Veiika nesreča z motociklom. V sredo, dne 16. julija sta se vozila na motociklu proti Vildonu pri Gradcu mariborski trgovec Ošlak in krčmar gostilne »Pri kroni« v Vetrinjski ulicl Josip Cclcer. Vozilo je zadelo ob tovorni avlo in sunek je ubil Celcerja, da je obležal pri priči mrtev, težko ranjenega OSlaka so odpeljali v graško bolnišnico. Gbesil se je na pokopališču v Slov. Bistrici zgodaj zjutraj slikarski mojBret Goričan. Radi denarnih skrbi obupani je dejal ženi, da gre na Prager*V<o in je odšel ob treh zjutraj z doma. Bamomorilca so našli delavci, ki so šli mimo pokopališCa Se le po preteku nekaj ur, ko je že bil mrtev. Rafii uscdepolnih sanj v bolnlco. — Kmet Ivan Martinc Iz Veržeja je spal na senu v hlevu. V noči se mu je sanjalo, da je na polju in ima pred seboj sovražnega vojaka, ki mu grozi s Bmrtjo. Po sanjah preplašeni je skočil po koncu, bežal ter padel na gumno. fclomil si je pri padcu nogo in so ga morali prepeljati v bolnico v Mursko Boboto. Vodja blvših slovenskih socijalnih demokiatov umrl. V Ljubljani je umrl na pljučnici dolgoletni vodja slovensklh socijalnih demokratov in ustanovitelj socijalističnih konzumov g. Anton Kristan v starosti 49 let. V naši državi je bil dvakrat minlster in nekaj let oskrbnik državnega posestva v jBelju. Sam sl Je končal življenje na Hajdisni pri Ptuju 50 letni gostilničar Ivan Pfajfar. Samomor je bil izvršen z omraCenim umom. Grczcvitl viharji po naših slovenskih krajih, po celi Evropi ln Aziji. V petek, dne 18. julija Je upostošil silovit vihar mesto Kranj ter okolico. Sllen vihar z dežjem ter točo je povzročil v 10 minutah strahovlto razdejanje. Vejer je trgal strehe in je nosil po več Bto metrov daleč. V Kranju je poškodoval vihar farno ln pungraško cerkev. S cerkve v Pungartu je odnesel ,vihar streho, j-o dvignil vlsoko v zrak ln jo treščil na tla kakih 10 metrov {>H8Č. Neurje je razdejalo mesto Kranj n okolico, kakor bi ju bil oblskal pojtres. — Istočasno so divjali strašni Viharji nad Benetkami, nad Parizom itct Na Japonskem je vihar, kateremu >ravijo tajfun, povzročil nad 20 millomov Skode In cenijo število človešklh irtev, katerim je ugrabil tajfun živjenje, na 1000. Po odkrltju tnrkestansko-slbirske leleznlce. Letos maja so se vršile slavbosti ob otvoritvi železnlce, kl veže nettmerno rusko Sibirijo s pokrajino mrkestan, ki se naslanja v osrednjl Aziji na Indijo ter Afganistan. S to novo železniško zvezo nl bilo odprto prometu le velikansko ozemlje, ampak Izročena tzrabi gospodarska zakladnica, ki vsebuje bogastva na: rudah, premogu, pamuku In žltu. Nanem te lcleznlce Je, da bl preskrbovala Sibfrfja Turkestan s cenim žitom; Turkestan pa bi se posvetil pridelavi: srebra, svinca, bakra, železa in predvsem parnuka. Naj bi se razvila nova turkestanska industrija, ki bi pripravljala zemeljske, doslej nedotaknjene zaklade, na licu mesta za Izvoz. Proga je dolga 1500 km in je v tehnlCnem oziru pravo mojstersiko delo. Železnica pelje preko hribovja, preko rek in krajev, kateri trpijo neprestano radi potresov. Sovjeti so izdali za železniško zvezo 200 milijonov rubljev. Zveza je ustvarjena od turkestanskega mesta Frunse z glavnim mestom kozaške republike ob Irtišu z mestom Semipalatinsk. Poleg gospodarskih koristi je proga zelo važna iz vojaških ozirov, ker pelje ob mongolskl meji. Dedščina, ki se bo razdelila po 140 letih. Čudno zadevo z bogato dedščino je povzročil posestnik holandske ladjedelnice Jan Bert Bantje, ki je umrl pred 140 leti