9 '771 580"372009

i
I '■ '''/
mm m
šola tujih jezikov
07 33 72 100 BEBasaa 07 33 72 102

	
Številka 20
Leto 1
Cena 190 SIT	24. januar 2000
r	\
Posavski regionalni projekt blestel med slovenskimi
Bled, Posavje - Projekt Občine Brežice “Blagovna znamka Bi-zeljsko-sremiške vinsko turistične ceste” je bil v začetku leta nominiran med tri najboljše v državi. Le nekaj dni zatem so ga minuli teden na Bledu v okviru Slovenskih regionalnih dnevov predstavili domačim in evropskim strokovnjakom. Lovorika najboljšega in s tem 10 milijonov SIT je žal obšla Posavje, prvič so dodelili regionalno Smejevo nagrado prekmurskemu projektu. Nagrada, ki jo podeljujeta Agencija RS za regionalni razvoj in Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je najprestižnejše regionalno priznanje poimenovano po ekologu, filozofu in etnologu z izredno ljubeznijo do narave.
Del Bizeljsko-sremiške vinsko turistične ceste na Sromljah
Koordinator projektnega sveta Bizeljsko-sremiške VTC Roman Matjašič je ob tem poudaril, da so dobro pripravljen projekt odlično predstavili, po mnenju mnogih izvirno in odlično. Kljub vsemu je že nominacija velik uspeh in odlična naložba pri slovenskih regionalnih agencijah, še meni, hkrati pa odlična priložnost za navezovanje stikov v bodoče. Obenem pa je prav projekt Bizeljsko-sremiške VTC pilotni projekt, ki v šestih letih nastajanja lahko veliko pokaže. Zlasti zato, ker so njegovi učinki mnogostranski in kmetijam prinašajo razvoj ter dodatne oblike zaposlovanja, dobro pa posredno prinaša, po mnenju Matjašiča, celotni družbi na tem področju. Kot prvi tovrstni partnerski projekt celotnega Posavja, ki teče z izredno sinergijo med občinami, pa primer in vzpodbuda morebitnim nastajajočim.
|	...na strani 5
! V___________________________________________________________________J
Izgnanci v Globokem
Globoko - V tamkajšnjem Prosvetnem domu se bodo v soboto, 27. januarja, zbrali člani Krajevne organizacije društva izgnancev Globoko-Pišece.
Zbor, ki se bo začel ob 14. uri, bo vseboval devet točk dnevnega reda, med drugim tudi informacije o izvajanju in sprejemanju zakonov, ki zadevajo izgnance, pa tudi uveljavljanje pravice do vojne odškodnine za prisilno delo med drugo svetovno vojno Za prijetno popestritev občnega zbora bodo poskrbeli ‘Trebeški drotarji” iz Artič.
V______________________________________________________________J
Kmetijstvo je “v rokah” boga, politike in medijev
Slovenija, Posavje - Nad slovensko kmetijstvo se je v zadnjih mesecih zgrnilo kar nekaj “črnih oblakov”. Vsi sicer ne napovedujejo nevihte, pa vendar pri kmetih povzročajo nejevoljo in strah. Začelo se je že lani z vremenom, ki je prineslo sušo, ta je dodobra zmanjšala pridelke in ogrozila obstoj marsikatere kmetije. Sledil je vnovični pojav bolezni “norih krav” in precejšen upad prodaje govejega mesa in izdelkov iz govejega mesa tudi v Sloveniji. Država je sledila ukrepom Evropske skupnosti, pripravlja se na izvajanje hitrih testov na BSE, do takrat govedo čaka v hlevih, se za-maščuje, zgublja na kakovosti in s tem tudi na ceni. S 1 .januarjem je začel veljati tržni red za mleko in mlečne izdelke, kar pomeni, da se proizvajalci glede cene sami dogo-vaijajo z mlekarnami, država se več ne vmešava, toda pogajanja so zaen- >a krat le na pol uspešna. Ker država jš ne ve, koliko česa ima, pa bi bilo S prav, da bi vedela in bo pred vsto- a pom v Evropsko skupnost to tudi § morala vedeti, se končno vzpos- ^ tavljajo različni registri, med drugim 2 tudi za govedo. Še en ukrep, ki v tem u-času tako in drugače obremenjuje
kmete. Ti pa so komaj pozabili na	dobili Kmetijsko gozdarsko zborni-	magaj si sam in bog (in država) ti
težave okrog izplačila subvencij, na	co, tudi Svet Območne enote Bre-	bo pomagal”,
čakanje v vrstah pred vrati različnih žice je dobil vodstvo, ki bo lahko uradov in na zahtevane popravke pri	pomagalo zastopati njihove interese.
izpolnjevanju obrazcev. Ob tem so	Sicer pa še vedno drži pregovor “Po-	... na strani 3
Notranjost hleva na kmetiji Slavka Petana v Dečnem selu
Obiskali so nas osmošolci
Brežice - Osmošolci se v teh dneh srečujejo z vprašanjem, kam po osnovni šoli. Odgovori pa vedno niso preprosti. Da bi jim olajšali odločitev je Zavod za zaposlovanje pripravil poseben projekt, ki ga izvaja Študentski servis Posavc DŠB. Namen projekta je, da bi omogočili čim večjemu številu učencev seznaniti se s poklici, za katere bi se radi izšolali.
Mladi gostje v prostorih uredništva
Tako je našo medijsko hišo pred dnevi obiskalo 15 brežiških osmošolcev, ki so se seznanili s poklicem novinarja. Učenci so bili navdušeni nad radijskim in časopisnim delom, ki sta ga predstavila urednica programa in časopisa Lidija Kostevc in glasbeni urednik radia in tehnični urednik časopisa Igor Tršelič. K.M.
Tečaj za kletarjenje
Novo mesto - Na Kmetijskem zavodu Novo mesto organizirajo 42-urni kletarski tečaj, ki se bo pričel 5. februarja 2001 v njihovih prostorih na Šmihelski 14, to je pri želežniški postaji Kandi-ja. Zainteresirani se lahko prijavijo osebno na sedežu zavoda ali po telefonu na številki 07- 373-05-70 pri dipl. ing.Katarini Merlin, kjer bodo dobili tudi vse dodatne informacije. Prijave zbirajo do 1. februarja oziroma do zapolnitve mest.
V	......
r.
iz vsebine...
'/-v,,	. j. ..A',	... i. ■ ..

lisIL
Gospodarstvo
Prisilne poravnave...
► ...stran 5
Kmetijstvo
Trošarine za pogonsko gorivo...
1^3^ ...stran 6
Zdravstvo
Gripe še ni...
...stran 7
Glasba
Intervju z Nušo Derenda... ...stran 9
Šport
Prenova krškega stadiona... ...stran 10
RADI O
REŽICE
••,7 Im *#,• MHi

im
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
L.	______ _________________________________ ___________________________
POD LUPO
Novi zapleti v brežiških svetniških klopeh
Občina Brežice naj bi prodajala zemljo glede na kupno moč interesenta
Brežice - Brežiški svetniki so v decembru prekinjeno sejo na januarskem nadaljevanju obarvali z razpravo na dveh področjih. Ob sprejemanju pravilnika o merilih za določanje dežurnih prodajaln, ki so ga v prvem branju potrdili, so se še bolj zapletli pri odprodaji občinskega zemljišča, ki je spominjalo, kot so se nekateri izrazili, na prodajo občinske lasti “po kravatlcu” kupca.
Sicer so na svetu v Brežicah med preostalimi osmimi točkami dnevnega reda potrdili tudi tri odprodaje zemljišč v lasti Občine, vendar z velikimi zapleti. Pri sklepu o odprodaji zemljišča v mestnem jedru, ki so ga sprejeli pred mesecem dni za novo stavbo Upravne enote niso bili zadovoljni s 15.000 SIT/m2, tokrat pa so imeli v predlogu tri manjša zemljišča v mestnem jedru ovrednotena na 2.900 SIT/m2.
“Kje je logika”, so se zato upravičeno spraševali svetniki. V teh sporno ovrednotenih zemljiščih so v prvem sklepu prodajali 150 m2 družini Radanovič, gre za kos zemlje za njihovo avtohišo, na katerem so, z menda vsemi dovoljenji razširili svojo dejavnost, čeprav je plahta zemlje v občinski lasti, a Upravna enota je v skladu z ureditvenim načrtom izdala potrebna dovoljenja, so razlagale občinske službe. Zdaj pa svetniki
ugotavljajo, kot so sami večkrat ponovili, “čudne posle”! In čeprav niso proti prodaji zemljišča omenjeni družini, so se spraševali, kako lahko nekdo gradi na tuji zemlji.
V drugem predlogu so se izrekli za prodajo okoli 500 m2 drugemu podjetniku Baumkir-herju, v tretjem predlogu pa so potrdili prodajo koščka zemlje (132 m2) za stavbo nekdanje Postrežbe v centru mesta Bernardi Peteline, ki meji na Vrbino.
Vsa zemljišča, čeprav so v samem mestu in so različno komunalno urejena, pa so bila v prodajo predlagana po enotni ceni, približno 30 DEM/m2. Svetniki so zato sklenili, da jih sicer odprodajo, a na osnovi tržne cene sodnega cenilca.
So pa nato, sicer se res sliši ironično, v nadaljevanju sprejeli sklep o vrednosti točke tako za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2001
kot povprečne gradbene cene za m2 stanovanjske površine.
Sejo pa je župan zaradi pozne ure prekinil po pestri razpravi potrditve direktorja Zavoda za šport Cirila Kolešnika. V brežiškem
občinskem svetu namreč velja, da en sklic seje traja le do 4 ure. Razprava, ki so jo razvneli zaradi izrekanja podpore pa seje usmerila v politične vode, v duhu govoric o preverjanju vseh javnih zavodov zaradi velikih porab sredstev, v tem času pa naj ne bi bil Kolešnik potrjen za direktorja, pač pa za vršilca direktorja. Vendar, kako se bo izteklo, do naslednje februarske seje še ne bomo izvedeli, saj bodo tako ta točka kot spremembe v članstvu odbora za proračun in finance prenesene na naslednjo redno sejo. Nas pa najverjetneje še v januarja čaka nova izredna seja o problematiki Kmečke zadruge.
Suzana Vahtarič
Krški občinski svetniki 21. redne seje še niso zaključili
Krško - Na prvem nadaljevanju 21. redne seje so se sestali članice in člani občinskega sveta Občine Krško in med drugim obravnavali osnutek delovnega gradiva odloka o proračunu občine za letošnje leto, sprejeli poslovnik o delu občinskega sveta, predlog odloka o priznanjih občine ter sprejeli osnutek odredbe o merilih za določanje dežurnih prodajaln na področju Občine Krško.
Kljub temu, da do posebnih zapletov v razpravah ni prihajalo, pa krškim svetnikom 21. redne seje vseeno ni uspelo zaključiti. Tako bodo v drugem nadaljevanju, ki ga bo župan Franci Bogovič verjetno sklical še v tem mesecu, obravnavali tudi predlog sklepa o oprostitvi plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč Nuklearni elektrarni Krško, poskušali pa bodo razrešiti tudi vprašanje financiranja političnih strank v Občini Krško.
Sicer pa so bile članice in člani občinskega sveta dokaj nezado-
voljni z osntltkom delovnega gradiva odloka o proračunu Občine Krško za leto 2001. Večina jih je menila, da ga bo potrebno bolj realno načrtovati, predvsem pa uravnotežiti, saj so predvideni odhodki bistveno višji od predvidenih odhodkov.
Med zanimivejšimi seje zdela tudi razprava o merilih za določanje dežurnih prodajaln, kjer so se nekateri zavzemali za takšne rešitve, ki bi onemogočale kakršno koli obratovanje prodajaln ob nedeljah in praznikih. Utemeljevali so, da lahko vse ali še več kot
ljudje potrebujejo, kupujejo na bencinskih servisih. Ti so odprti od zgodnjih jutranjih ur do poznega večera, nekateri pa obratujejo tudi 24 ur dnevno.
In morda še ena zanimivost -po nekaj letnih prizadevanjih so članice in člani občinskega sveta Občine Krško sprejeli predlog poslovnika o delu občinskega sveta in tako končno dobili posodobljen “zakonik”, v katerem je določeno, kako je potrebno delovati in ravnati v času sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles.
posavske mušice
Povolilni mrk političnih strank
Se še spominjate tiste nedelje natanko sredi oktobra, ko ste se napotili na volišče in oddali glas za svojo stranko? Bi danes, dobre tri mesece potem, ravnali enako? Bi se dali še enkrat premamiti sladkim besedam bolj ali manj znanih kandidatov za poslance v Državnem zboru ali njihovim nasmehom s predvolilnih plakatov? Se še spominjate programov političnih strank ali obljub, ki sojih naokrog trosili vsi tisti, ki so računali, da boste glasovali zanje, s čimer bi postali priviligirani ljudje, velike osebnosti v majhni državi? Le redkim kandidatom seje izšlo, več jih je bilo razočaranih. Zato pa se je sodeč po izidu glasovanja oddahnila množica volivcev, ki so se izrekli za vladavino sedanje koalicije. Kakorkoli že, mnogi s te ali druge strani političnega obzotja so nad razvojem dogodkov danes razočarani. Predvsem pa se sprašujejo, kje so tokrat politične stranke, ki so toliko obljubljale in kje so njihovi predstavniki, ki so se zaklinjali, da bodo vest svojih volivcev in vseh državljanov? Stranke so bolj ali manj mrknile v sivino vsakdana tudi na našem koncu države. Socialdemokrati si ližejo rane, zadobljene ob zadnjih volitvah, pri liberalni demokraciji in združeni listi so prav tako neaktivni, kakor so bili v predvolilnem boju, in samo nekatere politične stranke se pripravljajo na pomladanske kongrese in volitve novih vodstev. Skratka, zadnje mesece je povsem zamrlo politično življenje in le malokdo se še spominja oktobrskih volitev.
Predstavniki nekaterih strank pa so vendarle dejavni. Oba posavska poslanca liberalne demokracije Jože Avšič in Branko Janc sta pisala svojemu predsedniku, v pismu pa ga rotita, naj vendar kaj stori, da bi vsaj letos prišlo do gradnje savske elektrarne Boštanj in za tem celotne verige do slovensko-hrvaške meje. Naložba stoletja naj bi Posavju prinesla napredek in blaginjo. Čudno je zato, da se liberalnima demokratoma nista pridružila tudi oba posavska socialdemokratska poslanca; zlasti Branko Kelemina se je že hvalil, kaj vse je storil za začetek gradnje in večkrat tudi zatrdil, da bo podprl enotna prizadevanja tega območja. Zdaj je videti, da bolj izstopa v parlamentu pri drugih vprašanjih. Na visoki ravni se mu je z dopolnitvami poslovnika Državnega zbora pred dnevi pridružil tudi strankarski tovariš Andrej Vizjak iz Brežic, kije menda dosegel, da bo moral pred poslance večkrat tudi premier dr.Dmovšek.
No, v Posavju podobnih doktoijev, ki bi jih kazalo vabiti medse, nimamo. Podobno siromašni, kakor z visoko izobraženimi kadri, smo, denimo, tudi z doktorji ekonomije. Menda imamo vsega pol ducata oseb, ki si lahko pred svoje ime dajo zvenečo predpono. Naš prvi doktor ekonomije je Dejan Avsec, direktor posavske podružnice NLB, naslednji doktorje Stanislav Čuber, direktor območne enote zdravstvenega zavarovanja sledijo pa mlajše moči. Po telefonskem imeniku sodeč je doktor tudi Mitja de Gleria, nedolgo tega pa sije doktorat prislužil naš sicer uveljavljeni diplomat Milan Jazbec. Pred dnevi smo dobili še prvo doktorico v osebi etnologinje Ivanke Počkar iz Posavskega muzeja Brežice. Širši javnosti bi kazalo predstaviti njeno diplomsko nalogo, saj je dodobra obdelala najbolj cvetoče obdobje brežiške obrti in rokodelstva. Bo vsaj tokrat kaj zanimanja za osebni dosežek svoje delavke pokazalo tudi vodstvo kulturne ustanove? Tako kot bi doktorat Ivanke Počkarjeve moral izkoristiti Posavski muzej, bi lahko svoje doktoije uporabilo tudi posavsko gospodarstvo. Različni razvojni, pospeševalni in podjetniški, občinski ter posavski centri, tudi zasebni, se množijo in razpisujejo razvojne programe. Skoraj praviloma iščejo strokovnjake drugod, namesto da bi pritegnili domače magistre in doktoije. Saj imamo mnogo mladih in izkušenih strokovnjakov tudi v Posavju, od srednjih šol in zdravstva do Zavoda za gozdove in podjetij.
