tedaj izstopal po pogostosti v primerjavi z drugimi označevalci intenzitete, le da se je tedaj še upo- rabljal leksem jako, medtem ko je zelo očitno prevladal kasneje (Košir, Erjavec 2025). 3.3.5 Krepilci pomemben, važen, bistven, ključen/ važan, značajan, bitan, ključan Do podobnega spoznanja lahko pridemo tudi po analizi pogostosti in primerov rabe krepilcev, ki so po pomenu, obliki in skladenjski vlogi pridevniki, ki poudarijo pomembnost pojava, na katerega se referirajo. Čeprav so si seštevki relativnih frekvenc po posameznih jezikih podobni, pa se izbrani slovenski pridevniki najmanjkrat pojavijo v slovenskem korpusu (922,17), njihove BHSČ ustreznice pa največkrat v črnogorskem korpusu (1.035,38). 513 Vesna Mikolič: Intenziteta jezika v slovenščini in nekaterih drugih južnoslovanskih jezikih Poleg tega je tudi tu opazna razlika med rabo posameznih izrazov po posameznih jezikih. V slovenskem korpusu je prevladujoči krepilec pridevnik pomemben (z relativno frekvenco 641,84), ključen se pojavlja že veliko manjkrat (179,12), preostala dva še redkeje (važen 25,54, bistven 76,16). V BHSČ jezikih je vodilni krepilec pridevnik važan, ki ima v vseh korpusih teh jezikov približno enako relativno frekvenco (med 495,16 v hrvaškem korpusu in 435,24 v bosanskem korpusu). Ostali se pojavljajo ne- koliko manjkrat, a so glede na rabo tako znotraj posameznega korpusa kot v primerjavi med korpusi teh jezikov precej izenačeni; relativna frekvenca pridevnika značajan se giblje med 287,83 v črnogorskem korpusu in 139,50 v hrvaškem, bitan med 201,46 v hrvaškem korpusu in 189,39 v bosanskem in ključan med 137,83 v hrvaškem korpusu in 109,08 v srbskem. Tudi med opazovanimi pridevniki je torej v slovenščini v funkciji krepilca pred- vsem pridevnik pomemben, medtem ko v ostalih jezikih nekoliko izstopa pridevnik važen, a je raba vseh štirih pridevnikov precej bolj uravnotežena. Navajamo po dva primera analiziranih pridevniških krepilcev v korpusu spletnih besedil, v katerem se najpogosteje pojavljajo: - Slovenski splet: Obveščanje o pomembnih izboljšavah ali drugih pomembnih informacijah za uporabnike. Pomembno je, da jermen pravilno prenaša moč. - Hrvaški splet: Turizam u tome svemu ima važno mjesto. Važno je da obavijestite svojeg liječnika o uzimanju lijeka. Sumpor se prirodno proizvodi u tijelu i bitna je komponenta za zdravlje zglobova. Uvijek je bitno potražiti provjerenog proizvođača jer su na našem tržištu po visokim cijenama dostupni i proizvodi slabije učinkovitosti. To je potrošnja vremena koje je vama od ključne važnosti. Ključno je, po ovom pitanju, da želimo ubrzano optimalizirati odnos od jednog nastavnika na trideset studenata. - Črnogorski splet: Kozara je značajan turistički lokalitet, zahvaljujući izgrađenoj ski stazi i reprezen- tativnim hotelima na platou Mrakovice. Ono šo je posebno značajno u svemu oome, da se sve ove usluge i aktivnosti besplatno pružaju preduzetnicima i drugim zainteresovanim licima. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 3, julij–september 514 3.3.6 Šibilci nekaj, nekoliko/nešto, nekoliko Podoben vzorec zasledimo tudi pri rabi nedoločnih zaimkov in prislovov nekaj in nekoliko z BHSČ ustreznicami nešto in nekoliko, ki imajo v vseh jezikih v glavnem vlogo šibilca. 