v Amsterdamu. Zapustil je težko premoženje. Po njegovi smrti so doživeli dediči bridko razočaranje. V Bantjevi oporokl je bilo določeno, da mora biti celo njegovo premoženje naloženo na obresti in se ne sme razdeliti potomcem pred pretekom sto let, ki so minula leta 1892. Tega leta so oblasti dognale, da manjkajo glede razdelitve važni papirji, brez katerih je nemogoče podeliti denar na dediče, ki prebivajo po južni Afrikl. Znano je bilo o dedičih toliko, da je čuvala zgoraj omenjene papirje vdova Wright v Jenvillu pri Johannesburgu. Ob izbrubu burske vojne je bable zakopalo dokumente pod sobo, v kateri je prebivala. Pozneje Jih je dvignila, ko je pričela svetovna vojna, so papirji zopet zginili. Gospa Wright je umrla leta 1916, ne da bi bila komu zaupala skrlvališče, v katerem so se nahajali dokumenti. Ker holandska oblast nikakor ni marala razdeliti zapuščine brez dokumentov, so sklenili dediči, da jih morajo izslediti ter najti za vsako ceno. Ako so bile te važne listine že enkrat pod podom, zakaj bl ne bile še v drugič. Hiša, v kateri je prebivala gospa Wright je že bila davno v tujih rokah in novi lastnik ni hotel nič vedetl o tem, da bi dovolil razkopavanja po sobah svoje hiše. Še le tedaj, ko je prejel zagotovilo, da bo odpadlo tudi njemu nekaj od milijonske zapušCine, ]e dal dovoljenje. Pod podom so našli cele kupe starih knjig in papirjev. Ko so to šaro pregledali, so zadeli na tako dolgo i&kane dokumente. Na obresti naložena dedšCina je v 140 letih bajno narasla in vsa kod 400 Bantjevih dedlCev bo obogatel po razdelitvi za dober milijon. Najnovejši strah v New Torkn. V Newyorku se pojavlja v zadnjem Casu skrivnostnl morllec. Kakor kak duh se prlkaže v noči v spalnih sobah mladih deklic ter žen, jlh zadavi tako tiho, da ne sliši krika napadenih žrtev nikdo od hišnih sostanovalcev. Ko je opravil peklensko hudobni posel, pusti na mizl papir z označbo: Morilec 3 X. Policijl se kljub prlzadevanju dosiej ni posreeilo, da bi bila dobila kako slod za zločincem, katerega še ni nikdo vidol in pra nobeden Tie pozna. V zadnjem Casu povzroča ta morilec po* dnevu veliko strahu njujorškim milijonarjem ln bogatašem, katere kiiče na telefon, se predstavi kot »morilec 3 X« in zahteva od njih bogato odkupnino, ker sicer jih bo obiskal v temnl noči. Hiše njujorških bogatašev so po dnevl in v noči zastražene od detektivov. Novodobni Diogenes. Brez beliča ˇ žepu je prišel neki mladenič v mesto Kodanj na Danskem, da bi dobil službo in se vsaj skromno preživljal. V Kodanju pa ni mogel doblti ne službe ne stanovanja. Končno se je naselil blizu nekega skladišča v velikem sodu, ka-. kor grški filozof Diogenes. Ljudje so hodili gledat modernega Diogena, ki se je razlikoval od staroveškega s tem, da je sklenil izkoristiti ugodno priliko. Stene svojega »stanovanja« je oddajal protl primernl odškodnini v reklamne svrhe. Kmalu je bil ves sod modernega Diogena pokrit z reklamnlmi lepaki in objavami. Reklamna pisarna podjetnega fanta je iraela toliko posla, da sod kmalu ni več zadostoval, Premeteni Diogenes si je pomagal Iz zadrege na ta načln, da Je stare plakate prelepljal z novimi prej, predno je potekel določeni rok. Ta način je privedel Diogena pred sodišče in obsojen je bil na osem mesecev zapora. Duhovnik rešil dve življenji, a sam utonil. Duhovnik Cloran se je kopal T St. Lawrence v Kanadi v Severni Ameriki, ko je opazil, da se dve deklici potapljata. Takoj jima je splaval na pomoč, dočim mu je sledil neki