Morda bodo Posavju koristili vsaj tisti, ki so se zadnje tedne usidrali v prestolnem mestu; državnim sekretaijem Mihi Molanu, Cirilu Baškoviču in Milanu Jazbecu se bo menda pridružil Damjan Lah, ki se je kot začasni direktor poklicnih gasilcev v Krškem močno trudil, a z odločitvami niso najbolj zadovoljni člani njegove posadke. Med tem se je vodenju območnega podjetniškega centra odrekel prav tako začasni direktor Mitja Drobnič, v Ljubljano pa se vrača tudi Niko Žibret. Očitno je njegovo poznavanje naložb v šolstvu tako globoko, da ga je k sebi poklicala nova ministrica. Mimogrede omenimo, da je na krškem sodišču pred dnevi Žibret imel prvo obravnavo in srečanje z nekdanjim poslancem Ivom Hvalico. Spomnimo, da mu je Hvalica očital prejemanje podkupnin od graditeljev slovenskih šol; Hvalica je na prvi obravnavi postregel z nekaterimi novimi dejstvi, ki pa jih je Žibretov zagovornik zavrnil in zahteval opravičilo. O tem bo Hvalica razmišljal do začetka aprila, ko bo na vrsti nova sodna obravnava. Do nekaterih kadrovskih premikov pa seveda prihaja tudi doma. Med štirimi izbranimi kandidati bo v četrtek izvoljen nov direktor območne gospodarske zbornice, ki bo zamenjal Valentina Dvojmoča. Še več ugibanj je okrog Silvane Mozer, nekdanje direktorice krškega Kostaka. Medtem je postala svetovalka novega direktoija, pred dnevi pa presenetila z odpovedjo. Nekateri z vrha so se tega seveda posebej razveselili, dobro obveščeni pa razmišljajo, da Mozerjevo že čaka novo delovno mesto. Morebiti ji bodo obrtniki, združeni v Osi, zaupali kar vodenje sevniškega gradbenega podjetja!? Morda bi prav njej uspelo v praksi potrditi zgolj besedovanje posavskih politikov o skupnem razvoju tega območja. Bodo k razvoju in zlasti novim dosežkom družbe Terme Čatež prispevali mladi kadri, ki prihajajo sem tudi iz večjih središč? Direktor marketinga in prodaje je denimo postal Matjaž Tavčar, alias Matjaž Šetinc, iz prestolnice.
Medtem so na jugu države vse od Kostanjevice preko Senovega do Dobove zastala razmišljanja o ustanavljanju novih občin. V Dobovi denimo obstanek v brežiški občini še naprej pogojujejo z ureditvijo kanalizacije in drugih komunalnih objektov. Mednje bi kazalo prišteti še oba ozka mostova v Trnju in rta Mostecu. Ko bo tod stekel obvozni promet ob gradnji avtomobilske ceste, bosta to še bolj nevarna zamaška. Seveda pa v Dobovi še naprej premlevajo tudi nekatere lokalne novice. Med njimi tisto o nakupu Rožman-Ogorevčeve kmetije pri domu upokojencev. Krajevni veljaki bi del ozemlja zdaj od Rada Humeka želeli dobili nazaj, četudi za dvojno ceno. Sicer pa iz dobovske fare prihajajo tudi glasovi o sokrajanih, najbolj vnetih zagovornikih prisilne poravnave Kmečke zadruge Brežice. Že vedo, zakaj! Da pa ta ista zadruga kmetom ne zmore plačati zdavnaj odkupljenega mleka in ga zdaj prevzema konkurenčna Kmečka zadruga iz Sevnice, ni nikomur mar!
Medtem pa se v Posavju nadaljujejo hotenja po prevzemu in poenotenju elektronskih medijev. Pri tem je menda posebej aktiven direktor brežiškega radia in časopisa, ki ga zdajle prebirate. Namreč Peter Špiler, ki so mu nekateri že dali vzdevek Berlusconi!
Vlado Podgoršek
mnenja, odgovori, popravki.

Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Url. 18/94) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko ih prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni.
Tudi v bolnišnici je lahko prijetno!
Morda se res čudno sliši, in celo sama se do nedavnega s tem ne bi strinjala, ampak moram priznati, da je bilo zame bivanje v Bolnišnici Brežice nadvse prijetno.
Zelo grozen je občutek, ko slišiš, da moraš ostati v bolnišnici, v kateri pa nisi bil vse od rojstva, veš pa le to, da bo verjetno grozno, ker ti ne bodo dali miru zaradi nenehnih pregledov, številnih vbodov injekcij, ogromnega števila tablet in še česa podobnega. Je že res, da se o bolnišnicah nič dobrega ne sliši.
Sama sem bila v teh prazničnih dneh sprejeta na oddelek Interne H zaradi pljučnice. Čeprav sem bila ob sprejemu zelo potrta in razočarana so mi zaposlene sestre, strežnice in zdravnice, kaj kmalu vlile upanje, da bo vsekakor bolje. Njihova nasmejanost, prijaznost in ustrežljivost mi je vsakodnevno polepšala trenutke in prav vesela sem bila njihovega obiska v sobi, saj so imele vedno lepo besedo zame.
V teh osmih dneh, kolikor sem jih preležala na oddelku, sem spoznala njihovo delo in nikakor ga ne bi zamenjala s svojim, ker je zahtevno in naporno. Začela sem jih občudovati, kajti redki so ljudje, ki zmorejo vse to. Sama z veseljem pomagam, a težko bi bila
v njihovi koži. Poleg vsega pa sem bila še najbolj presenečena nad izvrstno hrano.
Vem, da sem jim že rekla hvala, a mogoče ne dostikrat. Zato sem se odločila, da svoje misli prenesem na papir in se tako še enkrat zahvalim osebju Internega oddelka II, ki zna tako lepo poskrbeti, da človeku, ki le ni preveč bolan, postane bivanje v bolnišnici celo prijetno. Vsekakor pa sem mnenja, da se lepo skrbi za bolnike na vseh oddelkih.
Alenka Cizel Gubčeva 8, Krško
Spoštovani!
zdravo pitno vodo. Podjetja Union, Pivovarna Laško in Radenska, ki te avtomate nameščajo, zahtevajo plačilo mesečne najemnine za aparate. Poleg tega s postavitvijp nastanejo še nekateri drugi stroški, npr.: poraba električne energije, ipd.
Učenci naprošamo Ministrstvo za šolstvo, šport in znanost, Inštitut za varovanje zdravja in Zvezo potrošnikov Slovenije, da podprete našo pobudo in v okviru svojih pristojnosti vplivate na Zgoraj omenjena podjetja, da nam namestijo avtomate z zdravo pitno vodo pod ugodnejšimi pogoji. S svojo pobudo seznanjamo tudi podjetja Union Ljubljana, Pivovarna Laško in Radenska Radenci.
Učenci Osnovne šole XIV. divizije Senovo v tem šolskem letu projektno obravnavamo temo "Zdravje" in proučujemo življenjske dejavnike za ohranitev zdravja.
Delo poteka v različnih interesnih skupinah in večina le teh ugotavlja, da nimamo v času, ki ga preživimo v šoli, možnosti, da bi uživali zdravo pijačo.
Želeli smo namestitev avtomata z
V imenu vseh učencev OŠ XIV. divizije Senovo podpisniki 4.a in 4.h razreda ter razredničarki
V lekarnah pa po polžje
Zima je in čisto vseeno kakšna. Pač letošnja brez snega, umaza-
na in neprijetna. Čas je, da smo v veliki večini smrkavi, nahodni, da nas pika po grlu, skratka, da smo nekako “holani”. Ta bolezen pa le ni tako "huda ”, da bi zaradi polnega nosu obremenjavali zdravnika in še dodatno povečevali že tako polne čakalnice v zdravstvenih domovih ali po zasebnih ordinacijah. No, za takšne oblike bolezni so verjetno najboljši čajčki in vitaminčki, pa tudi kakšen obisk v lekarni naj ne hi bil odveč. Ampak...! Pojdite v lekarno, če upate!
Vse bolj se dozdeva, da so v lekarnah "cepljeni proti hitrosti". Človek se postavi v vrsto in kar se da potrpežljivo čaka na svoj odrešilni trenutek. Ta pa zlepa ne pride. Vrsta se veča in veča, a pri okencu se nič ne premakne. Nekaj oseb je videti, ki se silno ležemo in nadvse elegantno sučejo med policami z zdravili, nekdo iz dolge vrste že začne godrnjati, češ, pa kaj tako dolgo mencajo.
Oglasi se druga, bolj potrpežljiva oseba, ki pojasnjuje, da imajo v tej stavbi opravka z zdravili, s katerimi je potrebno nadvse previdno in zbrano opravljati. To nergača zadovolji, spet utihne in čaka. Dolga vrsta čakajočih, ki je
do zdaj obremenjavala desno nogo, globoko vzdihne in se prestopi na levo nogo, naj še ond malo trpi, in spet vsi skupaj čaka-
Minilo je že veliko časa in v te'n času vsi ti ljudje kašljajo, smrkajo, nekateri komaj stojijo nt> nogah, drugim to sploh ne uspe, ker so resnično bolni. Milost! PO nič, še kar stojimo in čakamo. ČaS mineva, mineva pa tudi potrpljenje: ”-Pa pridem kasneje”. Ali bolje: "Sploh ne pridem", bo pač U' monca, med in vroč čajček, pa morda upanje, da imajo pri sosedih kakšen aspirinček, moralo zadostovati.
Leo Čuden, Ambrus
TEMA
Slovenija sledi EU, kmetje trdijo, da le v slabem. Bodo ukrepi prinesli več reda v slovensko kmetijstvo in povrnili zaupanje kupcev?
Med kmeti trenutno v najslabšem položaju živinorejci
Slovenija, Posavje - Slovenija v svojih predpristopnih pogajanjih mora spoštovati zahteve Evropske unije (EU). Te so za nas stroge, včasih tudi krute in zadevajo različna področja. Nekatera prizadenejo bolj, druga manj. Na področju kmetijstva v naši državi res ni reda, država ne ve, koliko sadja pridelajo slovenski sadjarji, koliko vina imamo, koliko prašičev, koliko govedi, zato uvaža kar po občutku, slovenski kmetje pa svojih pridelkov ne morejo prodati. Ukrep o označevanju in registraciji govedi je le eden od mnogih, ki jih bo morala izvesti Slovenija, če bo želela odpraviti omenjene nepravilnosti.
Črni oblaki nad slovensko živinorejo
Najprej je lani kmete, najbolj menda živinorejce, prizadela suša, niso vedeli, s čim bodo krmili živino pozimi. Država je z interventnim zakonom pomagala, najbolj živinorejcem. Alije bila razdelitev pomoči pravična, je drugo vprašanje. Mnogi bodo rekli - “jaz nisem dobil skoraj nič, moj sosed, ki je imel manj škode, je dobil več”.
Sledil je preplah okrog bolezni norih krav. Prodaja mesa je zelo upadla. Tako v domačih kuhinjah kot v javnih ustanovah smo se govejega mesa začeli izogibati. V vrtcih in šolah, tudi v Posavju, je bilo kar nekaj intervencij staršev, da z njihovih jedilnikov umaknejo govedino. Priporočila zavodov za zdravstveno varstvo so bila nekoliko milejša - svetovali so le uporabo lepih kosov mesa in odsvetovali uporabo kosti in drobovine. Sicer pa za vse javne ustanove velja, da mora prodajalec ob prodaji predložiti dokazilo, da je meso veterinarsko pregledano in torej zdravstveno neoporečno. Našo neosveščenost pa kažejo podatki, da ni upadla prodaja izdelkov iz govejega mesa, v katerih je uporabljeno meso starejših govedi.
Zdaj bomo ob mesu v dvomih še pri mleku. V Angliji so namreč začeli izvajati analize, s katerimi poskušajo ugotoviti, ali se je z BSE mogoče okužiti tudi preko kravjega mleka. Kaj bomo sploh še lahko jedli in kaj bodo počeli kmetje, če svojih pridelkov ne bodo mogli prodati.
Mleko pa je tudi zgodba zase. S 1. januarjem letos je začel veljati tržni red za mleko in mlečne izdelke, kar pomeni, da cene več ne določi država, ampak se morata o njej dogovoriti proizvajalec (torej kmet) in mlekarna. Zdaj se mesec januar že izteka, dosedanja pogajanja pa so bila le deloma uspešna. Sprejeti so bili kriteriji za oblikovanje cene, ki so sicer precej strožji od tistih doslej, končna cena pa še vedno ni znana. Kmetje mleko oddajajo (kaj drugega jim tudi preostane), pa ne vedo, koliko bodo dobili plačano.
Več birokracije, več stroškov
Zaradi vseh omenjenih težav država sledi in tudi mora slediti zahtevam EU. Uvaja ukrepe, ki bi stanje izboljšali, s tem pa iz kmetov dela birokrate, stroški se povečujejo. Toda mnogokrat se zdi, da država sama ne ve, “kdo pije, kdo plača”. Pri uvajanju hitrega testa na prisotnost BSE, ki ga bomo začeli izvajati letos feb-ruaija - torej čez nekaj dni, še menda vedno ne vemo, kdo bo nosil stroške; klavnice, rejci ali država. Sedaj uvajamo označevanje in registracijo govedi - nujno potreben ukrep, ki bo poleg ostalega omogočal tudi nadzor nad črnimi zakoli (meso iz črnih zakolov je namreč najbolj nevarno za uživanje, saj sploh ni veterinarsko pregledano) in zagotavljal varovanje zdravja ljudi. Toda v javnosti se krešejo mnenja, kdo naj bi ta ukrep najbolj pristojno izvajal. Ali smo res za tovrstne nepotrebne polemike krivi mediji, ki stvari neupravičeno napihujemo?
Označevanje in registracija govedi
Ob koncu preteklega leta je Slovenija pričela z uvajanjem novega sistema označevanja in registracije govedi, ki bo zajel celo državo. Strokovne službe predvidevajo, da bo letno okoli 200.000 rojstev in preko 350.000 premikov govedi. Naša država se je zavezala, da bo sistem dokončno izoblikovala do konca leta 2002.
Glavni razlog za uvedbo tako strogega sistema označevanja in registracije govedi v Evropi in svetu je varovanje zdravja ljudi. Ne samo BSE ali tako imenovana bolezen “norih krav”, tudi določene druge bolezni, zoonoze, so skupne ljudem in žival im. In zatiranje ter nadzor nad temi boleznimi mora biti zelo pomembna obveza vsake države. Je pa gotovo nedavni izbruh BSE, ki je povzročil preplah med proizvajalci mesa znotraj in preko meja Evrope, dober primer, ki to dejstvo potrjuje.
Zaščita pred škodljivimi snovmi v mesu in drugih živilih živalskega izvora je naslednje pomembno področje varovanja zdravja ljudi in prav označevanje in registracija ter seveda sledljivost, ki smo jo v naši državi prav tako začeli uvajati lani, omogočajo učinkovit nadzor.
Drugi pomemben razlog za uvedbo označevanja in registracijo govedi je sistem izplačevanja premij, vezanih na žival, kakršnega že imajo države EU in na kakršnega z omenjenim sistemom prehaja tudi Slovenija. Ko bo sistem označevanja in registracije v celoti vzpostavljen, bo tudi vlaganje zahtevkov za premije za rejce preprostejši. In kmalu bo to tudi pogoj za pridobitev premije. Na Kmetijski svetovalni službi predvidevajo, da bo Ministrstvo za kmetijstvo že letos ob dodeljevanju premij preverjalo, ali so živali - zaenkrat samo govedo - označene in registrirane. V času, ko se premije obdelujejo, pa je ključnega pomena, da so podatki v centralnem registru točni, saj v nasprotnem primeru rejec premijo lahko izgubi, pose-bej poudarja Marjana Drobnič, | državna podsekretarka na kmetij- g skem ministrstvu.	g
V odnosu do kupcev, pri katerih | je povpraševanje po govejem mesu ^ zaradi pojava BSE tudi v Sloveniji a zelo upadlo, pa bo iznajdljiv rejec ^ govedi v sistemu označevanja znal poiskati načine, s pomočjo katerih bo predstavil svojo rejo in nesporno dokazal slovensko poreklo mesa ter si tako znova pridobil zaupanje potrošnikov.
Izvajanje sistema in odgovornost za označevanje govedi
Vzpostavitev sistema označevanja in registracije govedi v Sloveniji vodi Služba za identifikacijo in registracijo (SIR) pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tja 'se bodo stekali vsi podatki o živalih.
Da bodo živali označene, je odgovoren vsak rejec govedi sam. Pos-
krbeti mora, da bodo vse živali označene na pravilen način in v predpisanih rokih, da so podatki odposlani na SIR in da žival vedno spremlja potni list, na centralni register pa mora sporočiti tudi vse premike (nakup, prodaja, uvoz) od rojstva govedi do
na kmetiji, vanjo se poleg vseh premikov živali vpisujejo Uidi vsi zdravstveni in drugi posegi na živali, ki jih opravi veterinar ali rejec sam. Hlevska knjiga mora biti ob vsakem trenutku na voljo za vpogled veterinarski inšpekciji.