6 Skupna relativna frekvenca obeh šibilcev je najvišja v slovenskem kor- pusu (1.374,23), pri čemer se bistveno pogosteje uporablja nekaj (1.201,78), relativna frekvenca zaimka nekoliko je zelo nizka (166,45). Na drugi strani je raba obeh šibilcev v BHSČ jezikih bolj uravnotežena; relativna frekvenca nešto se giblje med 798,68 v srbskem jeziku in 546,29 v črnogorskem jeziku, nekoliko pa med 497,42 v hrvaškem jeziku in 472.30 v črnogorskem jeziku (tabela 3). Analizirane šibilce slovarji slovenskega jezika in BHSČ jezikov obravnavajo bodisi kot nedoločne samostalniške zaimke bodisi kot prislove, ki so po pomenu nedoločni prislovni ali pridevniški zaimki. Slovenski izraz ‘nekoliko’ se pojavlja le kot prislov in je sopomenka izrazu nekaj samo v drugem pomenu, zato je tudi iz tega razloga v analiziranem korpusu manj pogosto rabljen kot izraz nekaj (relativna frekvenca nekaj: 1.201,78, nekoliko 166,45). V BHSČ jezikih je situacija podobna, nekoliko se ravno tako pojavlja kot sopomenka nešto samo v pomenu prislova oz. nedoločnega pridevniškega zaimka, zato je rabljen manj pogosto kot nešto, vseeno pa je razlika v pogostosti rabe manjša kot v slovenščini (relativna frekvenca nešto: srb. 798,68, hrv. 747,44, bosan. 676,17, črnogor. 546,29, nekoliko: hrv. 497,42, bosan. 496,55, srb. 486,99, črnogor. 472.30). Spodaj so primeri analiziranih šibilcev iz korpusov, v katerih so ti najpogosteje rabljeni, in sicer jih navajamo v najbolj pogostih slovničnih vlogah, primerljivih v vseh analiziranih korpusih. V korpusu slovenskega spleta je torej najbolj rabljeni šibilec nekaj, ki nastopa kot: a) nedoločni samostalniški zaimek: Nekaj se res lahko naučite le z opazovanjem in poslušanjem, a pravo znanje boste dobili le s pravim učiteljem. Za večje učinke so prebivalci severa Evrope dodali uporabo snega, ki ga v sodob- nih savnah nadomešča mrzla voda. Savne so na severu Evrope še danes priljubljene, praktično so v veliko domovih nekaj vsakdanjega. 6 Tudi v SSKJ je nekaj v prvi in drugi slovarski iztočnici obravnavan predvsem kot zaimek ali prislov, ki izraža »neznano ali namenoma neimenovano stvar, pojav«, »izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav«, »izraža nedoločeno manjše število, količino, mero«, »izraža nedoločeno manjšo stopnjo«, kar vse kaže na diskurzno vlogo šibilca. V drugi iztočnici, kjer je obravnavan tudi kot prislov v členkovni rabi, pa kot tak bodisi »izraža nedoločeno omejitev povedanega: nekaj pa že razumem; kar nekaj potrti so videti« bodisi »izraža veliko mero, stopnjo: ti pa nekaj rad sprašuješ / njegova beseda nekaj zaleže«, kar pomeni, da v drugem primeru nekaj nastopa tudi kot krepilec. Ker pa so zadnji primeri tudi v našem korpusu slovenskih spletnih besedil redki in je prevladujoča vloga izraza nekaj vloga šibilca, v naši analizi ta izraz, njegovo so- pomenko in BHSČ ustreznice obravnavamo kot šibilce. Prav tako menimo, da gre v primerih, ki so navedeni pri členkovni rabi prislova, le za višjo stopnjo šibitve oz. krepitve (tudi zaradi drugih šibilcev in krepilcev v bližini, kot so kar, pa, že) in da zato ne pride do besednovrstne spremembe iz prislovne v členkovno rabo. 515 Vesna Mikolič: Intenziteta jezika v slovenščini in nekaterih drugih južnoslovanskih jezikih b) prislov – po pomenu nedoločni prislovni zaimek ali nedoločni pridevniški zaimek: Kar pa zadeva Ljubljansko banko, bi jaz tudi kakšen finančni termin razumel, ker se nekaj razumem tudi na finančno pravo. Na začetku boste morda izgubili nekaj živcev, a nikar ne obupajte. ‘Nekoliko’ v korpusu slovenskega spleta nastopa le kot prislov, in sicer v pomenu nedoločnega prislovnega zaimka ali nedoločnega pridevniškega zaimka: Ko je sneženje nekoliko predahnilo in je bilo snega prek popka, pa so se opogumili in odeti v polivinilaste vrečke naznanili, da odhajajo iz baze. Dobro očiščeno cvetačo skuhamo v slanem kropu, ki smo mu dodali nekoliko mleka, da bo ostala