čoln. Deklici je srečno privlekel, drugo za drugo do čolna, ko pa se je hotel še sam rešiti, je v zadnjem trenutku omagal in izginil pod vodo. Deklici sta skušalJ zdaj njega rešiti, a je bila pomoč brezuspešna. Radi debelosti tepena. Pred sodišCem v mestu Mason v Zedinjenih državab je vložila mrs. Larson tožbo proti svojemu možu zaradl surovega ravnanja z njo. Zadnje Case je ženska precej pridobila na svoji teži in to je vzrok moževe jeze nanjo. Kakor je izpovedala, jo je mož poljubil za vsak funt, ki ga je Izgubila, nasprotno pa jl je dal klofuto za vsak pridobljeni funt. Za današnje čase in naše pojme re* dek pojav. V osrednji Afriki je eno glavnih torišč raznih zamorskih plemen mesto Fumban. TukaJ se je zgodilo pred kratkem, da se ]e bojeval za« morski glavar z drugim sovražnim zamorskim plemenom, ki prebiva bolj v hrlbih. Usoda je hotela, da je glavar v bitki padel. Ko so zvedele njegov« žene v Fumbanu o poglavarjevi smrti, se jih je takoj obesilo 70 prostovoljno In javno na veje figovih dreves, kl rastejo po mestu. Mislila mladega, pa Je starega poro> čila. Pred sodiščem v Chikagu teče zanimiva tožba za razporoko, ki jo J« vložil neki Kazimir Gut. Njegova žena, ki je stara 17 let, ]e izpovedala, da ji je pred par letl njena matl pokazala sliko lepega mladeniča. Dekle se je T sliko zaljubllo, pričelo je z Gutom doplsovatl in pismeno sta določila dan za poroko, ne da bi se bila prej osebno videia. Nepopisno pa je bila dekllc* ra^ofarana, ko ie url sestanku sagf«> dala pred seboj ne mladeniča, kakršen je bil na sliki, ampak 70 letnega starčka. Slika je bila namreč vzeta prčd dolgim, dolglm časom, v njegovi mladosti. Deklica ni hotela prelomiti obljube in se je kljub temu poročila s svojim zaročencem. Ni pa mogla vzdržati pri njera in mu je takoj drugi dan po poroki ušla. Kj3 Je rajveS la kje splch ni nobenih kač? Svetovalec indijske vlade Anglež Nicholson je postavil glede Indije tole kačjo statistiko: V Indiji pride na eno kvadratno miljo 7000 kač in od teh je 1000 strtiponih. Vsak človek je ogrožen na kvadratni milji od 5 do 6 strupenih kač. Čudno je to, da umre v Indiji na leto od kačjega pika le približno 20.000 ljudi. Vzrok te nizke številko je ta, ker strupena golazen beži pred obljudenimi kraji. Da je pa po Indiji toliko kačje zalege, so temu krivi strogo verni Indijci, ki vidijo v kači božanstvo in je ne pobijajo. V Sangbitt ribniku pri Kurukscbetri je sveta voda, v kateri se kopljejo romarji. — Pred kratkem se je zgodil slucaj, da je v tej božjepotni vodi bilo od kače pičenih šcst žensk, ki so umrle na zastrupljenju. Radi tega slučaja je bil en dcl romarjev za to, da se kačo pobije, drugi proti. Iz prvotnega prepira se je razvil pretep in poboj, ki je zahteval veliko smrtnih žrtev in je morala napraviti oborožena sila red in mir. — Na velikem otoku pod Avstralijo — Novi Zelandiji ni dobiti kače in to. radi tega, ker obstoja državni zakon, po katerem ]e dolžari vsakdo ubiti kačjo golazen, kjerkoli se sreča z njo. Kače uvažati in rediti je strogo prepovedano. Na Novi Zelandiji so kače popolnoma iztrebili, akoravno se podi po sosedni Avstraliji 90 razliCnih kafjih vrst in je od teh 60 strupenih. Nchaj o odkriftu Indlle. Dne 8. julija 1497 so odplule iz portugalske luke Belem pri Lissaboni tri ladje in ena tovorna ladja v velikosti 100 do 200 ton. Eni je poveljeval Vasco de Gama, drugi njegov brat Pavel in tretji prijatelj Coelho. Posadka na vsoli ladjah je znašala 180 mož. Cilj