Tako naj bi bilo do konca leta 2002 označeno vso govedo v Sloveniji.
klavnice. Ko je žival popisana in torej vodena v registra govedi, dobi ušesno znamko, ki je po vsej državi enotna. Vsaka žival je označena z dvema plastičnima rumenima ušesnima znamkama, na katerih je odtisnjena identifikacijska številka živali. Potni listje dokument, ki ga govedo dobi ob označitvi in ga mora spremljati ob vseh premikih. Rejec ga ne sme in ne more zamenjevati z zdravstvenim spričevalom.
Ta čas kmetje že dobivajo t.i. hlevske knjige, v katere morajo vpisati vse potrebne podatke, označiti vse živali, ki doslej še niso bile označene in tudi vsa na novo rojena teleta morajo biti označena do 20. dne starosti. Hlevska knjiga ostane
Označevanje lahko opravi rejec sam, ker pa bo na začetku najbrž še nekaj nejasnosti, sta zato pooblaščeni dve službi, veterinarska ter služba za selekcijo in kontrolo. Prav okrog tega, kdo je pristojen in kdo ne, so se v javnosti pojavile nekatere polemike; čutiti je bilo, kot da si obe službi to pristojnost lastita samo zase. Marjana Drobnič s kmetijskega ministrstva nam je pojasnila, da pri tem ni nič spornega. Tudi v Evropi je to urejo različno; ali zelo liberalno in lahko označevanje opravlja kdorkoli, ki si pridobi koncesijo, ali zelo strogo. Naša država seje odločila za slednje, natančno je določila, kdo sme opravljati označevanje, pa vendar dala kmetom možnost izbi-
re. Stroški so in niso veliki, odvisno od števila govedi. Če gre za označevanje in registracijo, znašajo 460 SIT na eno žival, če gre samo za registracijo, so ti stroški 200 SIT na žival, k temu se zaračunava še 8% DDV (davek na dodano vrednost). Toda zaenkrat polovico teh stroškov pokrije država. K temu je Drobničeva spet dodala, daje tudi drugod po Evropi podobno, na začetku pomaga država, sčasoma pa stroški preidejo na rejca in tudi pri nas bo moralo biti tako.
Uvajanje sistema v Posavju
Po besedah ing. Andreja Goloba s Kmetijske svetovalne službe Brežice in ing.Viktorja Kožarja, vodje Kmetijske svetovalne službe Krško večjih težav pri uvajanju sistema pri kmetih v Posavju ne zaznavajo. Večje reje so se že doslej srečevale z označevanjem govedi zaradi selekcije in kontrole, manjše reje pa se tudi skušajo vključititi v ta sistem predvsem zaradi uveljavljanja premij. Sprejeti je pačpotrebno dejstvo, da prihaja tudi v kmetijstvo vse več birokracije, ker je tako tudi v EU, kot je ob neki priložnosti dejal mag.Franci But - sedaj kmetijski minister.
Smo res krivi mediji?
Novinaiji svoj poklic jemljemo resno (preresno?), menimo, daje naša dolžnost javnost obvestiti o vsem, kar izvemo, tudi “izvrtamo”, vendar s tem včasih bojda naredimo več škode kot koristi. Tako sedaj poslušamo očitke, da stvari okrog norih krav preveč napihujemo, ob poletni suši so nam očitali, da o tem premalo poročamo. Kje najti pravo mero, da bo za vse prav? Tolažimo se pač, da za vse še bog ni. Res pa je, daje iz kakšne stvari mogoče narediti problem, če je ne preveriš na vseh ravneh. Tudi glede uvajanja zadnjih ukrepov v kmetijstvu ni toliko nedorečenega, kot je slišati.
Jelica Koršič
Slavko Petan, kmet iz Dečnih Sel: Ne glede na nove predpise je označevanje in kontrola potrebna zaradi ugotavljanja porekla živali in Zaščite potrošnika. Sem pa skeptičen, da se to ne bo izigravalo. Na naši kmetiji se izvaja že 30 let, menim, da je vseeno, kdo jo bo vršil, glavno da se bo izvajala. S hlevsko knjigo nisem podrobno seznanjen, niorda so problematični roki, ki zahtevajo vnos podatkov, verjetno bodo kmetom povzročala dodatno delo, ničnim pa, da bi bil še kak podatek več dobrodošel, npr. za domačo selekcijo. Vključitev v sistem je delno nujna zaradi premij, vprašanje pa je, ali bodo premije tudi za mlečno Proizvodnjo. Škoda v živinoreji je ogromna, da se povrne zaupanje do kupcev pa bo potrebno več let.
Janez Hribar, zaposlen v podjetju Fomeks d.o.o., iz Podbočja:
Nevarnost, če sploh je, se skriva v velikih farmah in ne v domačem, kmečkem hlevu. Sam sem ljubitelj goveda kot živali in govedine kot mesa, zato svojega načina prehranjevanja nikakor ne mislim spremeniti. Prepričan sem, da kupujem in jem zdravogovedino in menim, daje naša država pravočasno zavarovala vse tiste, ki imajo v zvezi z oporečnostjo govejega mesa take ali drugačne pomisleke. Seveda pa bodo dodatne kontrole in prevetjanja predstavljala večje stroške, ki jih bomo na koncu plačevali potrošniki, vplivala pa bodo verjetno tudi na dvig cene mesa. Nisem ravno prepričan v pravilnost takih odločitev, toda tu se najbrž ne da veliko narediti.
MihaPlevnik, inštalater iz okolice Brežic: Sam sodim med manjše rejce z le nekaj glavami živine in zato menim, da novosti, ki nas bodo prizadele zaradi afere norih krav, ne bodo toliko prizadele nas manjše, kot tiste, ki se intenzivno ukvaijajo z živinorejo. Priznam, da sem z vsemi novostmi, označevanjem in knji-. go, ki jih omenjate, bolj slabo seznanjen. Verjamem pa, da bo vse, kar bodo sprejeli na ravni države, povečalo birokracijo in otežilo delo na kmetiji. Spremljam vso zgodbo preko televizije, ker pa mislim, da bo udarila tiste z velikimi hlevi, temu ne posvečam toliko pozornosti. Doma nismo nikoli kupovali mesa, tudi v prihodnje ga ne bomo, pa ne zaradi bolezni, temveč zato, ker nismo navajeni.
Andreja Škedelj, zaposlena na domači kmetiji v Dobravi ob Krki: Pri nas, kolikor vem pa tudi pri sosedih in večini dragih kmetov, živino prehranjujejo z domačo, naravno hrano, ki ni sestavljena iz nevarnih snovi, ampak iz naravnih trav, stročnic in žitaric. Sicer pridelujemo pretežno zelenjavo in poljščine, spremljamo pa tudi vse novosti in ukrepe, ki jih sprejema slovenska vlada in si zaradi bolezni norih krav sledijo skoraj vsak teden. Načelno podpiram težnje, da bi uveljavili takšno zakonodajo in mehanizme kontrole, kot jih sprejemajo v zahodnoevropskih državah, bremena povečevanja stroškov pa nikakor ne bi smeli zvaliti samo na kmeta ali potrošnika, ampak bi to lahko reševali z državnimi subvencijami.
Tomaž Strnad, zaposlen v podjetju Radečepapir, iz Šentjanža: Po
mojem mnenju je vsa zadeva v zvezi z obolevanjem krav medijsko preveč napihnjena. Ocenjujem, da nekateri kmetje, predvsem mlekaiji, pri prehranjevanju goveda pretiravajo s količinami kostne moke in strinjal bi se, da vsako pretiravanje lahko nenazadnje tudi škodi. Od pojava bolezni je povpraševanje po govedini zelo upadlo, kar se mi zdi povsem normalno. Slovenija sledi evropskim trendom uvajanja zaščitne zakonodaje, povečuje pa se tudi kontrola govejega mesa s strani veterinarskih inšpekcij. Prav bi bilo, da tudi v Sloveniji uvedemo dosledno sledljivost mesa od hleva do trgovinske police, tako da bomo potrošniki vedeli, kaj in tri koga kupujemo.
Alojz Romih, zaposlen na Slovenskih železnicah, iz Zabukovja:
Doma imamo družinsko kmetijo in pridelujemo izključno domačo hrano, tako za našo uporabo kot za živali, govedo in prašiče. Zaradi bolezni norih krav se govedini ne bom odpovedal, sicer pa tako ali tako za pripravo uporabljamo predvsem mlado meso. Prav se mi zdi, da bi bila živina v slovenskih hlevih označena in registrirana še posebno pa da bi bila redno tudi veterinarsko pregledana. Ne glede na to, da bi tak način predstavljal še večji strošek pri pridelavi govejega mesa ali mleka pa ocenjujem, da je še kako potrebno upoštevati in uporabiti vse razpoložljive kontrolne mehanizme. Če bomo uspešni, bo sčasoma interes po govedini ponovno narasel.
POD LUPO
SavaGlas, 24.1.2000
Kmečki zadrugi Brežice bo pomagala tudi občina, ni pa še jasno, kako
Brežice - Kot je znano, na Okrožnem sodišču v Krškem že teče postopek prisilne poravnave zoper dolžnika - Kmečko zadrugo Brežice. Prvi narok naj bi bil predvidoma sredi februarja in če upniki, ki so prijavili svoje terjatve, ne bodo izglasovali prisilne poravnave, po kateri naj bi kmetje del svojih terjatev spremenili v dodatne lastniške deleže, preostalim upnikom pa bi bili dolgovi poplačani v višini 20% v enem letu, bo brežiška kmečka zadruga v stečaju. Ji bo občina Brežice lahko pomagala in kako, ko pa se tudi sama bori z rdečimi številkami?
Župan Vladislav Deržič je že sprejel na pogovor direktorja Kmečke zadruge Brežice Jožeta Strgarja, predsednika Upravnega odbora Ivana Curhaleka in še nekatere člane zadruge, ki so županu podrobneje predstavili trenutno situacijo in elaborat, v katerem je oblikovan predlog, kako iz nezavidljivega položaja. Župan Deržič, ki razpolaga s podatki, da je v Sloveniji registriranih okrog 100 tovrstnih zadrug in 80 jih tudi uspešno posluje , se zavzema, da Kmečka zadruga Brežice ostane, saj za občino Brežice, ki je izrazito kmetijska, ni sprejemljivo, da že 40% kmetov - mlekarjev mle-
ko oddaja preko Kmečke zadruge Sevnica. Na vprašanje, kako se bo občina vključila v razreševanje nastalih težav, župan Deržič odgovarja: “ Zagotovo bo potrebno pristopiti k določenim organizacijskim in kadrovskim spremembam, še bolj jasno bo potrebno nakazati perspektivo zadruge, čeprav je elaborat, ki so ga pripravili, po moji oceni kar v redu.” Župan še pojasnjuje, da je imel že več tovrstnih pogovorov tako z Upravnim odborom kot v delovnih skupinah, kjer je ugotovil, da so finančni problemi precejšnji. “Potrebno bo pridobiti dovolj sredstev z garancijo, o tem začeti
pogovore z Ministrstvom za kmetijstvo, Skladom za regionalni razvoj v Ribnici in še kje. Pomoč občine bo aktivna, kolikor bo v njeni moči,” zagotavlja župan in dodaja, da so bili pogovori doslej konstruktivni.
Ko so težave Kmečke zadruge Brežice novembra lani prišle v javnost, je bilo s strani vodstva slišati očitke, da občina zadrugi ni nikoli namenila niti tolarja. Ali so očitki opravičeni, nismo raziskovali, je pa najbrž res, da “na lepe oči” danes ni mogoče pridobiti sredstev, potrebni so programi, ki daljnoročno zagotavljajo poslovno uspešnost, je pa seveda
tudi res, da je denarja, še posebej v kmetijstvu, vedno premalo, pa čeprav seje proračunska postavka za kmetijstvo v zadnjem letu v Brežicah precej zvišala.
Sestanka s predstavniki zadruge sta se ob županu udeležila tudi tajnik občine Ferdo Pinterič in vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti Bojan Tičar. Do končnega dogovora ni prišlo, pogovori se bodo nadaljevali v teh dneh, 25.januarja pa naj bi o tem napravljal tudi Odbor za kmetijstvo na občini Brežice.
Jelica Koršič
Leto 2000 finančno težko za Upravno enoto Brežice
Kljub varčevanju obljubljena nova stavba
Brežice - Upravna enota Brežice je imela v letu 2000 skupaj v obravnavi 31.666 zadev, le nekaj več kot 800 so jih prenesli nerešenih iz leta poprej, preostale so bile tekoče sprejete. Od tega so rešili kar 97 % vseh zadev in tako tudi v tem letu nadaljevali z visokim trendom rešitev. Kljub varčnejši državni upravi pa bo do srede leta znano, ali bo naša enota dobila novo zgradbo, ki naj bi bila po besedah načelnika Darka Bukovinskega nared v naslednjem letu.
Leto pa ni bilo ugodno na finančnem področju, saj so v duhu varčevanja državne uprave imeli dodeljenih premalo sredstev iz državnega proračuna, le 186 milijonov, kar pa je že v začetku pokazalo na močno zategnjen pas in ob koncu leta na nekatere neuresničene cilje. Kljub prošnji za dodatna sredstva jim ta niso bila dodeljena, letošnje leto pa so začeli s financiranjem po četrtinah, ki kaže na podobno situacijo, je povedal načelnik Bukovinski s sodelavkami iz posameznik oddelkov. Sredstva ne bodo zadoščala ne za pokrivanje stroškov plač ne materialnih stroškov in za-računljivih tiskovin, že prenesene obveznosti iz lanskega leta pa znašajo 3,6 milijona SIT.
Najobsežnejši po obsegu del je zagotovo Oddelek za upravne
notranje zadeve, in v minulih mesecih je njihovo prostorsko stisko
Načelnik UE Brežice Darko Bukovinski
spoznal vsakdo, ki je zamenjal osebno izkaznico. Večino le-teh so sicer že izdali, še vedno pa pri-
bližno 1.300 občanov nima nikakršnega veljavnega dokumenta, opozarja vodja oddelka Ivanka Medvešček. Obseg dela pa bodo povečali še menjava potnih listin, novo veljavni zakon o orožju ter morebitna uveljavitev maloobmejnega sporazuma. Podobno bo na Oddelku za okolje in prostor ter promet in zveze, izpostavlja vodja Mihaela Prevejšek, saj so pred njimi razvoj telefonije, izgradnja plinskega omrežja in gradnja avtoceste.
Na drugih področjih je podobno, s tem da tudi v Brežicah v skladu z ministrskimi preimenovanji združujejo naloge oddelkov, vse pa pestijo prostorske težave in razdrobljenost pisarn po stavbi, od kleti do podstrešja. Kar seveda ni prijazno za zaposlene, še manj pa, kot opozarjajo, za stranke.
Čeprav bi glede na sistematizacijo lahko zaposlili še 10 sodelavcev, jih že zaradi prostorske stiske ne morejo.
V minulem letu so, kot je pojasnila Ester Žnidaršič, v pretežni meri obdelali vloge iz naslova denacionalizacije. Prejeli so 434 zahtev, nerešenih pa ostaja le 17,5 %. Trenutno se ubadajo še s statusi zaščitenih kmetij, kjer veljajo spremenjena pravila.
Oddelek za občo upravo in druge pravne naloge pa je izpostavil sveženj iz naslova zakonov o žrtvah vojnega nasilja, kjer so lani izplačali za slabo milijardo mesečnih rent 3.817 upravičencem ter izdali 367 bolniških listov za zdraviliško klimatsko zdravljenje in jih tudi 63 % odobrili.
Suzana Vahtarič
0
Krški župan s posavskimi novinarji
Brestanica - Na tradicionalni sprejem, ki ga že nekaj let zapored prirejajo v uradu župana Občine Krško, je tudi letos župan Franci Bogovič povabil posavske novinarje, dopisnike in nekatere predstavnike medijev. Na tem, tako imenovanem neformalnem srečanju, je župan Bogovič želel poudariti pomembnost in potrebo po prisotnosti kritične javnosti v družbi, ki jo v prvi vrsti predstavljajo in poosebljajo prav novinarji.
V gostišču Ribnik Brestanica se je zbrala večina povabljenih, župan Franci Bogovič pa je, skupaj s podžupanom Andrejem Božičem in direktorjem občinske uprave Francem Glinškom, zbranim novinarjem v kratkem nagovoru predstavil rezultate dela minulega leta. Kot najpomembnejši dosežek je župan navedel pričetek izgradnje zdravstvenega doma v Krškem, ki ga bodo občanke in občani dobili po nerazumljivo dolgem času, saj je bila njegova izgradnja načrtovana že v času izgradnje Nuklearne elektrarne Krško. Ker se to takrat, ko bi lahko takšen objekt gradili z denarjem, ki je bil za njegovo izgradnjo že zagotovljen, ni zgodilo, bo v nekaj naslednjih letih proračun občine bistveno bolj obremenjen kot bi to bilo potrebno. Toda, izgradnja novega zdravstvenega doma se je vendarle začela. Med večje uspehe je župan
uvrstil še oblikovanje obrtne cone Vrbina, ki lahko v prihodnosti postane projekt medmestne povezave med mestoma Brežice in Krško, na ta način pa bi prišli tudi do hitrejše izgradnje medmestne hitre ceste skozi Vrbino. Omenil je tudi dosežen dogovor z vodstvom Nuklearne elektrarne Krško in pristojnimi ministrstvi v zvezi s pripadajočimi nadomestili prisotnosti elektrarne in trenutnega odlagališča odpadkov v prostoru, posebno poglavje v “lanski zgodbi” pa gotovo predstavlja podjetje Kostak, ki bo z novim vodstvom občanom postalo gotovo bolj prijazno.
