285
Iz novejše rusinske književnosti.
Cerkasenko: „Na šahte" (Trenotki). Zbirka poezij. Mladi in nadarjeni rusinski pisatelj Cerkasenko je izdal lani dva zvezka svojih spisov. Prejšnje leto je pa izdal: „Otrokom" in drame: „V starem gnezdu", „Na debelo" in „Šala življenja". Začel je pisati s pravljicami za otroke, v najnovejšem delu se je pa obrnil na socialno polje in nam slika življenje rudarjev. Preveliko vlogo igra slučaj v njegovih povestih. Sicer je pa Cerkasenko brez dvoma nova sveža sila na polju rusinske književnosti.
Javornickij: „Vburso! Vburso! Vburso!" Katerinoslav 1908. Ta povest je živa slika kulturnih razmer med ljudstvom in pravoslavno duhovščino v južni Rusiji. „Bursa" je neke vrste dijaški konvikt, kjer imajo gimnazijci hrano in stanovanje.
„Djaka" (djak je pri pravoslavnih nekaj takega, kot pri nas mežnar in organist) Polu-nickij in Gromnickij, velika prijatelja in kuma, peljeta vsak svojega sina v mesto v šolo. Med potjo se jima pridruži ljudski zdravnik Najdenko, tudi velik prijatelj dobre kapljice in potem prično vsi trije pravo pijansko odisejo. Najprej se na-pijejo doma „do položenja r:z". (Riza ali rjasa je suknja, katero nosijo popje in djaki.) Potem stopijo v krčmo in pijejo na učenost bodočih študentov, slednjič zajdejo še k nekemu popu in prirede tam resnično homersko gostijo. Ko se djaka napijeta, pričneta drug pred drugim hvaliti svojo „filozovsko premo-drost", pripovedujeta anekdote, razsipata prave biserje djakov-skega humorja, pojeta zdravice. Slednjič pričneta hvaliti nadarjenost svojih sinov in ju pričneta izpraševati iz raznih predmetov.
Ukrainska Muza - poetična antologija, zgodovinska hrestomatija od začetka do naših dni. — Uredil Aleksa Kovalenko.  Kijev 1909.
Slovenci nimamo doslej še nobene večje pesniške antologije, dasiravno bi marsikdo rad čital in kupil pragmatično sestavljeno zbirko naših najlepših pesniških umotvorov v zgodovinskem redu. Rusini so imeli že poprej več bolj ali manj srečno sestavljenih antologij, kakor „Rozvaga", „Vik", „Dosvitni ognji". Zdaj je v Kijevu izšla nova pesniška zbirka pod naslovom „Ukrajinska Muza", ki podaje najbolj celotni pregled rusinske poezije.
Dela P. R. Kulisa. Izdanje H. M. Kulisa. Pod uredništvom I. Kamanina. Kijev 1908. — Pantalejmon Aleksandrovič Kulis je ena najmarkantnejših postav v slovstvu vseh slovanskih narodov, ki je razvijal najživahnejšo delovanje v različnih vrstah književnosti. Pisal je epične in lirične poezije in drame, bil je zgodovinar,   etnograf in   pedagog.  Rodil se je
1. 1819. v mestecu Voronežu v Černigovski guberniji, kot potomec starega kozaškega rodu. Njegovi predniki so pod vodstvom Konecpolskih in Višnoveckih branili meje poljske države na jugu, pozneje pa zavzemali v ruski državi razna uradna in vojaška mesta. Oče Aleksander je bil silno strog in ga je .večkrat tepel, mati ga je pa ljubila in ga učila kozaških pravljic in pripovedek. V mladosti je čutil silno nagnjenje do slikarstva in je slikal s kredo po stenah vse, kar je videl: cerkve, konje, ljudi, kar mu je od očeta prineslo marsikakšno kazen. Ko ga je djak učil iz psalterja brati, mu je poslikal ves psalter. Pisati je začel že jako zgodaj, še v gimnaziji. Najprej je napisal po pripovedovanju svoje matere povestico „Cigani", katero je izdal Grebenka v svojem almanahu „ Lastovka".
TOPNIČARJI NAZNANJAJO  S STRELI,  DA JE NASTOPIL NOVI  SULTAN
MOHAMED V.
Njegov najboljši prijatelj in sošolec Serdukov je razumel nemško ter je čital Goetheja in Schillerja, Kulis pa Artemovskega-Gulaka, Marušo Kvet-čino in Gogol a, ter sta si izmenjavala misli. Odločilno je zanj bilo, ko je nekje slučajno zagledal maloruske narodne pesmi, katere je izdal Maksimovič v Moskvi 1.1834. Na vseučilišču v Kijevu se je seznanil z ruskim pisateljem Mihajlom Maksimovičem samim, ki ga je sprejemal v svojem stanovanju ter imel nanj velik vpliv. Obenem se je pa tu seznanil s poljskim pisateljem Mihajlom Grabovskim, ki ga je povabil na počitnice k sebi na dom pri Čihirinu, kjer je pisal zgodovinske dume „Ukraina". Tu ga je Grabovski seznanil z etnografom Konstantinom Svindzinskim, katerega je potem obiskaval na njegovem posestvu v Hodorkovu, rabil njegovo knjižnico, izkopaval z njegovo pomočjo stare mogile in tu je napisal krasno