potovania ie blla Indiia. do koje neizmer- nem bogastvu je tedaj tollkanj hlepela Evropa. Ladje so plule vedno ob oball Afrike in ekspedicija se je morala boriti z nepopisnimi težkočaml ter upori mornarjev, ki so zahtevali vrnitev v domovino. Vasco je zatrl z brezmejno strogostjo vse upore in dosegel po 11 mesečni vožnji Calicut ob južno-zapadni obali Indije. Naložil je ladje z zlatom, bisori in drugimi dragocenostmi in se vraŁal nazaj na Portugalsko. Med potjo mu je obolel brat in umrl na Azorskih otokih. Ko je bila zaželjena Indija odprta evropskemu kulturnemu svetu, se je lotilo vse gradnje ladij, ker vsaka obmorska država ja hotela biti deležna indijskih zakladov. Na Portugalskem so zbijali ladje s tako naglico, da je primanjkovalo gradbenega lesa. Vasco de Gama se je podal drugič v Indijo februarja leta 1502. Jadral je s celim brodovjem. Namen tokratne ekspedicije je bil: Sklep Portugalcev trgovskih pogodb z Indijcl in maščevanje nad vladarjem mesta Calicut, ki je bil sprejel odkritelja Indije Vasco de Gama, ko je stopil na indijska tla, s prezirom in omalovaževanjem. Med vožnjo je srečalo portugalsko brodovje turško ladjo, ki je peljala 240 romarjev v mohamedansko romarsko mesto Mekka v Arabiji. Na krovu je bilo veliko žen ter otrok. Iz neugnanega sovraštva do mohamedancev so napadli Portugalci turško ladjo, pobili vse romarje in naropali 12.000 zlatih dukatov v gotovini in za 10.000 dukatov pa raznega blaga. Po oplenitvi jadrnice so jo potopili. Ko je priplul Vasco v indljsko luko mesta Calicut, je zahteval od vladarja, da mora napoditi iz mesta vse Arabce, kar bl pomenilo izgon 5 tis-oč najbolj bogatih trgovskih družin. Ker Indijec tega ni storil, so zajeli Portugalcl vse arabske ladje z ljudmi vred. Vasco je ukazal, da so porezali 800 jetnikom: nosove, ušesa in roke. Na eno zajetib ladij je ukazal natovoriti odrezane ter krvave človeške ude, na drugo strašno kaznovane Arabce. Da bi se pa itak za cclo življenje pohabljeni jetniki na kak način ne osvobodili, jih je pustil zvezati za noge, jim J-zbiti zobe, nanje nametati slame, \<\- politi z oliem in — užgati. Naprej je plula v pristan jadrnica z ušesi, nosovi ter rokami, tej pa je sledila druga — goreča baklja, iz katere je vpilo 800 pri živem telesu gorečih jetnikov. Na ta način se je uiaščeval odkritelj Indije nad vladarjem mesta Calicut. V tretje se je odpravil Vasco de Gama v Indijo leta 1524. Kralj Portugalske ga je bil imenoval za indijskega podkralja. Pred vkrcanjem je prepovedal vzeti seiboj na krov kako žen?ko. Pri izkrcanju v Goa v Indiji je iztaknil, da so se bile vendarle utihotapile na eno ladjo tri Portugalke. Prvotno se je nameraval grozno maščevati nad nepokornicami, za katere so prosiU fl povzdignjenimi rokami misijonarji iu druge odlične osebnostl. Ni jih začSla smrt, ampak okusile so za kazen ?Ji5. Vacso de Gama je vladal v portugal«. skih naselbinah Indije z brezprime?n<i strogostjo ter iztrebljal z ognjem in mečem korupcijo. Lotill so se ga slednjič krog vratu tvori, na katerih je tudi umrl med nepopisnimi bolečinami 24. decembra leta 1524. V svoji oporokl je zapustii vsaki izmed treh žensk, katere je bil zaukazal bičati, po 100 tisoč reisov % naročilom, da se naj dobro omožijo*a tako bogato doto. Zadnjl Hiorshl ropar. V nočl od 12. na 13. marca 1717 se Je spustila iz amerik. luke Bridgetovvn v odprto morje na skrivnem ladja. Nl imela na ijamborih običajne zastave, iz katere bi bila razvidna njena pripadnost. Njeno