O doseženih rezultatih lanskega leta in načrtovanih projektih v letu 2001 nameravajo vodilni možje Občine Krško podrobneje spregovoriti na že predvideni novinarski konferenci, ki jo bodo pripravili predvidoma konec januarja ali v začetku meseca februarja. D.K.
Zaposlovanje tujih delavcev zadnja leta upada, največjih dela v gradbeništvu in kmetijstvu
Po novem Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev država določi letno kvoto
Slovenca, Posavje - V naši državi smo doslej tujce zaposlovali na podlagi zakona iz leta 92, sredi lanskega leta pa je bil sprejet nov zakon o zaposlovanju in delu tujcev, ki je začel veljati s l.januarjem letos in prinaša na to področje precej novosti. Glede na to, da smo na obmejnem območju, kjer smo že doslej zaposlovali tujo delovno silo, so te spremembe še posebej aktualne.
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje, območne službe Sevnica, je v preteklem letu tujo delovno silo zaposlovalo 152 posavskih delodajalcev, največ v Krškem, za tem v Brežicah in najmanj v Sevnici. Izdanih je bilo 1522 delovnih dovoljenj za 1253 ljudi, ki so v Posavju opravljali sezonska dela ali je šlo za obliko redne zaposlitve. Največ delovnih dovoljen je bilo izdanih za področje gradbeništva - skoraj 50%, sledi kmetijstvo - 30% preostalih 20% pa za področja elektrotehnike, strojništva, glasbe, medicine. Tujci, ki delajo pri naših delodajalcih, prihajajo iz sosednje države Hrvaške, sledijo Jugoslovani, bosanski državljani, dosti manj je Makedoncev, Albancev, Moldavijcev. Kvalifikacijska struktura teh delavcev je zelo nizka, kar 80% teh delavcev je na 1. ali 2. stopnji strokovne izobrazbe, samo 9% je inženirjev, 6% jih ima 4.stopnjo izobrazbe in 5% jih ima 5,stopnjo strokovne izobrazbe. Glede na gibanje zaposlovanja tiijcev do leta 96, ko je to število vsako leto raslo, po podatkih zadnjih let število tujih delavcev za 10 do 20 % letno upada.
Nov Zakon o zaposlovanju in delu tujcev uvaja kvotni sistem, kar pomeni, da bo vlada določila letno kvoto glede na gibanje na trgu dela. Po sedaj veljavnem zakonu je to 5% aktivnega prebivalstva ali 41.000 delavcev. V to število pa niso všteti delavci z osebnimi delovnimi dovoljenji, tako da bo število tujcev, ki bodo zaposleni ali bodo delali v Sloveniji, lahko preseglo tudi 60.000. Vlada bo torej lahko omejila zaposlovanje tujcev, kar državi omogoča, da bo po novem zakonu lahko bolj aktivno sodelovala pri zaposlovanju tuje delovne sile. Nov zakon omogoča predvsem lažje pridobivanje delovnih dovoljenj za tujce, ki že vrsto let živijo in delajo v Sloveniji. Lahko namreč pridobijo delovno dovoljenje za daljše obdobje od leta dni. Delovna dovoljenja, izdana po letu 92, je potrebno zamenjati, rok za zamenjavo je 30. junij 2001.
Po novem zakonu je več vrst delovnih dovoljenj; poleg osebnega delovnega dovoljenja, ki ga lahko tujec sam pridobi za delo za določen ali nedoločen čas, tudi delovna dovoljenja za zaposlitev in delovna dovoljenja za delo, za katero mora zaprositi delodajalec, dopušča pa tudi delo brez delovnih dovoljenj, seveda za krajši čas, kot so na primer nastopi umetnikov, sejemske predstavitve in podobno. Podaljševanje posameznih delovnih dovoljenj je možno tudi za daljši čas, do treh let, odvisno od narave dela, česar prejšnji zakon ni dovoljeval. Za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja je potrebno plačati 30.000 in 750 SIT za vlogo, za delovno dovoljenje za zaposlitev ali za delo pa je potrebno plačati 15.000 SIT in 750 SIT za vlogo.
Po besedah strokovne sodelavke za to področje na Zavodu za zaposlovanje, območni službi Sevnica Darje Radanovič nov zakon predvideva tudi strožje kazni in še bolj dosleden nadzor, za kar sta pristojna'Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter inšpektorat za delo. Vsak tujec, ki je zaposlen ali dela v našo državi, mora namreč imeti ob delovnem dovoljenju vedno pri sebi tudi potrdilo o prijavi na Zavodu za zaposlovanje, za kar bo izdan poseben obrazec.
Jelica Koršič
Poziv vladi za pomoč
Ljubljana - Skupina poslancev LDS s prvopodpisanim Jožetom Avšičem je pretekli teden na Vlado RS naslovila pobudo v zvezi z izvajanjem zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save.
Skupina poslancev želi s pobudo doseči, da vlada čimprej obravnava in potrdi investicijski program izgradnje HE Boštanj, da se bodo lahko pričela dela na izkopu gradbene jame in urejanju državne in lokalne infrastrukture že v gradbeni sezoni 2001. Prav tako želijo, da se čimprej zagotovijo sredstva za izgradnjo HE iz letne prerazporeditve znotraj elektroenergetskega sistema za leto 2000 in iz proračuna za leto 2001. V pobudi še predlagajo, da vlada pripravi oceno možnosti združitve gospodarskih družb Dravske elektrarne Maribor in Savske elektrarne Ljubljana v luči povečanja investicijskega potenciala oz. združitve vseh gospodarskih družb; ki so v večinski lasti države in proizvajajo električno energijo na temelju energetskega potenciala slovenskih rek. Vlada pa naj bi tudi aktivno sodelovala s koncesionarjem - to je s Savskimi elektramimi Ljubljana pri pripravi modela financiranja celotne verige hidroelektrarn na spodnji Savi.
Prav tako je skupina poslancev v odprtem pismu pozvala predsednika vlade Janeza Drnovška, da podpre ta projekt in pomaga pri sprejemanju takih sklepov, ki bodo omogočili začetek gradnje HE Boštanj v letu 2001 in njeno dokončanje v predvidenem roku dveh let ter za aktivno pomoč koncesionarju pri pripravi vizije financiranja celotne verige. L.K.
GOSPODARSTVO, TURIZEM
V Brežicah pred pričetkom dejavnosti, ki bo polnila občinski proračun
Na Obrežju ponovno komunalne pristojbine
Brežice - Pobiranje komunalnih pristojbin na mejnih prehodih je Občina Brežice pričela izvajati že jeseni leta 1995. Z vmesnimi izpadi je ta dejavnost živela do leta 1998. V minulem letu so svetniki Občinskega sveta sprejeli potrebne spremembe odloka, ki ponovno omogočajo izvajanje te dejavnosti.
Komunalne pristojbine za špe-diterske prevoze naj bi po napovedih vodje gospodarskega oddelka na Občini Brežice Bojana Tičarja pričeli ponovno pobirati februarju. Najprej naj bi po vzgledu Lendave pričeli samo na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje, kasneje glede na izkušnje še na Rigoncah. Tudi cena ostaja nespremenjena, vendar ne nezanemarljiva, tisoč SIT za en prehod meje. Čeprav so svetniki zahtevali, da bi ob močno rdečih številkah občinskega proračuna z dejavnostjo začeli že takoj v prvem januarskem tednu, pa najverjetneje tudi v prihodnjem mesecu pobiranje tovrstnih pristojbin še ne bo zaživelo. Šele sredi januarja je v veljavo stopila sprememba odloka o ustanovitvi občinske redarske službe, ki bo pristojbine pobirala. To namreč zahteva Vlada RS, ravno to določilo pa je bilo
eden poglavitnih vzrokov za prenehanje pobiranja pred leti. Zdaj mora župan Vlado Deržič sprejeti še nekaj internih aktov, izvesti sistematizacijo ter urediti vse potrebno z nabavo redarskih uni-
form. Prav tako še niso izbrani redarji, v prvem poskusu naj bi po Tičarjevih besedah zaposlili okoli 8 ljudi. Njihovo delo pa ravno zaradi nerazumevanja zavezancev odloka ne bo lahko, ob de-
Mejni prehod Obrežje
lu v dolgem turnusu pa Občina zanje, na mejnem prehodu ni uredila kontejnerskih oziroma nikakršnih zavetišč.
Tega, da se izvajanje odloka prestavlja, bodo še najbolj veseli tisti, ki jih odlok zadeva. Če se spomnimo nekaj let nazaj je prvo pobiranje tovrstne takse povzročilo veliko nejevolje med vozniki tovornih vozil, na meji pa je celo prihajalo do konfliktov. Nekaj tistih, ki takrat komunalne pristojbine niso želeli plačati je Občina Brežice prisilila k plačilu na sodišču, ki je spoštovalo občinski odlok.
Letno naj bi tako zbrali po nekaterih predvidevanjih in okvirnem številu tovornih prehodov meje vsaj 100 milijonov SIT. Denar, ki gre sicer v občinsko blagajno, pa se deli še na prizadete krajevne skupnosti, tem naj bi pripadalo 20 %. S.V.
Na tretjih Slovenskih regionalnih dnevih Posavje blestelo
Odlična predstavitev Bizeljsko-sremiške VTC
Bled, Posavje - Tretji Slovenski regionalni dnevi, ki so minuli teden potekali na Bledu, so bili posvečeni aktualnim temam regionalnega razvoja v Sloveniji in v Evropski regionalni strukturni politiki. Udeleženci, več kot 200 predstavnikov domačih in tujih institucij, ki se ukvarjajo z regionalnim razvojem, pa so izbirali med tremi nominiranci - najboljši regionalni program.
Prav zaradi podelitve nagrade Štefana Smeja za najboljši regionalni program, so bili dnevi izrednega pomena za Posavje. V ožji izbor treh je bil med 14 programi, ki jih je prejel Ribniški sklad, izbran tudi projekt Bizeljsko-sre-miške vinske turistične ceste (VTC).
Projekt Občine Brežice je rezultat partnerstva vseh treh posavskih občin, projektnega sveta Bi-zeljsko-sremiške VTC in v zadnjem letu Razvojnega centra Brežice, je poudaril koordinator projektnega sveta Bizeljsko-sremiš-ke VTC Roman Matjašič, ki je na Občini Brežice zadolžen za
področje kmetijstva. Ob tem je povedal, da so projekt odlično predstavili tako s filmskim prikazom ponudbe in organiziranosti naše vinsko turistične ceste kot fotografskim pregledom aktivnosti in razstavo, vse skupaj pa je predstavil eden od ponudnikov ob cesti, Bojan Berkovič iz Bizeljskega. In sicer ob pomoči hostes in sadne kraljice Anite Pavlovič, ki je kot agronomka na pomoč priskočila z dobrotami vinske kapljice in sadja, ki ob vinski cesti posodablja svojevrstna doživetja.
Udeleženci regionalnih dne-vov pa so se odločili, da prvo na-
grado, ki prinaša 10 milijonov SIT prejme projekt ustanovitve Art centra Središče iz Prekmurja.
Čeprav je že ožji izbor med najboljše projekte v državi velika 'pohvala, so njegovi oblikovalci po tihem upali na nagrado. Kot je povedal Matjašič, so projekt brezhibno in po mnenju mnogih najbolje predstavili pred omenjenimi tako slovenskimi kot evropskimi strokovnjaki. Žal so osvojili le priznanje za drugo oz. tretje mesto, kajti izid glasovanja je bil po sicer neuradnih rezultatih izredno tesen in le točka je odločala o zmagovalcu, ostala dva projekta sta menda dosegla isto število točk. S.V.
V Kopitarni dosegli načrtovane cilje '
Sevnica - Sevniško podjetje Kopitarna, kjer je trenutno 250 zaposlenih, ima 115-letno tradicijo oblikovanja in proizvodnje kopit, med njihove osnovne dejavnosti pa spadata tudi izdelovanje napenjačev za čevlje in program obutve na lesu. V letu 2000 so uspeli realizirati celotni prihodek v višini skoraj 1,5 milijarde tolarjev, dosegli pa so tudi višino načrtovanega dobička.
Poslovno leto 2000 seje za vsa posavska podjetja že zaključilo, izračunane bilance pa kažejo, kako so bila uspešna. Med tiste, ki se lahko pohvalijo, spada podjetje Kopitarna, kjer so v minulem letu dosegli ali celo presegli načrtovane cilje.
Kot je povedal direktor podjetja Marjan Kurnik, so v Kopitarni v lanskem letu uspeli realizirati celotni prihodek v višini 1450 milijonov tolarjev, kar pomeni, da je bil ta za 3 odstotke višji kot v letu 1999.
“Dosegli smo načrtovano, s tako dinamiko povečevanja prihodka in dobička pa nameravamo nadaljevati tudi v prihodnjih letih. V lanskem letu smo ustvarili za 20 milijonov tolarjev čistega dobička, kar je nekako 3 odstotke Več kot leto prej. Menim, daje potrebno poudariti tudi investicijo v proizvodno opremo za program Čevljarskih kopit, saj gre za 100 milijonov tolarjev vredne nove
proizvodne stroje, ki bodo zagotavljali visoko kvaliteto naših izdelkov. Glede na to, da več kot 60 odstotkov vseh izvozimo na trge zahodnoevropskih držav, se mi zdi nujno, da so pogoji dela v podjetju v vsakem trenutku najbolj
optimalni. Le tako bomo lahko zagotovili, da bo kakovost naših storitev, predvsem izdelkov, dosegala pričakovane in želene rezultate,” je med drugim povedal direktor Kopitarne Marjan Kurnik. D.K.
Na tem prostoru že 115 let izdelujejo lesena kopita.
Deset let stabilnega poslovanja Term Čatež
Čatež ob Savi - Terme Čatež so lani nadvpovprečno uspešno poslovale. Število prenočitev se je v primerjavi z letom 1999 povečalo za 11% na 477.626, od tega so domači gostje prispevali 80 %. Število tujih gostov se je v omenjenem obdobju zvišalo za 58 %. Terme Čatež so lansko leto zaključile s 3,6 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za 28 % več kot v letu 1999.
K dobrim poslovnim rezultatom so prispevale tudi naložbe, saj je nova zimska riviera povečala število kopalcev kar za 37 %, je povedal direktor Borut Mokrovič. Sicer pa so v zadnjih desetih letih, odkar so delniška družba, lemo povečevali prihodek za 21%. V omenjenem obdobju pa se je premoženje povečalo za 33 %. Tildi letos pri družbi načrtujmo več naložb v Čatežu, Mokricah in Žuster-ni. Poslovna skrivnost je nakup večjih hotelskih kompleksov in gradnja vodnih bazenov in kompleksov v treh državah. STA
Mont Kozje še vedno v prisilni poravnavi
Kozje • V podjetju Mont Kozje, ki ga po znameniti športni konfekciji pozna široko tržišče, je bila konec novembra uvedena prisilna poravnava. Ob slabem stanju tekstilne branže so položaju botrovale prenesene izgube iz leta poprej ter požar, ki je povzročil veliko škodo.
Podjetje je že leto pred tem izkazovalo približno 100 milijonov tolarjev izgube, požar, ki je izbruhnil v začetku novembra, pa je položaj le še poslabšal. Povzročil je za približno 30 milijonov tolarjev gmotne škode, večinoma so bile uničene zaloge podjetja. 23. novembra so zato v podjetju začeli postopek prisilne poravnave.
Postopek prisilne poravnave po besedah prisilnega upravitelja Tomaža Kosa teče normalno, trenutno so v zaključni fazi priprave finančne reorganizacije. Ta naj bi bila zaključena do konca meseca. Prav tako zaključujejo bilanco poslovanja, ki bo gotova v tem tednu, vmes pa naj bi končali analizo vzrokov izgube podjetja. Med upniki je nekaj manj kot 200 zaposlenih in kot je še povedal prisilni upravitelj, so njihove terjatve že prijavljene. Izhajajo namreč predvsem iz naslova neizplačanih regresov in dopustov in kot še pričakuje, bodo v večji meri priznane. Vendar pa njihove terjatve niso tako visoke, poudarja Kos, saj je podjetje svoje obveznosti do zaposlenih dokaj redno izpolnjevalo. Prav tako pričakuje, da bo postopek prisilne poravnave do konca marca ugodno rešen. S.V.