cvetača bele barve. Šibilec nešto je najpogostejši v korpusu srbskega spleta, in sicer kot: a) nedoločni samostalniški zaimek: Ako je trebalo nešto uraditi u selima Skopske Crne gore obavezno se pitao i Sokol Rajev. Lokal prima stotinak gostiju i obiluje nizom neobičnih sitnica koje plene pažnju posetioca, koji iako nisu prvi put ovde, uvek zapažaju nešto novo i neotkriveno. b) prislov – po pomenu nedoločni prislovni zaimek ali nedoločni pridevniški zaimek: Slabo se nešto razumem u to ko je pisao koju epizodu, ali ako se dobro sećam, Kjavaroti je vazda bio žešći teletabis na ovom serijalu. Koštalo me je to nešto živaca, ali bolju izobrazbu ne bih dobio ni na skupocjenim dizajn kursevima. Šibilec nekoliko pa se najpogosteje pojavlja v korpusu hrvaškega spleta, in sicer v pomenu nedoločnega prislovnega zaimka ali nedoločnega pridevniškega zaimka: U tom slučaju savjetujemo Vam da nekoliko kasnije potražite potvrdu na stranici za korisnike u prozoru Moj račun, u kojem ga možete i isprintati. Savjetujemo da kupite namirnica za barem nekoliko dana kako biste izbjegli sva- kodnevno odlaženje u trgovinu. Čeprav je v vseh jezikih podobna raba šibilcev slo. nekaj / BHSČ nešto (kot samo- stalniškega zaimka in prislova) in slo. nekoliko / BHSČ nekoliko (kot prislova), pa je zanimivo, da je nekoliko kot prislov v pomenu pridevniškega zaimka v BHSČ rezer- viran skoraj izključno za vlogo jedra v besedni zvezi, ki uvaja samostalnik v rodilniku množine (npr.: nekoliko dana, nekoliko rečenica, nekoliko filmova ipd.), medtem ko se nešto redko sreča v tej vlogi (npr. nešto živaca, nešto mesta). V slovenščini pa v zvezah s samostalniki tako v ednini kot množini nastopata sicer oba šibilca nekaj in nekoliko (npr. nekaj časa, nekaj težav; nekoliko mleka, nekoliko kapljic), a je v obeh Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 3, julij–september 516 vlogah izrazito pogostejši izraz nekaj. Čeprav je BHSČ izraz nekoliko rezerviran samo za besedne zveze s samostalniki v množini, razlika v pogostosti rabe v primerjavi z izrazom nešto ni tako velika kot razlika med rabo slovenskih šibilcev nekaj in nekoliko, kjer v vseh besednih zvezah prevladuje nekaj. 4 Intenziteta jezika v slovenščini, hrvaščini, srbščini, bosanščini in črnogoršči- ni – razprava in sklep Primerjalna analiza med slovenščino in jeziki BHSČ je pokazala izrazit trend pri rabi krepilcev: ti so pogosteje rabljeni v korpusih BHSČ kot v slovenskem korpusu spletnih besedil. Relativne frekvence rabe vseh analiziranih slovenskih krepilcev so občutno nižje kot relativne frekvence krepilcev v jezikih BHSČ, z eno izrazito izjemo, tj. slovenskim prislovom zelo, ki se uporablja znatno pogosteje kot ustreznice v jezikih BHSČ. Pomembna razlika med slovenščino in jeziki BHSČ je tudi v razpoložljivosti sopomenskih izrazov za krepitev pomena. V BHSČ jezikih obstaja več sopomenk, ki nastopajo kot krepilci in se uporabljajo precej uravnoteženo. V slovenščini pa je na voljo manj sopomenk; pogosto gre le za en ali dva izraza, pri čemer se eden uporablja v vseh zvrsteh jezika, drugi pa je pogosto ožji knjižni izraz in omejen bolj na pisno rabo (npr. vsak in vsakdo). V primeru rabe šibilcev pa je trend obraten: raba šibilcev je najvišja v slovenskem korpusu, medtem ko je v korpusih BHSČ jezikov nižja. Spet pa se v korpusih BHSČ sopomenski šibilci uporabljajo bolj uravnoteženo, medtem ko v slovenščini izrazito prevladuje prislov nekaj, ki se uporablja bistveno pogosteje kot njegova ožja knjižna sopomenka nekoliko. Na podlagi teh ugotovitev je mogoče sklepati, da je raba krepilcev večja v jezikih