O, pridife v Betlehem 1 Na vrhu gore v Asiriji je stala Sastitljiva žena ter gledala v pokrajino pod goro. NI prišla na vrh radl tega, da bi uživala lepoto pokrajine. Njene oči so preko vse lepote, kl ae je razprostirala pred njimi, plavale v daljavo. Nekoga je čakala. Vsak dan je prišla na vrh in njene oil so cele ure gledale v daljaivo. Ko ni zazrla njega, ki ga je prlSakovale sroe, se je z žalostjo v ercu in s solzami v očeh z gore vrnila domov. Nekega dne pa je njeno oko v daljavl zagledalo njega, ki ga je tako dolgo čakala, »Da,« je vzkllknila, »on jel On prlhaja!« S tem vzklikom hitl z gore, da sporoči svojemu oslepelemu možu veBelo vest: »Glej, tvoj sin prihaja.« Ta žena je bila matl Tobijeva. Podoba je predkrščanskega časa, ki je z višin preroških obljub pričakoval prthoda obljubljenega in težko pričakovanega Zveličarja. Ko pa so blli dnevl pričakovanja dopolnjenl ter je prišla »polnost časa«, je Sln božji prišel na svet. Veselo vest njegovega prihoda ni sporočila žena, marveč je sam angel Gospodov prišel z nebes ter je pristopil pastirjem na betlehemski poljanl in jim oznanil: »Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Rodil se vam je v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod (Luk. 2, 10, 11). Vest o Zveličarju, po angelu prinescna z nebes, je bila veselo oznanilo ne samo judovskemu ljudstvu, marveč ygem narodom in vsem ljudem, ki so živeli ali bodo živeli v teku stoletij. To lepo lzraža slovenska božična peuem: »Zveličar preljubl rodi s« nocoj, raduj se, o človek, in slavo mu poj! Prelepo in milo nebo s« žarl, svetlejSe nl bllo nikdar Se lufil!« Zveličarjev prihod na svet in k posameznemu človeku izžarja luč, svetlobo v teml nevednostl, v temi greha in v teml trpljenja. Ta svetloba Je dandanea ravno tako potrebna, kakor je bila pred 1929 letl. Brez Njega, kl je rekel: »Jaz sem luč sveta«, Je tema in smrtna senca. Ozrimo se malo po svetu. 0 tistih, ki tavajo po avetu v temi poganstva In ki žallbog še tvorljo večino Cloveštva, ne govorim. Ozretl se hočemo samo na kristjane. Kolika nevednost in slepota duha vlada pri mnogih! Pred nek&j leti je bilo, da je nek krščanski mož, ki j6 dušnemu blagru fabriških delavcev na Angleškem posvečal večjo pozornost, vprašal nekega delavca, kaj ve o Kristusu. Zmajal je z glavo ter trudno odgovoril: »V njegovi fabriki še nisem delal.« Nič ni vedel o Zvellčarju. Tudi med takozvanimi omikanci vlada v verskih rečeh gorostasna nevednoat. Za vse se zanimajo, vse preiskujejo, vse proučujejo od gliflt in črvov, ki lazijo po tleh, do zvezd, ki svetijo na nebesnem svodu. Samo za Tistega, ki je vse to ustvaril ter vse to ohranjuje in urejuje, se ne brigajo. In če s« jib. vpraša o postanku in namenu BoM&na pesem »Hitite kristjani*. sveta in vseh stvari, skomizgnejo z ra* mami, govoreč: »Ne znamo in ne bom« znali.« Taka je učenost brez Kristusa« Po večjlh mestih se moderno pogan* stvo uveljavlja tako daleč, da brezverski starši svojih otrok niti krstiti n* dado več. Na tisoče je takšnih nekrščenih odraslih in doraščajočih otrok t Parizu, v Berlinu in drugod, na primea tudl v Hamburgu, kjer peti del rojenlS otrok sploh ne sprejme več zakrament« ivetega krsta. Usoda teh ljudi in tistiJbt« ki so to zlo zakrivili, je hujša nego usoda starih poganov. Tem namreC ni nikdar zasijala luč zveličanja, modernl pogani v Evropi in drugod po svetu pa ao krščanstvo, ki je žarišče luči, zavrgll ter padli nazaj v temo in smrtno senco* Kakor iz teme nevednosti, je Krtstus tudi Zveličar iz smrtne sence greha. On je edini posrednik med Bogom in Ijudmi: Jagnje božje, ki odjemlja grehe sveta. Sveto pismo predstavlja greh pod podobo gobavosti, najstrašnejše bolezni na Jutrovem. »Hočem, da si čist,« je Gospod rekel gobavemu. Pri drugi prillki je gobavcem naroCil, naj se pokažejo duhovnikom. Po njih deluje Gospod v svoji Cerkvi, ki daje ljudem milost duhovnega prerojenja. Brez nj« ostaja človek v smrtni senci, kakor pravi stara cerkvena pesem: »Naj bo Kristus tudi tisočkrat rojen, 6« ae ˇ mojem srcu, sem vendar ¦gubl^en.« Brez Kristusa tudl ni rešitve iz teme irpljenja in Biromaštva. Koliko se ]e človeškl duh v zadnjem času trudil, da l svojlmi iznajdbami v lndustriji, tehalki, trgovini in v prometu pripravi {loveštvu možnost sreče in izpopoloitve! To je hvalevredno. Grajo pa za>luži težnja, človeka osrečiti brez BoŁa in proti Bogu in njegovim zapovedim. Spričo ogromnili naporov na sosialnem in gospodarskem polju v zadnjem polstoletju je treba vprašati, ali eo siromaki, ali je široka množica delavnega ljudstva postala srečnejša Ln zadovoljnejša? Gredo k znanosti z vprašanjem Go- spodovega predhodnika: »All tA ti, kiblaženosti drugega življenja in o zako- ima priti?« Toda znanost, predvsem tista, ki je udana materializmu (nauku da ni duše ne Boga ne večnostl), jim kaže na opice kot pradede človeka. Ali je to tolažba? Gredo k organizaciji m politiki, vprašajoč: ali si ti, kl nam boš pomagala? Ona pa daje obljub« ter zmigava z ramo. Gredo h kapitalu. Ali si ti? Toda gospostvo kapitalizma prinaša propadanje srednjega stanu in mnoštveno bedo. Zakaj ne gredo h Kristusu? On Se vedno oznanja ubogim evangelij, to je, blagovest o svobodi in enakosti otrok božjih, o resnici božjega kraljestva, c nu ljubezni. In samo ljubezen, ljubezer) do Boga in do bližnj«ga, osrečuje ljudi, trdosrčna sebičnost pa prinaša pogubc in nesrečo. S takšnimi spoznanji v glavi in s tak« šnimi čustvi v arcu se pridružimo pa< »tirjem, ki nas vabijo 8 seboj: »Pojdl« mo v Betlehem« (Luk. 2, 15). Pojdim« v duhu v Betlehem ter pofiastimo m svet rojenega ZvelRarja, kot Dete lež* č*ga v jaslicah, t besedami stare slo venske fcožične pesmi: »Bpdl češ&eno, Dete prebtago, samo Ijubezen do nas Te rodl!«