Problem Posavja je, da sindikatom nikoli ne zmanjka dela
Prisilne poravnave se nadaljujejo
Posavje - Ta časopisna stran je vse prepogosto namenjena težavam, ki pestijo tako posavska podjetja kot zaposlene v njih. Zdi se, da sekretarji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki pri nas zastopajo večji del zaposlenih, res ne bodo mogli ubežati “prekletstvu” vse obsežnejšega dela. In čeprav ni čutiti posebnih porastov stečajev in propadov podjetij, se težave prenašajo še na tista, ki so doslej nekako vlekla konec s koncem.
Kot je povedal sekretar Marjan Urbanč, kmalu pričakujejo razpis naroka za prisilno poravnavo za Jutranjko Sevnica, čakajo, kako se bo razpletla vloga prisilne poravnave za Kmečko zadrugo Brežice, enako pa bo v kratkem objavljen tudi razpis za uvedbo stečajnega postopka za Tron Krško.
Kot opozarja, pa ima sindikat informacijo, da v podjetju Tron iščejo nove pogodbene delavce, kar mu po eni strani ni razumljivo, saj so ti, ki so ostali brez dela, razvezo delovnega razmerja uveljavili na podlagi večmesečnih neizplačanih osebnih dohodkov. Če obnovimo že pisano, je sindikat v imenu delavcev začel postopek za uvedbo prisilne poravnave in od 25 zaposlenih je 14 delavcev podalo zahtevo za razvezo delovnega razmerja v skladu z 19. členom Zakona o delovnih razmerjih. Tako so izrabili zakonsko možnost vsaj delne zaščite iz naslova neprejemanja osebnega dohodka tri mesece. Kot je pojasnil ^rbanč, lahko delavci tako dosežejo vsaj delno poplačitev iz Jamstvenega sklada, saj jim je delodajalec dolžan šest plač, dva regresa, dva meseca prevoz na delo. Tožbe članov sindikata iz Trona so že vložene na delovnem in socialnem sodišču. S.V.
Projekt “Edinstvena Slovenija” velika poslovna priložnost
Krško - V okviru vse večje teži\je uvajanja dela na domu in dela na daljavo se tudi v Sloveniji pojav-ljajo številne nove možnosti za razvoj podjetništva Tako je v zadnjem času pod okriljem Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo nastal projekt “Edinstvena Slovenija”, ki pomeni pravo poslovno priložnost za obrtnike, podjetnike in ljudi, ki opravljajo svojo domačo ali umetno obrt na domu.
Podjetniškemu centru Krško je v projekt uspelo pritegniti kar osem samostojnih podjetnikov, zavodov in društev iz celotnega Posavja. Tisti obrtniki, podjetniki in drugi iz občine Krško in širšega Posavja, ki so se vključili v projekt “Edinstvena Slovenija”, bodo svoje izdelke lahko tržili na veliko, tako rekoč skoraj po vsem svetu, med drugim tudi na enem največjih sejmov daril, na Califor-nia Fali Gift Show-u v Los Angelesu.
Na skupni predstavitvi izdelkov so sodelovali avtorji in izdelovalci iz Varstveno delovnega centra Krško - Leskovec, Doma starejših občanov Krško, Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca, lončar - keramik Jože Kržan, lončar - keramik Štefan Kržan. Maja Šušteršič, Andrej Čebular in Marija Zalokar.
Kot je ob tej priložnosti povedala Darlen Končina iz Podjetniškega centra Krško, želijo na ta način pomagati podjetnikom, ki
V PC pričakujejo, da bodo izdelki iz Krškega prejeli visoke ocene strokovne komisije. Na fotografiji: Sabina Žibert in Darlen Končina
si z vključitvijo v takšne projekte lahko obetajo večjo poslovno priložnost. Tiste, ki so letos izziv sprejeli, teh pa je, kot že rečeno, osem, so finančno podprli s kritjem stroškov za strokovno ocenjevanje njihovih izdelkov.-Uspešna ocena s strani komisije z med: narodnimi strokovnjaki za trgovsko blago in trženje bo jamčila iz-
vedbo posla in prodajo na trgih po vsem svetu. Ta bo svoje delo opravila najkasneje do 15. febru arja, tržno najbolj zanimivi, privlačni in izvirni izdelki, teh bo več kot 70 iz vse Slovenije, pa bodo v času med 21. in 24. julijem 2001, razstavljeni na največjem svetovnem sejmu daril v Los Angelesu. D.K.
_______________________________________________KMETIJSTVO, PODEŽELJE_______________________________________________________
stran 6	SavaGte, 24.1.2000 ■>
Najpomembnejša naloga - zbornico približati kmetom
Svet Območne enote KGZ Brežice dobil vodstvo
Bukošek - Takoj po volitvah v svete območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ) in odbore njenih izpostav v začetku decembra lani je bilo napovedano, da bodo izvoljeni svetniki izvolili vodstvo in Kmetijsko gozdarska zbornica naj bi začela z delom tudi na ravni regij. To se je sicer nekoliko zavleklo, tako da so se nekateri že spraševali, ali so bile cilj le volitve ali tudi delovanje svetov kot povezovalcev med regijami in državno zbornico. V tem času pa konstitutivne seje po regijah vendarle že potekajo.
Pred dnevi je bila ustanovna seja tudi za brežiško območno enoto, ki pokriva vse tri posavske občine. Vodil jo je predsednik državne zbornice Peter Vrisk, oblikovali in sprejeli so poslovnik zbornice ter izvolili predsednika in dva podpredsednika. 11 svetnikov, ki so bili na decembrskih volitvah izvoljeni v Svet območne enote zbornice Brežice je z 8 glasovi ZA za predsednika izvolilo Romana Žvegliča iz Zabukovja v sevniški občini, ki je na volitvah kandidiral na listi Slovenske kmečke zveze. Za podpredsednika iz volilne skupine fizičnih oseb so izvolili Janeza Žarna iz Nemške vasi v krški občini, ki je na volitvah kandidiral na Kmečki listi, za podpredsednika iz volilne skupine pravnih oseb pa je bil izvoljen Jože Strgar, direktor Kmečke zadruge Brežice.
Neposredno po izvolitvi je predsednik Žveglič tako pojasnil videnje svoje funkcije: “Najprej se bomo lotili ustanavljanja odborov izpostav v vseh treh posavskih občinah, potrebno bo pregledati področja, na katerih naj bi zbornica najbolj delala, oblikovati odbore za posamezna področja, kot so sadjarstvo, vinogradništvo, mlekarstvo, gozdarstvo in ostala
ter zadolžiti ljudi oziroma kar pooblaščence, ki bodo v teh odborih aktivni. To je potrebno storiti najprej, da bodo omenjeni odbori že lahko začeli z usklajevanjem z odbori za kmetijstvo v posameznih občinah in z župani glede proračunov za kmetijstvo, ki so prav zdaj po občinah že v razpravi. Sicer pa nas tudi v nadaljevanju čaka zelo veliko dela, da bomo zbornico resnično približali ljudem, predvsem mislim na izobraževanje in obveščanje; če tega ne
bomo storili, bolje da nismo začeli.”
Doslej je koordinacijo v Posavju, predvsem bolj po strokovni plati, vodil v.d. vodje Območne enote KGZ Viktor Kožar, ki je hkrati tudi vodja Kmetijske svetovalne službe v Krškem. Še vedno pa ni znano, kje bo Območna enota KGZ Brežice tudi fizično imela svoj sedež, torej svojo pisarno, kjer bodo kmetje lahko dobivali informacije ali kamor bodo lahko kmetje prihajali s
svojimi težavami. Povezovanje regijske z državno zbornico bi namreč naj bilo osnovno poslanstvo sveta območne enote. To je poudaril tudi predsednik državne zbornice Vrisk, kije novemu vodstvu Sveta območne zbornice Brežice priporočil, da v svoje delo vključi tudi podeželsko mladino - povprečna starost gospodarja na slovenskih kmetijah je namreč 58 let, kar ni najbolj spodbuden podatek, k sodelovanju pa naj povabijo tudi kmetice. Dodal je še, da je za območno zbornico ključnega pomena, da deluje enotno, da enotno nastopa proti državi in da uspešno parira tudi lokalni skupnosti.
Na krajšo slovesnost po izvolitvi vodstva Sveta Območne enote KGZ Brežice so bili povabljeni tudi posavski župani in poslanci; prišel je le krški župan, vsi ostali povabljeni so imeli druge, že prej dogovorjene obveznosti. O omenjenem dogodku so bili namreč obveščeni le dan prej, kar je za tako pomemben dogodek za našo regijo po besedah enega izmed njih zagotovo prepozno, na novinarje pa so sploh pozabili.
podpredsednik Sveta Območne enote KGZ Brežice	Jelica Koršič
Brežiške kmetice na ponovoletnem srečanju
Jože Strgar, podpredsednik, Roman Žveglič, predsednik in Janez Žarn,
kmetijski nasveti
Obvestilo za upravičence do pavšalnega nadomestila
Kmetje, ki so pridobili dovoljenje za uveljavljanje pavšalnega nadomestila, so konec leta od davčnega urada prejeli podaljšano dovoljenje za uveljavljanje pavšalnega nadomestila v letu 2001 ter obrazce * za obračun pavšalnega nadomestila, ki jim je bilo izplačano v letu ,i 2000. Obračun v lanskem letu izplačanega pavšalnega nadomestila \ morajo upravičenci oddati do 31. januarja. Sestavijo ga na podlagi ( računov za prodane pridelke. Kopijo novih (podaljšanih) dovoljenj pa morajo kmetje na začetku leta ponovno predložiti svojim kupcem, izplačevalcem pavšalnega nadomestila. Obveznost imetnikov pavšalnega dovoljenja je poleg obračuna pavšalnega nadomestila tudi ta, da hranijo račune z izplačanim pavšalnim nadomestilom še 10 let.	.
kulinarika
Koline
i
Besedo koline razlaga Slovar slovenskega knjižnega jezika kot ‘ ‘priprav-	!
ljanje zaklanega prašiča za hrano” in kot “meso, mesni izdelki, ki se po- I daijajo ob tej priložnosti”. Na kmetih je to še dandanes pravi obred. Včasih ; so se samo ob času kolin do sitega najedli mesa. Zakaj koljejo prašiča 1 ravno pozimi, najbrž ni potrebno razlagati. Meso namreč ostane dalj časa | sveže, pa tudi mesni izdelki se pozimi ne pokvarijo tako hitro. Danes sicer večino mesa spravijo v skrinje, vendar kljub temu izberejo za klanje i prašičev najhladnejše dni v letu. Pravijo, daje tudi pomembno, kakšna je	i
tedaj luna Menda je najprimernejša stara luna se pravi, zadnji krajec. j
! '
Jetrne klobase
Za 5 do 6 klobas potrebujemo:	1
0,5 kg prosene kaše, 0,5. kg kuhanih svinjskih kož, 4 kg mast- 1 nega manjvrednega mesa, 0,4 kg svinjskih jeter, cca 7,5 dag soli, poper po okusu (na 5 kg zmesi 10 g popra), 10 g cele kumine, česnov sok (sveže stisnjen ali zmiksan z malo vode, precedimo ga skozi krpo), tanka čreva in lesene spile.
Kašo kuhamo 10 minut, jo dobro odcedimo in ohladimo' j Kože skuhamo do mehkega, ohlajene drobno zmeljemo, prav tako tudi surova jetra. Meso zmeljemo na debelejši plošči. Vse sestavine zmešamo, začinimo ter napolnimo tanka čreva. Polnila naj ne j bo preveč, ker bo kaša med kuhanjem še nabreknila. Klobase oblikujemo na okoli 40 cm dolge kose, ker se med kuhanjem skrčijo. Klobase zašpilimo. Pred uporabo jih kuhamo 25 minut. Uživamo 1 tople in hladne z gorčico, ajvarjem, kislimi kumaricami in podobnimi dodatki. Hranimo jih v zamrzovalni skrinji do 6 mesecev.
Čatež ob Savi - Vsaj enkrat na leto si kmetice vzamejo čas tudi zase, Društvo kmetic Brežice in Kmetijska svetovalna služba namreč že tradicionalno po novem letu pripravita srečanje kmetic brežiške občine, ki poteka v dveh delih, strokovno -izobraževalnem in družabnem, kmetice pa se ga udeležujejo vedno v večjem številu.
Brežiške kmetice na svojem tradicionalnem ponovoletnem srečanju
Izteka se rok za uveljavitev vračila trošarine za pogonsko gorivo
Pavšalno nadomestilo in trošarine
Slovenija, Posavje - Zakon o Davku na dodano vrednost in Zakon o trošarinah sta začela veljati l.julija 1999. Prvi je že doživel nekaj sprememb, tudi glede pavšalnega nadomestila. Večina slovenskih kmetij je namreč takšnih, da kmetje lahko uveljavljajo le pavšalno nadomestilo, preostali dve možnosti nista primerni. Kmetje so kot proizvajalci vina in žaganja po zakonu tudi zavezanci za plačilo trošarin, hkrati pa lahko uveljavljajo vračilo trošarine za pogonsko gorivo za kmetijsko mehanizacijo.
Društvo kmetic Brežice povezuje 14 aktivov, ki delujejo po posameznih KS in združujejo preko 500 članic. Skoraj polovica se jih
Slavka Preskar
je zbrala na letošnjem srečanju na motelu na Čatežu, kjer sta prisotne najprej pozdravili svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri Kmetijski svetoval-
ni službi Brežice Marija Levak in predsednica društva Slavka Preskar. Slednja je spregovorila tudi o aktivnostih društva v minulem letu in poudarila udeležbo na različnih strokovnih predavanjih, sodelovanje na razstavah, na katerih so se zelo uspešno predstavile, saj so na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju dobile dve zlati in eno srebrno medaljo, preteklo leto so se še posebej izkazale ob državni razstavi Sadje in cvetje, ki je bila v brežiškem gradu, že 8 let aktivno sodelujejo z župnijsko Karitas in se udeležujejo programa Zlata dekleta v zdravilišču Dobrna.
Tudi v letu, ki se je šele dobro začelo, načrtujejo vrsto aktivnosti. Po besedah Preskarjeve se bodo še naprej seznanjale s kulinaričnimi spretnostmi, udeležile se bodo tečaja peke slaščic in ročnih del, predavanj o starinskih avtohtonih sortah jablan in zaščiti pred insekti, urejanju grobov, izdelovale bodo velikonočne pisanice in adventne venčke, organizirale pa bodo še predavanje s po-
dročja zdravstva in sicer o osteoporozi.
Brežiške kmetice so na letošnjem srečanju poslušale predavanje dr.Metke Klevišar na izredno zanimivo in aktualno temo “Kako upati ob bolezni”, kulturni program pa so jim pripravili učenci OŠ Velika Dolina, med katerimi jih je še posebej navdušil šestletni Matevž Sodič, ki je kljub svojim letom mojstrsko raztegnil meh svoje harmonike. Srečanja kmetic so se udeležili tudi nekateri visoki gostje, med njimi župan občine Brežice Vladislav Deržič, ki je med drugim izpostavil težave v Kmečki zadrugi Brežice in poudaril interes občine, da zadruga v Brežicah ostane in da se kmetje, predvsem mlekarji, ki so se sedaj usmerili v sevniško zadrugo, čim-prej vrnejo v zadrugo v domači občini. Napovedal je tudi svoja prizadevanja, da bi nekdanja Tre-potova vila postala kmetijsko sadjarski center. Kmetice je v imenu urada za žensko politiko pozdravila posavska koordinatorka - sicer tudi podžupanja občine Milena Jesenko in jih povabila k sodelovanju z omenjenim uradom.
Letošnjega srečanja pa se je udeležila tudi najstarejša članica, 86-letna Marija Skoti janc s Skopic, ki ji kljub častitljivim letom glas še odlično služi, saj seje svojim prijateljicam za pozornost zahvalila s pesmijo.
Jelica Koršič
Marija Levak s KSS Brežice in najstarejša članica, 86-letna Marija Skofljanc, ki je na srečanju tudi zapela.
Za uveljavljanje pavšalnega nadomestila je potrebno izpolnjevati zahtevane minimalne pogoje in pridobiti dovoljenje davčnega organa. To je pred spremembami zakona veljalo le do 31 .decembra tekočega leta, potem gaje bilo potrebno podaljšati. Sedaj davčni organ na podlagi evidenc sam preveri izpolnjevanje pogojev za izdajo dovoljenja in ga tudi brez posredovanja upravičenca po uradni dolžnosti podaljša. Le v primeru, ko želi upravičenec do pavšalnega nadomestila določiti drugo osebo kot imetnika pravice do pavšalnega nadomestila, ali ko želi spremeniti seznam blaga in storitev, za katere ima dovoljenje do pavšalnega nadomestila, lahko v 15 dneh po prejemu podaljšanega dovoljenja, izdanega po uradni dolžnosti, uveljavi spremembo pri pristojnem davčnem organu. Tudi v primeru, ko imetnik dovoljenja do pavšalnega nadomestila ne želi več uveljavljati, lahko v 15 dneh po prejemu obvestila o podaljšanju dovoljenja po uradni dolžnosti, o tem pisno obvesti pristojni davčni urad in vrne dovoljenje, pojasnjuje davčni svetovalec Karel Vardijan.