BHSČ, medtem ko slovenščina pogosteje uporablja šibilce. Posebno mesto med krepilci v slovenščini zaseda prislov zelo, ki očitno kompenzira odsotnost večjega števila pogosto rabljenih sopomenk in deluje v slovenskih besedilih kot skoraj univerzalni krepilec. Razlogov za prevladujočo rabo krepilca zelo je več. Prvi je že omenjen: gre za najpogosteje rabljen prislov za stopnjevanje lastnosti v slovenščini, ki nima ustreznih, enako pogosto rabljenih sopomenk. V nasprotju z njim v jezikih BHSČ to vlogo opra- vlja več različnih prislovov (vrlo, jako, veoma), ki se uporabljajo bolj uravnoteženo. Drugi razlog pa najverjetneje tiči v besedilni zvrstnosti korpusov, na katerih temelji primerjava. Določene besedilne zvrsti namreč preferirajo določene jezikovne vzorce, kar pomembno vpliva na pojavnost krepilcev in šibilcev, zato smo se odločili podrob- neje proučiti rabo obravnavanih modifikatorjev intenzitete v posameznih besedilnih zvrsteh analiziranih korpusov. 517 Vesna Mikolič: Intenziteta jezika v slovenščini in nekaterih drugih južnoslovanskih jezikih 4.1 Besedilna zvrstnost korpusov in raba šibilcev in krepilcev Kot je razvidno iz grafa 1 in tabele 1, v korpusih BHSČ jezikov prevladujejo novice nad drugimi besedilnimi zvrsti, medtem ko so v slovenskem korpusu deleži različnih besedilnih zvrsti bolj uravnoteženi in so zelo prisotne tudi besedilne zvrsti z bolj subjektivno perspektivo, kot so oglaševalska besedila, komentarji in mnenja, forumi. Izstopa predvsem delež oglaševalskih besedil v slovenskem korpusu, ki je bistveno večji od deleža oglaševalskih besedil v vseh ostalih korpusih (v slovenskem 918.231, v bosanskem 106.959, hrvaškem 810.276, srbskem 553.057 in črnogorskem 32.732 oglaševalskih besedil). Čeprav so sestavljalci korpusov pri sestavljanju korpusov spletnih besedil južnoslo- vanskih jezikov sledili istim kriterijem, se je v slovenskem korpusu znašel večji delež oglaševalskih besedil kot v drugih korpusih. O tem so razmišljali tudi v spremljajoči raziskavi, kjer so izoblikovali hipotezo, da »z gospodarskim razvojem države njeno spletno okolje postaja vse bolj raznoliko ter vključuje večjo raznolikost promocijskih, mnenjskih, informativnih in pravnih vsebin« (Ljubešić, Kuzman 2024: 3277), kar bi lahko bil razlog za večjo besedilnozvrstno pestrost slovenskega korpusa in tudi večjega deleža oglaševalskih besedil. Zanimalo nas je, ali je pogosta raba krepilca zelo v korpusu slovenskega spleta po- vezana z njegovo pestrejšo besedilnozvstno sestavo in večjim deležem subjektivnejših besedil, predvsem oglaševalskih besedil, za katera je znano, da v njih prevladujejo krepilci nad šibilci, saj se na čustveni osnovi krepijo pozitivne lastnosti oglaševanega produkta (Mikolič 2020: 101–6). Tako smo primerjali rabo prislova zelo v podkorpu- sih različnih besedilnih zvrsti slovenskega spleta in njegovih ustreznic vrlo, jako in veoma v podkorpusih bosanskega spleta, v katerem je bila ugotovljena najnižja raba opazovanih prislovov v vlogi krepilca. Iz tabele 4, v kateri so s krepko pisavo označene po tri najvišje relativne frekvence opazovanih krepilcev v posameznih besedilnih zvrsteh, je razvidno, da so tako slovenski krepilec zelo kot vsi bosanski krepilci vrlo, jako in veoma najbolj pogosti v novicah ter komentarjih in mnenjih, vrlo in veoma, pa tudi zelo, dosegajo visoke vrednosti tudi v forumskih besedilih. Slovenski zelo najbolj izstopa po pogostosti v oglaševalskih bese- dilih z relativno frekvenco 176,58, medtem ko vsi trije bosanski krepilci dosegajo skupaj relativno frekvenco 43,54. Zelo ima sicer višjo relativno