ime »Revenge« je bllo težko čitati in sploh ni bilo zabeleženo v pristanlških knjigah. Še le zunaj člsto na odprtem morju so potegnill ha jambor črno zastavo s smrtno glavo in s prekrižanlmi kostmi. Naslednji dogodljajl, akoravno so videti na nekaterih mestih bolj neverjetni, imajo čisto resnično zgodovinsko podlago. Posneti so po sodnijskih zapiskih, iz izpovedi prlč in uradnib opomb v tedaj celemu svetu znani obravnavi protl Steed Bonnetu, majorju amerikanske armade, kl \q bll obdolžen morskega roparstva, umorov, Ut« vine. požiga in še raznih drugih sfo« Binov. Dne 9. septembra 1720 je bil obBojen na vislice. Nikdo ne zna, kako se je rodil v Bpoštovanem ter bogatem amerikan•kem oficirju načrt: postati morsk ropar. Njegovi prijatelji so bili pozneje mnenja, da vojne navajen mož ni mogel živeti v miru. On sam je trdil pred sodniki, da je hotel napraviti le »poBkus«. Mikalo ga je, da bi preizkusil kako pravzaprav zgleda zloein, katerega je zagrešil mož duha, izobrazbe in Bvetovnega znanja s pomočjo izmečkov človeštva. Naj bo zadeva kakor hoče 12. marca 1717 se je spustila »Revenge« v morje in je hranila na krovu 12 lopovov, ki so že davno obesili pošteno živlijenje na klin, kapitan pa je bil Steed Bonnet, major ter meščan mesta Bridgetcnvn. Jadrali so proti severu. Pri rtu Virginija je prejela ladja roparski krst »Revenge« je premagala štiri ladje, je napodila moštvo v rešilne čolne, ladje pa sežgala. Do plenitve ni prišlo, ker je bilo kapitanu za doživljaj in ne za bogastvo. Tokrat enkrat se mu je pokorilo moštvo, ki nikakor ni moglo razumeti poveljnikove prizanesljivosti. Major Bonnet je podrl preteklost za seboj, sam si je začrtal nadaljno pot. Pred New Yorkom se je polastil jadrnice, ki je bila na potu z dragocenim fovorom v Indijo. V tem slučaju je že zmagala plenaželjnost njegovih pomagačev. Blago trgovske ladje je bilo prettešeno na »Revenge«. Novopečenemu poglavarju morskih foparjev se je smehljala sreča. Pri naiBipinah v Charlestown je premagal anfcleško ladjo. Par ur za tem je trčila »Revenge« skupaj z drugo roparsko ladjo. Bonnet je zmagal. Že po prvih jBtrelih se je sovražnik udal; poveljnik |Je pustil prenesti dragoceni plen s tolovajske ladje na »Revenge«, ladjo in inoštvo pa je pustil odjadrati dalje. Na ta način je postalo Bonnetu ropanje po morju poklic. Pripoznal je pa sam, da se reora še veliko učiti. On iBam ni bil pomorščak, to je kmalu pogruntalo njegovo moštvo. Kot starejši oficir je znal dobro, da nifi tako močno ne zrahlja pokorščine, kakor slabost, katero so odkrili na poveljniku navadni mornarji. Bonnet se je hotel učiti; sklenil je, se pridružiti kakcmu preizkušenemu morskemu roparju, da bi prcdvsem nekaj pridobil od njega, potem pa zasužnjil učitelja. To je bil najbolj usodepolni načrt, katerega se je Bonnet kedaj lotil. V tedajnih časih so bili morski roparji po amerikanskih morjih iztrebIjeni. Samo eden je utekel vsem preganjanjem in je obvladal s krvavim Btrahom Ocean — Eduard Teach, z Imenom črno-bradec. Pri njem stopiti v uk, in ga nato premagati, je bila najbolj goreča Bonnetova želja. Mesece je križarila »Revenge« po morjih s ciijem: naleteti kje na brodovje črnobradca. Slednjič vendar so se izpolnile Bonnetove sanje. V zalivu Honduras ee je srečal z Eduardom Teachom. Ako bi bi! znal Bonnet kaj več o Teachu, bi bil utekel pred njim še v zadnjem trcnutku. Tcach je bila zver v čioveški podobi. Od severa do Mehike ne bilo nobenega pristanišča, ki bi se že ne