Po Zakonu o trošarinah se trošarina plačuje od trošarinskih izdelkov, proizvedenih na območju Republike Slovenije in trošarinskih izdelkov, ki se uvozijo v
Slovenijo. Med zavezanci za trošarino so tudi kmetje, če imajo v lasti ali v uporabi opremo in surovine za proizvodnjo vina in žganja, katerih letna proizvodnja presega količine, dovoljene za lastno uporabo. Tako imenovani “mali proizvajalci vina in žganja”, torej kmetje, morajo prijaviti proizvedene količine vina in žganja, zmanjšane za količine, dovoljene za lastno uporabo, na pristojnem carinskem uradu najkasneje do 31. decembra tekočega leta. Obračun trošarine zapade v plačilo 30. dan po predložitvi obračuna.
Kmetje pa imajo pravico <k> vračila trošarine za pogonska goriva za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in sicer v višini 50%. Zahtevek morajo vložiti pri pristojni carinski službi (v Krškem) na posebnem obrazcu TRO-A najkasneje do 31. januarja 2001 za leto 2000. Za vračilo trošarine so upoštevane kupljene ko- j 1 ičine pogonskega goriva na osnovi izdanih računov, ki jih upravičenec mora hraniti 10 let. Omenjenemu obrazcu je potrebno priložiti tudi posestni list, ki ga izstavi davčni urad, če pa gre za najem kmetijskih površin, je potrebno priložiti tudi kopijo najemne pogodbe.
Jelica Koršič
Učenci OŠ Velika Dolina med svojim nastopom, v ospredju je 6-letni Matevž Sodič s harmoniko.
1_____________________________________________ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO________________________________________________________
^ 7	-	Savarito, 24.1.2000
Težave Društva gluhih in naglušnih Posavja vendarle rešljive
Krško - Društvo gluhih in naglušnih Posavja mora po sklepu višjega sodišča v Ljubljani, župnijskemu uradu Videm Krško plačati najemnino prostorov in ostalih nastalih stroškov v višini 720.000 SIT. Seveda so tu še obresti. Kljub pomoči vseh treh posavskih županov, pa ostaja grenak priokus in močno razočaranje.
Težave društva gluhih in naglušnih Posavja so se začele v letu 1994, ko je videmsko župnišče v denacionalizacijskem postopku dobilo vrnjeno stavbo starega kultnega doma na Vidmu, s tem pa so v društvu tudi prejeli zahtevek takojšnjo izselitev. Ker društvo oi imelo nadomestnega prostora, so bili prisiljeni delovati v tamkajšnji stavbi še vse do decembra 1996, ko so s pomočjo občine Krško pridobili sedanje začasne Prostore na Cesti četrtega julija, stanovanjskem bloku. Za obdobje omenjenih dveh let pa je župnišče določilo mesečno najemnino 20.000 SIT, seveda še z vsemi ostalimi dodatnimi stroški, Ni pa bilo pripravljeno oblikovati Najemno pogodbo za ta čas, in tudi ne plačevanja preko žiro rakunov temveč v gotovini.
Tu pa je nastal spor, ki je bil na koncu tako obsežen, da je pristal na sodišču. Rezultat pa je, da mora društvo plačati dobrih 720.000 SIT župnijskemu uradu
Vlasta Moškon
Videm Krško. Vsi trije posavski župani so priskočili na pomoč, tako da bo dolg poravnan, a kot pravi sekretarka društva Vlasta Moškon: ”Kar zadeva finančni dolg, bo problem s pomočjo posavskih županov resda rešen, a vseeno ostaja grenak priokus in velika bolečina. Kajti cerkev kot neka organizacija bi vendarle morala skrbeti in delati tudi za invalidne osebe oziroma za ljudi s posebnimi potrebami, kar gluhi in naglušni zagotovo so. In menim, da se na njihov račun ne bi smela pridobivati določena sredstva. In kot sem rekla, na srečo in na dobro voljo naših županov, društvo samo zaradi tega stroška ne bo utrpelo velike finančne krize, a vendarle občutek, da cerkev bolj v besedah obljublja kot pa dejansko stori, pa boli.” K.M.
Defibrilator za Zdravstveno postajo Senovo
Senovo - Pred kratkim je Vzajemna zdravstvena zavarovalnica Kot donacijo predala Zdravstveni postaji Senovo aparaturo defibrilator, prenosno napravo, ki je nujno potrebna aparatura ob odpovedi srca. Aparaturo zdravniki uporabljajo ob prvi Pomoči pri težkih anomalijah v srčnem ritmu.
Sedaj že nekdanji minister za zdravstvo Andrej Bručan se je Namreč povezal z Zdravstvenim domom Krško, kjer je direktorja dr. Rudolfa Ladiko zaprosil, da Pridobi informacijo, kateri zdravstveni dom v Posavju tovrstne, aparature še nima. Ker so tako v Brežice kot tudi Sevnica defibrilator že imeli, je dr. I.adika Niinistru predlagal, da bi aparatu-r° predali zdravstveni postaji Se-Novo, v kateri zdravniško pomoč Nudijo osem tisoč pacientom.
Postaja zaposluje tri zdravniške ekipe, zato je bila ocena dr. La-dike, da je upravičenost do aparature primerna.
Defibrilator je aparatura, ki rešuje življenja, kajti če dejavnost srca postane takšna, da gre za vprašanje preživetja pacienta, skušajo z aparaturo vzpostaviti normalno srčno akcijo. Aparatura pa ima ob tem, daje njena uporaba preprosta, še to prednost, da se z njeno pomočjo lahko postavi tako diagnoza kot tudi določi terapija. K.M.
Telefon za otroke in mladostnike uspešno deluje tudi v Krškem
Video in filmski seminar
Krško - V organizaciji Društva zaveznikov mehkega pristanka Krško se bo 2. februarja začel 60-umi video in filmski seminar. Seminar, ki se bo izvajal ob vikendih bo potekal v obliki predavanj, in sicer 40 ur teorije in še 20 ur praktičnega dela. Udeleženci pa bodo v okviru manjših skupin izdelali kratki igrani film ali televizijski prispevek oz. dokumentarni film po lastnem scenariju.
Nagrajeni mladi sevniški pesniki
Sevnica - Učenci četrtega razreda Osnovne šole Savo Kladnik iz Sevnice so se v začetku letošnjega šolskega leta udeležili razpisa mladinskega časopisa PIL Mladi pesniki -Prešernu na čast. Kar dva mlada pesnika te šole pa sta bila za svoja literarna prispevka izbrana in nagrajena.
Razredničarka 4.b razreda Osnovne šole Savo Kladnik Sevnica Katarina Šantej seje težko odločila za ožji izbor pesmic učencev, ki so se vsi zelo potrudili, zato se je odločila in na uredništvo PIL-a poslala vse pesmice. Med tisoč prejetimi so jih izbrali dvajset, strokovna komisija pa je ocenila, da sta kar dve pesmici iz OŠ Savo Kladnik tako lepi, da si zaslužita Prešernovo nagrado.
Osrednja slovesnost je bila pred kratkim v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer sta avtorja Ksenija Jožef, ki je napisala pesem “Poletje” in Tomaž Trefalt, napisal je pesem “Kaj je okroglo”, svoji nagradi tudi prejela. Katarina pa je bila še dodatno nagrajena, kajti pretekli teden se je udeležila snemanja mladinske televizijske oddaje, v kateri je prebrala svojo nagrajeno pesem. K.M.
Teme seminarja bodo naslednje: zgodovina filma, filmska in video kamera, priprava na snemanje in montaža. Cena seminarja je 10.000 SIT, dijaki in študenti 4.000 SIT, sicer pa so informacije o seminarju na voljo na naslovu: DZMP Krško (http:// www.kid-pina.si/čdzmp/).
Kaj pa gripa v tej zimi?
Posavje - Prehladna obolenja, ki so redni spremljevalec zimskih mesecev, so v zadnjih dneh vzrok za bolj polne čakalnice v ambulantah. Kljub temu pa v Centru za nalezljive bolezni pri Inštitutu RS za varovanje zdravja pravijo, da je povečan naval zaradi tovrstnih obolenj za ta letni čas nekaj običajnega in da pri obolelih trenutno ni opaziti znakov, značilnih za gripo. Prav tako virusa gripe niso uspeli dokazati v laboratoriju.
Podobno velja tudi za število bolnikov, ki so bili v bolnišnico sprejeti zaradi težav, nastalih kot posledica tovrstnih obolenj. Sicer pa trenutno za uvajanje posebnih ukrepov v bolnišnicah, kakršen je omejevanje obiskov, še ni potrebe.
Krško - TOM - telefon za otroke in mladostnike je namenjen filladim, ki lahko nanj pokličejo, kadar so v stiski, ko želijo s K»m deliti veselo novico in tudi, če jim je dolgčas. Na drugi strani jih čakajo za klice usposobljeni prostovoljci, ki znajo Vedno prisluhniti in razumeti otroke in njihove stiske. Že tretje 'eto deluje TOM tudi v Krškem.
TOM je bil ustanovljen leta 1990 na pobudo Komisije za otrokove pavice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, od leta 1995 pa je *°ttniran kot mreža svetovalnih skupin po vsej Sloveniji. Namen telesna je predvsem ponuditi mladim psihosocialno pomoč v obliki Svetovalnega razgovora z usposobljenim svetovalcem, nudenje čust-Vene podpore in posredovanje informacij. Mlade želijo spodbujati k Samostojnemu reševanju problemov, razvijanju samozavesti in komunikacijskih spretnosti. Temeljni značilnosti telefona sta zaupnost ‘N anonimnost. Otroci in mladostniki, ki so v stiski lahko vsak dan 'Nud 12. in 20. uro pokličejo na brezplačno številko 080 1234. Najpo-j>°stejša vsebina klicev je ljubezen, dom, spolnost, šola, vrstniki, psi-Nološke in telesne težave in celo samomor.
Že tretje leto deluje posebna skupina tudi v Krškem. Vanjo je ključen ih 19 prostovoljcev, ki poleg Posavja pokrivajo še dolenjsko ^gijo. Zveza prijateljev mladine ^rško je namreč edina zveza oz.
(lrUštvo, na področju teh dveh re-|'j, ki je vključena v mrežo. Mre-za TOM spodbuja razvoj prostornega dela, daje strokovnja-'°m iz različnih regij možnost pfiejstvovanja, hkrati pa ugotav-jNjo, s kakšnimi problemi se uba-^Njo otroci in mladostniki po poteznih regijah.
Janja Tanjšek ____i
lu
e*
O*
tk
TOM pri
%
x>
^*
Pc
o
MIZMA&H KUC ViAK DAN Ot> 13* DO 20’
Čakalnica v ZD Krško
In kako je v Posavju? V ZD Sevnica so povedali, da so tudi njihove čakalnice nekoliko bolj polne v zadnjih dneh, a zaenkrat lahko govorijo le o obliki viroze, ki dlje traja, še najbolj pa so zanjo dovzetni šolski otroci, nato predšolski in potem odrasli. O gripi pa zaenkrat še ne govorijo.
V	Brežicah so opazili manjše premike od standarda, obolenja se stopnjujejo, sicer pa pričakujejo, da se bo bolezen razvila nekje v prvi polovici meseca februaija Kot je povedal direktor ZD Brežice dr. Slavko Sušin pa je teh obolenj vseeno manj kot v lanskem letu. Res je, da beležijo povečan obisk pacientov, a pri vseh gre za prehladna obolenja in gripe zaenkrat v občini Brežice ni. Dr. Sušin pa še poudaija: "Uporaba antibiotikov pri prehladnih obolenjih je naj večja strokovna napaka, zato svetujem, da pri virozi bolniki upoštevajo znane in preizkušene recepte naših babic. In sicer topla postelja, čaji in vitamini ter predvsem potrpljenje”.
V	ZD Krško v zadnjih dneh prav tako beležijo povečan obisk bolnih, a tudi pri njih gre le za prehladna obolenja, ki pa zaenkrat ne kažejo na znake gripe. V preteklem tednu pa so zabeležili tudi večje število otrok, ki imajo težave z respiratornimi infekti, virozami in bakterijskimi okužbami, zaenkrat pa ne kažejo simptomov gripe.
V	izogib prehladnim obolenjem in gripi pa kot vedno velja nasvet: “Čim manj se zadržujte na krajih, kjer je zbranih veliko ljudi, čim več se gibljite na svežem zraku ter uživajte mešano hrano in vitaminske napitke”. STA/KM.
Tudi v Posavju “Zdrave šole”
Posavje - Pod geslom Sporočilo v steklenici je v Ljubljani potekalo drugo srečanje Slovenske mreže zdravih šol, na katerem so posebej izpostavili vpliv alkohola na zdravje mladih in odnos današnje mladine do pitja alkohola. Srečanja so se udeležile tudi šole iz Posavja.
Tema za sestanek mreže, ki v Sloveniji vključuje 130 osnovnih in srednjih šol, je bila izbrana primerno zlasti v luči zadnjih raziskav, ki kažejo, da je alkohol med slovenskimi srednješolci močno prisoten. Namreč, skoraj tretjina mladih prvi kozarec vina ali piva spije že pri enajstih letih ali manj, mladi pa se tudi ne zavedajo posledic pitja alkohola. Tokratno srečanje mreže pa je služilo tudi kot priprava na drugo ministrsko konferenco na temo Mladi in alkohol, ki bo pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije potekala od 19. do 21. februarja v Stockholmu.
Kot opazovalci so se srečanja udeležili tudi predstavniki posavskih osnovnih šol iz vseh treh posavskih občin. Prisotni pa so bili tudi predstavniki OŠ Bistrica ob Sotli, ki pa so vključeni v evropsko mrežo zdravih šol. Kot je povedala vodja projekta Zdrave šole OŠ Bistrica ob Sotli univ.dipl. pedagoginja Marinka Drofenik, so se njihovi učenci na srečanju predstavili s svojo lastno skladbo, za katero je besedilo napisal osmošolec, učenci pa so pesem tudi sami uglasbili in jo zapeli. Ob tem so se predstavili tudi z zloženko in plakatom, vse pa je bilo narejeno na temo škodljivosti alkohola. Predvsem predstavljena pesem je bila deležna velikega odziva in pohval, česar so bili na šoli še posebno veseli. K.M.
Znano število vpisnih mest v brežiško Višjo strokovno šolo
Brežice - Ministrstvo za šolstvo in šport je že objavilo razpis za vpis na univerze in višje strokovne šole, ki za prihodnje študijsko leto kandidatom ponujajo okrog 25.000 prostih vpisnih mest. V razpisu sodelujejo ljubljanska in mariborska univerza ter samostojni visokošolski zavodi, ki imajo koncesijo za opravljanje tovrstne dejavnosti. Med višjimi strokovnimi šolami, ki za prihodnje študijsko leto razpisujejo 3114 vpisnih mest, je tudi Višja strokovna šola Brežice.
Število razpisanih mest je precej višje kot doslej tudi zato, ker sta bili v Sloveniji na novo ustanovljeni še dve višji strokovni šoli. Višja strokovna šola Brežice, ki izobražuje za program komercialist, je zaživela v začetku tekočega študijskega leta in sedaj izobražuje prvo generacijo študentov. Za prihodnje študijsko leto razpisuje enako število prostih vpisnih mest kot lani, 70 za redne in 70 za izredne študente. Tudi program zaenkrat ostaja sama eden - že omenjeni - za komercialiste.
Kandidati za vpis morajo izpolniti poseben obrazec in se na
razpis prijaviti najkasneje do 8.marca. Dijaki zadnjih letnikov srednjih šol dobijo obrazce na šolah, vsem drugim pa so na voljo tudi na višji strokovni šoli, na enotah Zavoda za zaposlovanje, pa tudi na spletni strani Ministrstva za šolstvo. Vse informacije, ki jih bodo v zvezi s potekom študija želeli, pa bodo lahko dobili na dveh informativnih dnevih, in sicer v petek, 9. februarja ob 12.uri in v soboto, 10. februarja, ob 11 .uri v predavalnici Srednje ekonomske in trgovske šole Brežice, kjer ima Višja strokovna šola tudi svoj sedež. J.K.
Večja okvara razlog za temno okolico šole
Brežice - V preteklem tednu so šolarji in drugi mimoidoči zaradi temne okolice osnovne šole Brežice po tamkajšnji poti hodili z nelagodjem. Tildi starši otrok so bili zaskrbljeni, zakaj v neposredni okolici šole ni ustrezne razsvetljave. Razlog je bila večja okvara.