frekvenco od vseh bosanskih krepilcev skupaj v vseh besedilnih zvrsteh, le da so razlike v ostalih zvrsteh nekoliko manjše. Izjema so le novice, kjer vrlo, jako in veoma dosegajo relativno frekvenco kar 323,03, medtem ko je relativna frekvenca slovenskega zelo v novicah nižja, tj. 192,42. Tako veliko pogostost krepilca zelo v slovenskem korpusu nedvomno lahko pripišemo tudi dejstvu, da je med slovenskimi spletnimi besedili velik delež oglaševalskih. Rezultati tako izkazujejo visoko intenziteto slovenskega jezika v oglaševanju in drugih pričakovano subjektivnejših in bolj čustvenih spletnih besedilih., Pogosta raba bosanskih krepilcev v novicah pa pomeni, da so v bosanskem jeziku tudi objektivnejša besedila, kot so novice, pogosto oblikovana z določenimi subjektivnimi poudarki. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 3, julij–september 518 Tabela 4: Relativna frekvenca krepilca zelo v različnih besedilnih zvrsteh slovenskega spleta in njegovih ustreznic vrlo, jako in veoma v besedilnih zvrsteh bosanskega spleta v repozitoriju CLASSLA. Besedilne zvrsti Slovenski splet – relativna frek- venca krepilca ZELO Bosanski splet – relativna frekvenca krepilcev VRLO JAKO VEOMA Skupaj Novice 192,24 126,53 90,41 106,09 323,03 Oglaševanje 176,58 20,86 7,97 14,71 43,54 Informativna in razla- galna besedila 118,14 39,13 13,2 22,82 75,15 Komentarji, mnenja 238,94 56,38 32,84 24,54 113,76 Forum 145,46 34,21 66,66 13,18 114,05 Navodila 61,45 19,41 13,24 11,34 43,99 Pravna besedila 6,73 0,52 0,14 0,33 0,99 Mešane besedilne zvrsti 66,19 17,28 11,14 9,32 37,74 Druga področja 75,93 19,51 15,48 10,41 45,4 Književnost 14,3 3,68 8,34 2,18 14,2 SKUPAJ: 1.095,95 337,51 259,42 214,93 811,86 4.2 Sklep Iz korpusne analize pogostosti intenzitetnih označevalcev v južnoslovanskih jezikih je razviden trend, da se v BHSČ jezikih krepilci rabijo pogosteje, šibilci pa redkeje v primerjavi s slovenščino, kar kaže na visoko intenziteto spletnih besedil v jezikih BHSČ. Kljub manjši splošni rabi krepilcev v slovenščini pa pogostost krepilcev v oglaševalskih in mnenjskih besedilih, ki predstavljajo velik delež slovenskega korpusa, pomeni, da je tudi za slovensko spletno komunikacijo značilna visoka intenziteta jezika. Ugotovimo torej lahko, da spletna komunikacija v vseh obravnavanih južnoslovan- skih jezikih izkazuje visoko stopnjo intenzitete jezika. Višja intenziteta jezika seveda ne pomeni nujno tudi nasilnega govora, vendar pa jezik z več čustvenimi in spoznavnimi poudarki lažje preide mejo med nevtralnim in nasilnim govorom in sproža močne čustvene odzive, kar se torej lahko dogaja v digitalni komunikaciji v vseh obravnavanih jezikih. 519 Vesna Mikolič: Intenziteta jezika v slovenščini in nekaterih drugih južnoslovanskih jezikih Viri BSR – Senahid H a l i l o v i ć, Amra H a l i l o v i ć, 2014: Bosansko-slovenski rječnik. Sarajevo: Slavistički komitet; Ljubljana: Kulturno-obrazovni zavod Averroes. Kontekst.io – Kontekst.io. Sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini. Na spletu. Nikola l j u b e š i ć, Filip Markoski , Elena Markoska , Tomaž Erja VEc , 2021: Comparable corpora of South-Slavic Wikipedias CLASSLA-Wikipedia 1.0, Slovenian language resource repository CLARIN.SI. Na spletu. Nikola l jubešić, Peter r upnik , Taja k uzMan , 2024a: Bosnian web corpus CLASSLA- web.bs 1.0, Slovenian language resource repository CLARIN.SI. Na spletu. Nikola l jubešić, Peter r upnik , Taja k uzMan , 2024b: Croatian web corpus CLASSLA- web.hr 1.0, Slovenian language resource repository CLARIN.SI. Na spletu. Nikola l j u b e š i ć, Peter r