bi- 10 treslo pred njegovim imenom. Bil je to mož tigrovske krvoločnosti, pveudarjen, vladoželjen in pohlepen po premoženju. Prekrstili so ga v črnobradca, ker je imel izredno veliko črno brado, katero je nosil spleteno v več kit in okrašeno z blestečim trakom. Bonnet je obvestil roparskega mojstra z zastavami, da se hoče z »Revenge« pridružiti brodovju črno-bradača. Teachov odgovor se je glasil čisto drugače, kakor ga je pričakoval Bonnet: »Kapitan ne razume ničesar o vodstvu roparske ladje. Takoj se mora odreči poveljevanju in priti na krov moje ladje kot gost,,« se je glasil odgovor. Po Bonnetu je zavrelo. Odpor je bil izključen, lastni ljudje so se mu upr- 11 in zahtevali Teacha kot poveljnika. Bonnetu ni preostajalo nič druzega, nego slediti povabilu. Komando »Revenge« je prevzel Rihards, črnobradačev lajtnant. Tako je prišel Bonnet v ujetništvo proslulega morskega roparja. Kako težko je bilo ponižanje, ki je zadelo Bonneta. Na krovu »Queen Anne« — poveljniške ladje črnobradca je imel dovolj prostega časa, da se je lahko poglobil v vedo mor&kega tolovajstva. Do tedaj se še ni bil priučil, da bi bil ustrelil z vso hladnokrvnostjo lastnega mornarja, ni imel 12 žen in še ni bil poskusil, da bi v noči, ko je moštvo spalo, užgal na krovu žveplo, da so se skoro ijudje zadušili in to samo radi tega, da bi pokazal svojo moč nad njimi. Ko je Bonnet na krovu »Queen Anne« vse to gledal, je jadralo roparsko brodovje dalje za novimi pustološčinami. Eden uspeh je podil druzega. Izropali so v zalivu Honduras štiri ladje, jih užgali in vozili naprej v Turkill, potem v Havanno in Grand Cayman. Kjerkoli se je pokazalo črnobradčevo brodovje, je pomenjala ta prikazen smrt In strah za mirne mornarje, zmago in bogat plen za roparje. Mnogo od premaganih mornarjev je vstopilo pri Teachu v službo in ob obali South Carolino je že vladal nad šestimi ladjami in 500 možmi posadke. S škripajočimi zobmi je doživel Bonnet kot gost na krovu ladje »Queen Anne« vožnjo polno zmag. Njegove sanje — ustvarlti pomorsko kraljestvo, so se uresničine, a drugemu. Teachov zmagoslavni pohod Se nlkakor ni bil na vrhuncu. Bonnet je moral doživeti kot ujetnik najbolj drzni roparski doživljaj vseh Casov: oblego celega mesta od roparskega brodovja. Tokrat je šlo za izreden plcn, katerega se je namenil polastiti Teach. — Med njegovim moštvom je bila izbruhnila bolezen in jc rabil za vsako ceno tdraviia. Sklep je bil storjen. Razvrstil e svoje ladje pred luko Charlestown n je zajel štiri ladje, ki so bile zapustile pristan, nič hudega slutoč. Povcljniki ladij, ugledni trgovcl iz mosta, so bili ujeti. Nato je odposlal Toacb čoln z 12 moži posadke v mc^to in zabteval takojšnjo izro?itev zdravil, ker bo sicer obesil talce. Veliko pomor- sko mesto se ni upalo ustavljati in je izročilo zahtevano. Teach je odjadral zadovoljen. Ta zrnaga je bil Teachov zadnji uspeh. Krvoločnost in pohlep po premo?" ženju, ki sta pozidala njegovo slavoj sta ga uničila ter darovala Bonnetu in drugim prostost. Teach je dognal, da" jih je bilo preveč za delitev .'plena inj je izbral izhod, ki je bil njega .vredeffl Pred nasipinami ob Carolini je"'pustjffl svojo ladjo ustavlti in se izgovarjal| da je nasedel na pesek. Dve drugi la<|* ji od njegovega brodovja sta mu prištl na pomoč in ti dve sta res obtičali nU pesku. To ravno je bil Teachov načrtj Z vso hladnokrvnostjo je prepustil nasedle tovariše usodi ln odjadral da| Ije z ostankom brodovja. Preostalo moštvo je