Ravnateljica Osnovne šole Brežice Marija Lubšina je ob tem povedala, da so na šoli že kmalu potem, ko so ugotovili, daje njihova okolica brez javne razsvetljave, obvestili pristojno službo, tako da so še istega dne delavci zasebnega elektro podjetja* skušali napako odpraviti. Ker pa je, kot nam je povedal Stane Štefanič, direktor podjetja Elektro Štefanič, šlo za precej veliko okvaro, zaradi katere je bilo potrebno celoten sistem izklopiti, se je popravilo nekoliko zavleklo. Ob prvem ogledu dežurnega monterja, je ta namreč ugotovil, da je do velike napake prišlo zaradi poškodovanega kabla in ulične svetilke. Tako je bilo potrebno najprej sistem izklopiti in nato zamenjati tako poškodovani kabel kot tudi svetilko. K.M.
rojstva v porodnišnici brežice
Od 8.1. do 22.1.2001
Dečke so rodile: Lilijana Sabol iz Leskovca pri Krškem, Majda Mlakar s Hudega Brezja, Aleksandra Frelih iz Zgornje Pohance, Veronika Štrlek s Trebč, Karolina Pristušek iz Lastniča, Anica Ivanšek iz Starega Grada, Lidija Vogrin z Dvorc, Sabina Molan iz Dednje vasi in Vilma Kerin iz Krške vasi.
•
Deklice so rodile: Tanja Štraus Poldan iz Brežic, Gordana Blažič iz Dečnega sela, Jana Hictaler s Senovega, Vida Simonič z Murskega Vrha, Romana Resnik iz Mrčnih sel, Klavdija Ogorevc iz Stare vasi, Melita Glogovšek iz Ribnice, Mojca Zajc z Vinske Gore, Gordana Radanovič iz Kapel in Fatmire Gjoshi iz Brežic.
KULTURA
26. januar
Bizeljsko - tradicionalni glasbeni festival OŠ Bizeljsko Krško - koncert Simfoničnega orkestra in solistov Akademije za glasbo iz Ljubljane ob 18. uri v Kulturnem domu
V Krškem razstavlja Andrej Čebular
Krško - V organizaciji območnega Javnega sklada za kulturne dejavnosti so v Galeriji Krško odprli razstavo medalj in keramike Andreja Čebularja, člana znane umetniške družine kiparjev in medal-jerjev Štoviček.
1.februar
Krško - literarno glasbeni večer Kulturne sekcije Kluba posavskih študentov “Pod dežnikom” v Kavami Rondo
3. februar
Bizeljsko - slavnostni koncert Moškega pevskega zbora Stara vas Bizeljsko ob 18. uri v Zadružnem domu
7.	februar
Brežice - koncert Glasbene šole Brežice “Naša prihodnost” ob 16. uri v Prosvetnem domu
8.	februar
Bizeljsko - kulturni večer ob Prazniku vin na Bizeljskem v Zadružnem domu
10. februar
Bizeljsko - tradicionalna prireditev Praznik vin na Bizeljskem, od 16. ure dalje v Zadružnem domu
13. februar
Krško - otvoritev likovne razstave umetnikov iz Samobora, ob 19. uri v Galeriji Krško
KUD Brežice in KD Žarek
Brežice - Redni letni občni zbor KUD Brežice je ob volitvah novega vodstva prinesel še eno spremembo. In sicer so se člani dosedanje literarne sekcije Žarek odločili za samostojno pot. Odslej jih bomo srečevali pod imenom KD Žarek Brežice. Kar pa zadeva novo vodstvo KUD Brežice, ki je bilo izvoljeno na tem občnem zboru, je postal predsednik Jernej Žnideršič, podpredsednica je Mojca Bertole, tajnica društva pa Marinka Kuharič. Izvolili so še šest članov izvršnega odbora, tri člane nadzornega odbora in tri člane častnega razsodišča. Po uradnem deluje sledilo še prijetno družabno srečanje, kjer seveda ni manjkalo lepe pesmi. K.M.
Novoizvoljeni predsednik Jernej Žnideršič, dosedanji predsednik Janez Avšič in novoizvoljena tajnica KUD Brežice Marinka Kuharič so tudi sestavljali delovno predsedstvo občnega zbora
Pestro gledališko dogajanje
Kot je v svoji oceni zapisal, na otvoritvi pa tudi povedal dr. Mirko Juteršek, avtor glede na medal-jerske izdelke jasno izpričuje svoje veliko znanje in sposobnost, da bo ohranil in po svoje lahko tudi z novimi, s časom povezanimi oblikovalsko estetskimi zahtevami, z vidika nadaljevanja slovenskega medaljer-stva, nadgradil to redko zastopano kiparsko zvrst. Blizu so mu jasne, čiste oblike, kar prihaja še posebno do veljave pri modelaciji nekoliko sanjavo idealiziranih ženskih postav, na medaljah pa tudi pri raznih likovno zanimivih aplikacijah.
Glede na kiparska nagnjenja po čisti, polni formi, sije Andrej Čebular, po mnenju kritika, podobne cilje s podobnim občutjem, zastavil med drugim tudi kot dizajner na področju industrijskega oblikovanja keramike. Videti je, da mu je pri ke-
Luka Kralj in Andrej Čebular v Galeriji Krško
ramičnih predmetih pravi užitek mo-	ne. Oblika kroga z eleganco prevla-
delirati polne in napete oblike in pri duje in obvladuje vsebino tako v tem ohranjati lepotni značaj, ki ga medaljerstvu Andreja Čebularja, omogoča le naravni videz žgane gli- kot tudi v njegovi keramiki. D.K.
Slovenski filmi potujejo po svetu
Ljubljana, - Na prizorišču filmskih festivalov januarja dominira kratki igrani film Srdjana Vuletiča Hop, Skip & Jump, ki se v naslednji dneh seli na kar štiri festivale. S festivala na festival uspešno potuje tudi Pomo film Damjanu Kozoleta. Pomo film je bil v tem tednu že 12. prikazan na mednarodnih filmskih festivalih, tokrat v tekmovalnem sporedu mednarodnega filmskega festivala Obrazi ljubezni (Faces of Love) v Moskvi, kjer je Burgerjev V leru lani požel velik uspeh, saj je dobil nagrado za najboljši film in najboljšo moško vlogo.
V leru bo seznamu številnih festivalov dodal novega s predvajanjem na mediteranskih filmskih dnevih v Heidelbergu v Nemčiji med 19. in 28. januarjem. Film je obredel že 39 festivalov, zanimanja zanj pa še ni konec, poudarja Nerina Kocjančič s Filmskega sklada RS. Povedala je, da bodo Vuletičev fdm o vojni v Bosni ta mesec predvajali kar na štirih festivalih: na festivalu kratkega filma v nemškem Bonnu, na znamenitem Roterdamskem filmskem festivalu, na enem najpomembnejših festivalov kratkega filma -13. mednarodnem festivalu v francoskem Clermont-Ferrandu, kjer se mu je uspelo uvrstiti v tekmovalni program; festival bo tra-
jal od 26. januarja do 3. februarja. Skoraj v istem času bodo Vuleti-čevo uspešnico videli še obiskovalci filmskega festivala v Goete-borgu na Švedskem. Hop, Skip & Jump je po številu festivalov, na katerih je bil predvajan, že presegel številko 20. Slovenske filme bodo videli tudi sosedi Italijani. Na 12. filmskem festivalu v Trstu', znanem tudi kot Alpe Adria Cine-ma, ki poteka med 19. in 27. januarjem, sta se v tekmovalni spored uvrstila kratki film Jana Zakonjška Lesi se vrača in plesni film Saše Podgorška Dom svobode. V posebnem programu pa bo predvajan film Želimirja Žitnika Trdnjava Evropa.
STA/S.V.
Spoštovani organizatorji kulturnih prireditev!
Sporočite nam termine in programe kulturnih prireditev na tel. št. 07 49 91 250 ali na ^ e-mail: info@radio-brezice.sL
Še vedno “Pod dežnikom”
Krško - Kulturna sekcija Kluba posavskih študentov tudi v letošnjem letu nadaljuje z literarno glasbenim projektom. Po uspešnih lanskoletnih večerih, letošnji na običajnem mestu v Kavami Rondo v Krškem, predstavlja pozdrav novemu letu.
Z namenom predstavitve ust-vaijalcev in svojih vrst širši posavski javnosti, se na večerih izmenjujejo različni avtoiji. Minuli konec tedna sta se s svojimi mojstrovinami izpod peresa predstavila Petra Rep in Luka Planinc, večer pa je ob kitari popestril kantavtor Peter Dirabek.
Tovrstne večere, ki jih pripravlja Thtjana Lapuh, literati pripravljajo še 1. in 15. februaija ter 1. marca na istem mestu. S.V.
Krško - V Kulturnem domu Krško so tudi v letošnji sezoni pripravili pester program abonmajskih gledaliških predstav, v mesecu januarju si je posavsko občinstvo že lahko ogledalo kar dve, in sicer za modri abonma in izven tragedijo v petih dejanjih Otona Župančiča Veronika Deseniška, v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana ter igrano predstavo rumenega - sončkovega abonmaja in za izven Sapramiška Svetlane Makarovič v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja.
Šentjakobsko gledališče Ljubljana, ki letos praznuje 80-letnico kulturnega ustvarjanja, za kar so v Krškem ob tej priložnosti članom gledališča še posebej čestitali, je v veliko dvorano Kulturnega doma v Krškem pritegnilo veliko obiskovalcev. Tudi igro Sapramiška, mimo grede, gre za veliko odrsko uspešnico, si je ogledalo precej ljudi, predvsem otrok in mladih in že skoraj po tradiciji so gledališke predstave v veliki dvorani Kulturnega doma Krško dobro obiskane, saj tovrstnih predstav drugje v Posavju skoraj ni mogoče izvajati. D.K.
ob koncu tedna
Koncert v Tržišču
Tržišče - Sobotni predstavi pevskega sestava iz Novega mesta je botrovalo prijateljstvo med predsednikom gostujočega zbora in domačinom Jožetom Erpičem, ki je v okviru, sicer zelo dejavnega Društva prijateljev mladine iz Tržišča organiziral koncert Mešanega pevskega zbora Revoz iz Novega mesta. Pevski sestav prepeva že od leta 1978 naprej, od leta 1992 pa pod sedanjim imenom. S svojo kakovostjo že leta navdušujejo v domovini in v tujini. Tako so na mednarodnem tekmovanju na Češkem leta 1997 osvojili bronasto diplomo, z mednarodnega festivala pevskih zborov na Floridi pa so se vrnili s srebrno diplomo.
V Tržišču so številnim poslušalcem predstavili 12 pesmi različnih pevskih žanrov. Z igranjem na klavirje izvedbo dveh pesmi iz Li. zakladnice “črnsko duhovnih”, popestrila Andreja Dreo. Ob končuje pevski sestav iz mesta ob Krki pod vodstvom zborovodkinje Cvetke Krempelj navdušenje poslušalcev nagradil še z dvema pesmima izven programa. VIZ.
Priznanje Glasbeni šoli Brežice 3. Operativnega poveljstva slovenske vojske
Maribor - Glasbena šola Brežice je konec decembra na svečani prireditvi v vojašnici generala Maistra v Mariboru dobila priznanje za zasluge pri Fazvoju in krepitvi slovenske vojske 3. Operativnega območja.
Listino za sodelovanje je šola prejela za dolgoletno uspešno in plodno sodelovanje na področju kulture. Ravnatelj Dragutin Križanič: “Veseli me, da ima kultura v različnih oblikah svoj domicil tudi v slovenski vojski. Hvaležni smo vojašnici Cerklje ob Krki, ki nas je predlagala za to visoko priznanje. Upamo in želimo, da bomo tudi v bodoče tako uspešno sodelovali. Sicer pa je obstoj in uspešnost glasbene šole v veliki meri odvisen od uspešnosti njene komunikacije s svojim okoljem. Javno prezentiranje lastnega dela preko različnih programov je zelo učinkovit način komuniciranja, zato se veselimo vsake nove priložnosti za nastop tudi v bodoče. Seveda pa ti nastopi ne pomenijo samo afirmacije šole, ampak je to tudi priložnost za afirmacijo naših učencev in njihovih učiteljev.”
Glasbena šola Brežice tako že prvi letošnji koncert “Naša prihodnost” načrtuje v sredo 7. februaija, ki bo ob 16. uri v Prosvetnem domu Brežice. Na tem koncertu imajo
najmlajši varovanci glasbene šole priložnost da pokažejo svoje sposobnosti in želje.
Trenutno pa so tudi že v pripravah na regijsko tekmovanje glasbenih šol, ki bo v Brežicah od 2. do 4. marca.
Poleg brežiških bodo sodelovali še učenci glasbenih šol iz Črnomlja,
Kočevja, Krškega, Novega mesta, Ribnice, Sevnice in Glasbene šole Trebnje.
Skupaj bo tekmovalo 91 učencev in sicer z instrumenti: klavir (43), saksofon (7), oboa (1), flavta (19), blok flavta (5), klarinet (15) in komorna skupina s trobili.
Za dosego tako lepih priznanj in dobrih rezultatov je pri delu z mladimi potrebno tudi nenehno strokovno izobraževanje. Ravnatelj Križanič: “Na področju izobraževanja bomo poskušali maksimalno izkoristiti ne prevelike možnosti, ki jih za področje glasbenega šolstva ponuja Katalog programov stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto 2000/2001. Dodatno težavno pri realizaciji programov izobraževanja nam predstavlja financiranje le-teh, glede na izredno visoke zneske tako kotizacij kot ostalih stroškov. Vztrajali bomo, volje pa tudi ne manjka.”
Natja Jenko Sunčič
Živijo! Običajno ne pozdravljamo v stolpičih, ko smo nad čim navdušeni ali kadar glodamo zadušljive teme. Tiste za boljši jutri. Vsaka stvar ima pač vsaj dve plati. Razumsko kmečko in filozofsko politično. V demokratičnem kapitalizmu. Kjer pozdrav še kako dobro dene.
Pač bolj obdobje suhih krav. Vsaj v odnosu kulturnih dogajanj in premikov. Če izvzamem kritike televizijske upodobitve Prešernovega življenja, gospodov Kmecla in Ravnohriba in ekipe nasploh, ko je vse skupaj dišalo bolj na zadušitev. Sicer pa je slovenski kulturni praznik že pred vrati.
Je pa občasno modreje tiščati glavo v pesek. Sploh, ko so razprodaje in pasti zapravljanja. Že zato, ker prodajalci ob tem ne ponujajo več “škarta” in “demode” izdelkov. In sem se šla ogledovanja po Posavju po dolgem in po čez. Oprezanja kulture opremljanja stanovanj, obuvanja oblačenja, pozdravljanja in vljudnosti. Vsega v kar dobrem izobilju, le svojega ministra sem nekje na križiščih pozabila. Tako bo trikrat na dobičku: napovedi tako ne bo oddal, sankcioniral ga zato ne bo nihče, Z menoj pa tudi ni zapravil. Od Mercatorjevih napisov sem do večera dobila pijansko rdeč pogled, ko me še na drugih relacijah rdeča draži kot bika, ker je že dolgo in še bo s svojimi odtenki v modni špici. In začela me je skeleti duša, ko sem se spomnila sindikalista, ki se boljše počuti med svojimi v tovarnah in med prodajalkami v prodajalnah, kot na seji občinskega sveta med tako pomembnimi ljudmi. Kaj bodo izcimili iz te vodilne panoge v brežiški občini (ob pomoči države in sindikalistov), se mi niti približno ne bliska. Bog ne daj, da bi se nam začelo rdeče, ker je menda že jasno, da nanjo preveč stavimo. Na sosede s Hrvaške pa se ne gre ravno zanašati v nedogled.
Bila pa sem vesela table pred domačo občino z napisom: so reke, so gradovi, so vinogradi; in so domači prodajalci in domače prodajalne, bi dodala še jaz. Kjer se še najraje su-čem, obuvam in oblačim. Ker mi ne mečejo peska v oči, da sem v nečem “šik”. In me vljudnost ne pusti na cedilu. Zaradi njih, ki znajo na kulturni ravni razumeti vsa ugibanja in želje zmedenega kupca
Je pa čakalni virus grizel na domači občini zadnja dva meseca lan* ob menjavi osebnih izkaznic. S sejati' jem nemira. Da si Upravna enota iz-mišlja novosti, ker hočejo od davkoplačevalcev za svoje osebne dohodke še več denaija ( za ozaveščenost: ta gre državi). Ko se je prihulil0 še iz svetniških klopi, da je treba UE “pošlihtati”. Absolutno. Najprej s prostori. Da se bomo lažje kultum0 prenašali in da se nam ob obračanj0 oči ne bi kje zataknilo. Pri zdravnikih je namreč treba tudi znati čakati’
Iz Sejalčevega stolpiča pa ob koncu še enkrat “hura”! Glasbeni šo*> Brežice za prejeto priznanje, kjer f glasbeno kulturno sejanje šole na tej strani že obelodanjeno.
Jutri bo nov dan. Začnimo ga vljudno. Kjerkoli že bomo.