upnik , Taja k uz Man , 2024c: Montenegrin web corpus CLASSLA- web.cnr 1.0, Slovenian language resource repository CLARIN.SI. Na spletu. Nikola l jubešić, Peter r upnik , Taja k uzMan , 2024č: Serbian web corpus CLASSLA- web.sr 1.0, Slovenian language resource repository CLARIN.SI. Na spletu. Nikola l j u b e š i ć, Peter r upnik , Taja k uz Man , 2024d: Slovenian web corpus CLASSLA- web.sl 1.0, Slovenian language resource repository CLARIN.SI. Na spletu. Simon R i g a č, 2005: Mali srbsko-slovenski in slovensko-srbski slovar. Mali srpsko-slo- venački i slovenačko-srpski rečnik. Ljubljana: DZS. Simon R i g a č, 2009: Mali hrvaško-slovenski in slovensko-hrvaški slovar. Mali hrvatsko slovenski i slovensko hrvatski rječnik. Ljubljana: DZS. Jerica s noj , Martin a hlin , Branka l azar , Zvonka p raznik , 2016: Sinonimni slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. Slovar sopomenk sodobne slovenščine. Na spletu. l itEratura Neil BEr MEl , 2015: Corpora and quantitative data in Slavic languages. Russian Linguistics 39. 275–82. John Waite Bow Ers , 1963: Language intensity, social introversion, and attitude change. Speech Monographs 30. 345–52. Penelope Brown , Stephen C. l EVinson , 1987: Politeness: Some Universals in Language Use. Cambridge: Cambridge University Press. Marcella c osta , 2013: Morfologia valutativa. Italiano e tedesco: questioni di linguisti- ca contrastiva. Ur. Sandra Bosco Coletsos, Marcella Costa. Alessandria: Edizioni dell’Orso. 157–87. Nikola D o b R i ć, 2012: Savremeni jezički korpusi na zapadnom Balkanu – istorijat, trenutno stanje i budučnost. Slavistična revija 60/4. 677–92. Nina DoBrushina , Elena s okur , 2022: Spoken Corpora of Slavic Languages. Russian Linguistics 46. 77–93. Slavistična revija, letnik 73/2025, št. 3, julij–september 520 Diana k ošir , Tomaž Erja VEc , 2025: Korpusna analiza pripovednega stila in jezikov- ne norme v starejši verski periodiki. Prispevki za novejšo zgodovino 65/Posebna izdaja. V tisku. Tomaž Erja VEc , 2012: MULTEXT-East: morphosyntactic resources for Central and Eastern European languages. Language Resources and Evaluation 46. 131–42. Bradley S. GrEEnBErG , 1976: The effects of language intensity modifications on per- ceived verbal aggressiveness. Communication Monographs 43/2. 130–9. H. Paul Gric E, 1975: Logic and conversation. Studies in Syntax and Semantics III: Speech Acts. Ur. Peter Cole, Jerry L. Morgan. New York: Academic Press. 183–98. Tomo k orošEc , 1998: Stilistika slovenskega poročevalstva. Ljubljana: Kmečki glas. Geoffrey l EEch , 1983: Principles of Pragmatics. London: Longman Nikola l jubešić, Taja k uzMan , 2024: CLASSLA-web: Comparable Web Corpora of South Slavic Languages Enriched with Linguistic and Genre Annotation. Proceedings of the 2024 Joint International Conference on Computational Linguistics, Language Resources and Evaluation (LREC-COLING 2024). Torino: ELRA and ICCL. 3271–82. Vesna M ikolič, 2005: Izrazi moči argumenta v znanstvenih besedilih. Knjižno in na- rečno besedoslovje slovenskega jezika. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Slavistično društvo. 278–91. Vesna M ikolič, 2007: How to express the power of arguments in academic discourse. Wissenschaftliches Schreiben abseits des englischen Mainstreams. Ur. Ursula Doleschal, Helmut Gruber. Frankurt am Main: Peter Lang (Sprache im Kontext, 25). 105–25. Vesna M i k o l i č, 2012: Teaching Slovenian and Italian communication style. Speech acts and politeness across languages. Ur. Leyre Ruiz de Zarobe, Yolanda Ruiz de Zarobe. Bern: Peter Lang. 337–66. Vesna M i k o l i č, 2017: TILKA Educational Model and Nonviolent Communication. Croatian Journal of Education 19/2. 