zgubilo zaupanje v trinoga' in se mu uprlo. Med uporom se je Bori« netu posrečilo, da je pobegnil s krova »Queen Anne« in se vrnil na »Reveri^ ge«, koje moštvo je bilo veselo, da je ušlo groznemu ter zahrbtnemu črno« bradcu. Bedaj je bil Bonnet uverjen, da je napočil čas, ko se bo lahko maščevaj nad Teachom in se bo zažela njegova strahovlada nad Oceanom. Med tem časom je razglasila Ameri« ka pomiloščenje skesanih morskih roparjev. V Bathu se je podal Bonnet na suho, se predstavil oblasti, se odpove* dal navidez tolovajstvu in obljubil, da bo preganjal ter lovil s svojo ladjo druge morske roparje. Opremljen s pot« nim listom in državnimi papirji se jej podal zopet na morje y nadi, da bo sre^ čal Teacha, ki ga je bil tako suženjskja ponižal. - Države so sklenile, zaCeti z oniml rojj parji, ki se niso podvrgli pomiloščei nju, boj na življenje ter smrt. Bojn« ladje so križarile po morjih, da bi iz< sledile tolovaje. Skoro vsi so že bill v rokah pravice, le Teach — ta strašnl trinog je vedno utekel preganjalcem; Slednjič se je vendarle posrečilo njujorškemu kapetanu Bobertu Mainach, da je izsledil Teacha. Prišlo je do srdl^ tega boja. Teach se ni udal, ko je bila njegova ladja že zasedena od ameri« ških mornarjev. Kot zadnji od moštva, zadet od 8 strelov, je padel. Zgodovina poroča, da je našel zma« govalec v Teachovi kabini mesto 12 pravljičnih žen — 13. Trinajsta je bila Mainachova nevesta, ki je zapustila 14 dni poprej NeAvyork na krovu trgovske ladje, da bi se prepeljala v Evropo. Bonnetu je ušlo maščevanje, a sedaj je lahko postal neomejen vladar Oceana. Bil je poslušen učenec svojega sovražnika in je postal tudi njegov. vredni naslednik. Krvava sled je zaznamovala njegovo pot iz Newyorka T, Filadelfijo— Carolino in v zaliv Delaware. Skozi mesece je morala počivatl amerikanska trgovina, ker se ni upala nobena ladja iz luke iz strahu pred vsemogočnim Bonnetom. Vse bojne ladje, ki so bile poslane za njim, so se vrnile brez uspeha. V poletju leta 1720 ie zapečatil slučaj usodo velikega roparja. »Revenge« se jc morala zateči v prlstan Cap-Fear-River — pribežališče morskih roparjcv. da bi ladjo tamkaj popravili. Že &o bila popravila dogo*. tovljena in ladja pvipravljena za odhod, ko je došlo naznanilo, da sta pripluli v luko dve bojni ladji.- Usoda je hotela, da je poveljeval ladjama Robert Mainach, ki je bil premagal Bonnetovega smrtnega sovražnika Teacha. Boj je bil brezupen, šlo je le za pobeg. U&oda je bila Bonnetu ugodna. Komaj Bta začeli bojni ladji lov, je nasedla aajprej ena, pa zopet druga. Že je bila skoraj pot prosta, ko je nekaj pretreslo tudi »Revenge«, ki se je takoj zarila v pesek. Vse je bilo odvisno od tega, katero ladjo bo naraščajoče mbrje poprej dvignilo. Mainachova ladja se je oprostila prva nasipine. Ni prišlo do bitke. Brez odpora je bila »Revenge« zasedena in Steed Bonnet, major amerikanske vojske in kralj pomorskih roparjev je bil ujet. Ponosno se je pustil prepeljati v Charlestovvn, junaško se je vedel pri obravnavi in mirno je poslušal smrtno obsodbo. Še le dan pred smrtjo se je popolnoma spremenil. Jokajoč se je valjal po tleh zaporne celice in prosil, naj ga pomilostijo. Pisal je sodniku pismo, v katerem ga je rotil, naj mu podarijo življenje, naj mu odsekajo vse ude, le jezik mu naj pustijo, da si bo izprosil odpuščaiije grehbv. To pismo je shranjeno še danes v arhivu mesta Charlesto\vn v Ameriki. Steeda Bonneta so obesili 12. septembra 1720 na morišču v Charlestovvnu.