49–60. Vesna M i k o l i č, 2019: O modifikatorima moći ili intenziteta u bosanskom i slovenskom jeziku. Bosanskohercegovački slavistički kongres II: Zbornik radova 1. Ur. Senahid Halilović idr. 63–71. Vesna M ikolič, 2020: Izrazi moči slovenskega jezika. Koper: Založba Annales ZRS; Ljubljana: Slovenska matica. Ismail P alić, 2014: Mogući okvir za opis epistemičkomodalnih iskaza u bosanskome jeziku. Sarajevski filološki susreti 2: zbornik radova 1. Sarajevo: Bosansko filološki društvo. 153–81. Agnes p isanski p EtErlin , 2015: So prevedena poljudnoznanstvena besedila v sloven- ščini drugačna od izvirnih? Korpusna študija na primeru izražanja epistemične naklonskosti. Slavistična revija 63/1. 29–43. Mojca s MolEj , 2004: Obvezni in neobvezni členki. Slavistična revija 52/2. 144–55. Elija VEntola , Anna Mauran En (ur.), 1996: Academic writing: intercultural and textual issues. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Pubishing Company. Anna w iErzBicka , 1997: Understanding Cultures Through Their Key Words. Oxford: Oxford University Press. Anna w i Erz Bicka , 2003: Crosscultural Pragmatics. The Semantics of Human Interaction. Berlin: Mouton de Gruyter. 521 Vesna Mikolič: Intenziteta jezika v slovenščini in nekaterih drugih južnoslovanskih jezikih Dušanka Z v e k i ć - D u š a n o v i ć, 2011: Modalnost. Motivaciona modalnost u srpskom i mađarskom jeziku. Novi Sad: Filozofski fakultet Novi Sad. Andreja Ž ele, 2000: Komunikacijska (naklonska) vloga sklopov v časopisnem jeziku (z vidika aktualizacije slovarske reference). Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Ur. Inka Štrukelj. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 299–314. s uMMary This article analyses the linguistic modality and intensity of the Slovene language in com- parison to the languages Bosnian, Croatian, Serbian and Montenegrin (BCSM), based on the communication styles characteristic of these language communities. The study draws on the theoretical framework of pragmatics and intercultural pragmatics and applies a corpus-based methodology. Using corpora of internet texts of the above-mentioned languages from the CLARIN Knowledge Centre for South Slavic Languages (CLASSLA), a comparative linguistic analysis was carried out to identify linguistic devices and their role in the expression of language intensity. The corpus analysis of intensity modifiers shows a tendency for intensifiers to occur more frequently and mitigators less frequently in the BCMS languages than in Slovene. The notable exception is the Slovene intensifier zelo ‚very‘, which occurs more frequently than its counterparts in the BCMS languages. Furthermore, the linguistic analysis shows that the BCMS languages have a wider range of synonymous expressions for intensifiers and mitigators, while in Slovene typically only one or two exist for a given meaning. This limited lexical variation of intensity modifiers is one reason for the frequent use of zelo in Slovene, while the second reason is to be found in the text domains of the individual corpora, since the Slovene corpus contains a significantly larger proportion of advertising texts than other corpora. The findings suggest that online discourse in all the South Slavic languages analysed is marked by a high degree of linguistic intensity, particularly in contexts of evaluative expression, thereby carry- ing an increased potential for eliciting strong affective responses in digital communication.