Natja Jenko Sunčtf
GLASBA
Nuša Derenda je s petjem očarala Slovenijo
’NI MI ZAL!’ pravi Nuša Derenda, rojena Brežičanka, da sije za svoj življenjski poklic izbrala petje in glasbo. žNi mi žal’ pa je tudi naslov pjene že druge zgoščenke, ki je pri ZKP RTV Slovenija izšla tik pred novoletnimi prazniki. Z istoimensko skladbo je na novem festivalu slovenske POP glasbe - HIT festival 2000, ki je bil 25. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani - tudi prepričljivo zmagala.
Komaj leto in polje od izida Nušine prve plošče 'Vzemi me veter'. Zakaj seje odločila tako hitro za novo ploščo, je Nuša zaupala v prijetnem klepetu.
“Moram povedati, da sem nove plošče ’Ni mi.žal’ izjemno vesela. Res je minilo le dobro leto, vendar se je v tem času zgodilo toliko stvari, da so me na to pripeljali sami moji poslušalci, saj so me nenehno ljudje spraševali o novi plošči in odločila sem se, da je to zdaj pravi trenutek”.
Nuša je zelo zasedena pevka, morda celo ena najbolj v tem trenutku v Sloveniji. Ko se je pojavila na slovenski glasbeni sceni, je s seboj pripeljala tudi nova 'merila’. Je nekaj izjemnega. Ni velika po velikosti, je pa velika pevka, ki nas bo razveseljevala prav gotovo še dolgo.
“Moja posebnost je tudi ta, da nosim čevlje številka 34. Problem je namreč v tem, da nič ne morem zase kupiti v normalnih trgovinah, ampak si moram obutev enostavno dati narediti. In kamor koli pridem, se vsi po vrsti čudijo in sprašujejo: “A to je Nuša? Na TV je pa izgledala tako velika!”
Pogovor z njo je zelo zanimiv, saj se nenehno smeje in je pravzaprav vedno dobre volje.
“Mislim, da je pozitivno gledanje na stvari, na ljudi okoli sebe, na prihodnost in nasploh, poglavitni vzrok in podlaga mojih uspehov”, pravi Nuša in res ima prav. Iz nje veje dobra volja in ko jo tako gledaš, ko je v elementu, še sam pozabiš na vse tegobe in težave, ki te tarejo v življenju.
“Če ob meni ne bi bilo mojega Frenka, ne vem, če bi moja
glasbena pot bila takšna kot je.”
Nikoli ga ne pozabi omeniti. Je njen mož, oče dveh otrok, tisti, ki poskrbi za vse, kar se v ozadju dogaja. Brez tega pa ni dobre kariere.
“Sama ne bi zmogla urejati še nastope, intervjuje, razna gostovanja na TV itd...”
Leto 1999-dve nagradi za Nušo Derenda
Prelomnica v Nušini glasbeni karieri je vsekakor leto 1998, ko je na Orionu zmagala s skladbo 'Vzemi me veter’. Potem je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo Nuša prišla v sam vrh naše glasbene scene. Sledila je nagrada na festivalu Slovenska popevka 1999 za najboljšo pevko, hkrati pa je bila pesem nagrajena tudi kot najboljša skladba festivala, katero je prejela prav tako pevka iz naših logov, ki je avtorica te skladbe. Sledila je nagrada na festivalu Melodije morja in sonca 1999. Nuša je za skladbo 'Boginja' prejela drugo nagrado občinstva, po mnenju vseh prisotnih in tudi kasneje je bila skladba tako popularna, pa bi njena Boginja morala pristati na prvem mestu.
“Takrat kar nisem mogla verjeti, da se to res dogaja meni. Šele čez čas sem dojela, da sem bila res druga.”
Nuša pravi, da pa dobivati nagrade tudi ni enostavno. Vse skupaj je eno veliko breme, saj ljudje potem nenehno nekaj pričakujejo. Vedno le najboljše.
“Za uspeh se moraš razdajati, izpostavljati tako in drugače, sicer uspeha ni. Tbdi na mizo skočim, ko je pravi trenutek za to. Takrat se tudi sama počutim izjemno. In ko vidim zadovoljstvo v očeh poslušalcev in gledalcev, potem sem zadovoljna tudi jaz”.
Zircgoviti pohod na glasbeno sceno Nuše Derenda v letu 2000
Tisti, ki dobro poznajo našo glasbeno sceno pravijo, da je leto 2000, leto Nuše Derenda. Kar trikrat je bila nagrajena. Najprej v mesecu juniju na finalu festivala Slovenska popevka 2000. S čudovito balado 'Čez dvajset let’ je ponovno očarala strokovno žirijo, ki ji je ponovno podelila nagrado za najboljšo pevko festivala. Sledil je festival Melodije morja in sonca 2000.
“Čutila sem veliko odgovornost, saj sem bila prejšnje leto druga in težko je ponoviti tak uspeh. Nekako so mi vsi govorili, da sem favoritinja. Imela sem obupno tremo. Vendar je šlo!” Res je šlo, saj je Nuša prepričala tudi portoroški avditotrij in le za las ji je ušla zmaga. Bila je spet druga in s tem je Nuša nekako dobila vzdevek 'večno druga’.
Da pa se stvar ne bi spet tako končala, je Matjaž Vlašič napisal čudovito balado, ki jo je Nuša zapela na Hit festivalu novembra v Ljubljani. Ni bilo potrebnih dodatnih posvetovanj z žirijami. Nuša je bila s skladbo 'Ni mi žal’ tako prepričljiva, da je enostavno zmagala. S tem se je nič več ne drži 'sloves' večno druge, zdaj bi lahko rekli po novem 'vedno med najboljšimi’.
Izid nove plošče
V mesecu decembru so bili tako postavljeni vsi pogoji za izid nove plošče z naslovom 'NI MI ŽAL’.
“Ne, res mi ni žal, da sem se odločila za glasbeno pot v svojem življenju. Uživam v tem, kar delam in rada to delam. Sploh se ne vidim v kakšnem drugem poklicu, čeprav sem po poklicu vzgojiteljica.”
Plošča se zelo dobro prodaja, na založbi pravijo, da že dolgo ni bilo takšnega povpraševanja za ploščo kot je za Nušino. Že pred novim letom je pošla zaloga prve naklade, tako, da tudi Nuša pri sebi ni imela nobene na zalogi, ko je prišla na intervju na naš radio.
EMA 2001
Pred Nušo pa je še ena zahtevna naloga. EMA 2001. Izbor za pesem Evrovizije. Na tem našem izboru seveda brez Nuše ne bi šlo.
“Imam lepo, živahno skladbo in tudi zelo težko. Ne vem kaj bi rekla. Pravjjo, daje dobra, vendar pa imajo dobre skladbe tudi drugi, tako, da je težko napovedovati karkoli. Od sebe bom dala vse, kar zmorem. V to sem prepričana. Kaj več pa zaenkrat ne morem obljubljati!”
Karkoli se bo že zgodilo, prepričana sem, da bo Nuša pesem na EMI zapela maksimalno dobro. Z njo bomo prav gotovo vsi Posavci, pa ne le mi, tudi ostalih Slovencev bo nekaj.
Pravzaprav, ne vem, kaj naj še rečem ob vseh teh pohvalah in zmagah. Morda le kratko in jedrnato: "Vse najboljše, Nuša! Ko boš pela, se spomni, da smo vsi s tabo!”
Majda Arh-Sevšek
slovenska narodna glasba
Jubilejnih 10 let
Slovenjegoriški fantje praznujejo svoj jubilej z izidom nove kasete in zgoščenke, ki je izšla pred kratkim. Kvintet mladih glasbenikov prihaja iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Sestavljajo ga: Andrej Dvoršak, ki igra harmoniko in sintetizator; Izidor Ploj igra kitaro in električno kitaro; Damijan Dvoršak igra bariton, bas kitaro in diatonično harmoniko; Gorazd Urbanič igra trobento in bobne ter Sandi Šijavec, ki igra klarinet in saksofon. Začeli so rosno mladi, saj sta bila najmlajša člana stara le štirinajst let, ostali pa komaj kaj več. Pred dvema letoma so izdali svojo prvo kaseto z naslovom Pridi, prijatelj boš naš. Značilni kvintetovski zasedbi je dodano štiriglasno petje članov ansambla in sami so tudi avtorji svojih skladb. Sodelujejo tudi na festivalih narodnozabavne glasbe. Njihova nova kaseta prinaša deset melodij narodnozabavne glasbe z različnimi temami. Naslovna pesem Naših 10 let predstavlja njihovo dosedanjo glasbeno pot, za mame so spesnili pesem Mati pesem poklanjam ti, dodali še eno čestitkarsko Očetu za Abrahama, sicer pa so njihove pesmi življenjske in nekatere tudi malce hudomušne. Glasbo za skladbe sta napisala Damijan Dvoršak in Sandi Šijanec, besedila pa so izpod peres Natalije Šijanec, Danice Elbi, Damijana Dvorška in Sandija Sijanca. Njihovi načrti so usmerjeni v čimboljšo glasbo in predstavljanje njihovega dela širom po Sloveniji. Slogovna raznolikost skladb, kijih igrajo Slovenjegoriški fantje, pa je tudi poglavitna značilnost njihove glasbe. S.P.
Igrajo vam Zasavci
Zasavci so pripravili trinajst novih skladb za novo kaseto in zgoščenko z naslovom Igramo vam. Tudi tokrat ostajajo zvesti svoji navadi, da pri vsakem izidu poskrbijo za žanrsko različno glasbo, ki naj zadovolji kar najširši krog poslušalcev. Njihov glasbeni izdelek,
kot vsi doslej, prinaša tako narodnozabavne kot zabavne skladbe. Pri narodnozabavnih ostajajo pri svojem stilu, saj so skladbe delo Milana Kudra in Nandeta Razborška. Bodite z nami, Vse se vrača, Uspavanka, Valček 2000, Kje si doma, Veselje na vasi in Igramo vam so pesmi, ki iščejo pot do poslušalcev. Zaradi značilne zasedbe Zasavcev z dvema trobentama pa je v tokratnem izboru zabavnih skladb nekaj značilnega meksikanskega melosa, kot običajno pa spet izstopa svojevrsten glas pevca Jožeta Budna. S.P.
Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec”
SLOVENSKA LESTVICA
1.	IZGUBIVA SE V NOČ - KINGSTON
2.	TINA - ROK’N BAND
3.	NI MI ŽAL - NUŠA DERENDA
4.	EN KORAK - AV1A BAND
5.	POMISLI NAME - MAJDA ARH
6.	ONA JE KOT SLADKA KAVA - VICTORY
7.	SREČEN Z NJO - BOTRI
8.	HOČEM TE NAZAJ - SEBASTIAN
9.	BREZ LJUBEZNI MI ŽIVETI NI - FOXY TEENS
10.	RABIM TVOJ SMEH - BABILON
TUJA LESTVICA
1.	THE CALL - BACKSTREET BOYS
2.	SHE BANGS - R1CKY MARTIN
3.	HE LOVES U NOT - DREAM
4.	DON’T TELL ME - MADONA
5.	CAN’T FIGHT THE MOONLIGHT - LEANN RIMES
6.	CRAZY FOR THIS GIRL - EVAN AND JARON
7.	LET LOVE LEAD THE WAY - ŠPICE GIRLS
8.	SUPERME - ROBBIE WILLIAMS
9.	LOVE IS BLIND - DAVID COVERDALE
10.	GROOVEJET - SPILLER
LESTVICA DOMAČIH 5
Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE.
L MI ŽVIŽGAMO - Gašperji
2.	PRELJUBA MOJA DRAGA - ans. Toneta Rusa
3.	POD SIVIM OČAKOM - Mi trije in Stiški kvartet
4.	NE BOM TE CRKIJALA - Štajerski objem
5.	POLICAJSKA - Slovenjegoriški fantje
[ KUPON ŽA GLASOVANJE
i	i
I	I
■	Glasujem za	slovensko pop	skladbo:_____________ .
.	Glasujem za	tujo skladbo:______________________ ,
Glasujem za	narodno zabavno skladbo:___________ .
Moj naslov:____________________________________ |
Kupone pošljite na naslov:
Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Slapovi so konec preteklega leta imeli to čast, da so se fotografirali ob formuli 1, ki jo vozi Ralf Schumacher. Vozili so se v najnovejšem in najsodobnejšem vozilu BMW X5 in prevozili v decembru več kot 4000 km.
Ansambel Dobri prijatelji je izdal svojo prvo kaseto in zgoščenko ob 30 letnici delovanja z naslovom Praznik na Svetini.
Mlade frajle pripravljajo gradivo za novo kaseto in zgoščenko, na kateri bo tudi pesmica Ti si moja mala sreča, ki jo je članica ansambla posvetila svojemu otroku.
Ansambel Veseli Revirčani praznuje 5 let delovanja in ob tem so izdali kaseto in zgoščenko Z nami vam bo lepo.
Ansambel Tonija Sotoška je posnel pesmi Bizeljske gorice in Štorklje ter tako napovedal skorajšnji izid nove kasete in zgoščenke.
Nove posnetke pa prinaša tudi ansambel Slovenski zvoki, ki je tudi v teh ponovoletnih dneh dobro zaseden.
ŠPORT

speedway
Že letos nova podoba stadiona Matije Gubca
Krško - Pred nedavnim so se na stadionu Matije Gubca v Krškem začela obnovitvena dela, ki bodo prinesla tudi marsikatero novost. Nov vozni park bo omogočal tudi najprestižnejše dirke svetovnega nivoja. Novosti tudi v notranji organizaciji AMD Krško. Močna prva ekipa cilja na prestiž v sezono 2001.
Stadion Matije Gubca, ki je že dolga leta ponos krškega športa, s poudarkom na speedwayu so začeli prenavljati. Gre za investicijo, ki je vredna dobrih 1.200.000 DEM, s tem pa bo stadion postal pravi športni center, na katerem se bodo v prihodnjih sezonah lahko odvijale predvsem speedway dirke na svetovnem nivoju, kajti po prenovi naj bi objekt zadovoljil vsem kriterijem “Fime” za organizacijo najmočnejših prireditev. Prenovo stadiona so zastavili v Avto moto društvu Krško, ki je tudi glavni investitor, ob tem so se prijavili na dva državna razpisa za sofinanciranje, prav tako pa so se za finančno pomoč obrnili na Občino Krško, upajo pa tudi na sponzorje.
Kot rečeno se je prenova objekta začela pred nedavnim, in kot je povedal predsednik AMD Krško Emil Vehovar, trenutno potekajo dela na sami stezi in zaščitni ograji. Staro so namreč v celoti odstranili, zamenjali jo bodo z novo moderno ograjo, ki bo tudi bolj vama. Ograja bo iz vezanih lesenih plošč, ki bodo tudi plastificira-
ne in vodoodporne, na kritičnih točkah, predvsem so to zavoji, pa bo še dodatno zavarovana z blazinami, ki bodo omilile morebitne trke.
V zelo kratkem času pa naj bi začeli še s prenovo voznega parka in boksov za tekmovalce, in sicer se bodo pri tej prenovi zgledovali po sistemu Pardubice, kar pomeni, da bo objekt in vozni park dobil drugačen videz. Emil Vehovar je pojasnil, da bodo spodnji deli objekta postali klubski prostori, zgornji pa boksi za voznike, ki se bodo na stezo poslej lahko spustili po strmini in tako ne bodo več potrebovali pomoči druge osebe. Za ta del prenove naj bi betonsko konstrukcijo objekta začeli postavljati v dobrih dveh tednih, seveda pa bodo ob vsem tem poskrbeli še za primemo zvočno zaščito celotnega objekta, kajti neposredno ob stadionu je blokovsko naselje in povsem razumljivo je negodovanje tamkajšnjih stanovalcev ob hrupu, ki ga tvorijo številni motorji, kar pa se bo s prenovo tudi spremenilo.
Ker je že po tradiciji prva dirka
na stadionu Matije Gubca na velikonočno nedeljo, tako bo tudi letos, pa se v društvu zavedajo, da stadion do takrat še ne bo v celoti obnovljen. Vsekakor pa bo do takrat pripravljena steza z novo ograjo, sam objekt, torej vozni park in prostori pa naj bi uradno otvoritev doživeli na občinski
praznik, ko bodo organizirali tudi tradicionalno dirko “Zlati znak”.
In ko že govorimo o obnovi samega objekta, ki naj bi tako postal, ne le športni center občine, ampak tudi speedway center tako za Slovenijo kot tudi za voznike drugih držav, poglejmo še v novosti, kar zadeva krške voznike v
Trenutni pogled na stezo, ki bo v sezoni 2001 gostila eno najprestižnejših dirk na svetu Grand prix challenge.
sezoni 2001. Imena, ki bodo v novi sezoni krojila vrh krškega speedwaya, mimogrede, letos so si začrtali naskok na najvišje stopničke, torej prvo mesto, so štiri. Dva izkušena in vrhunska voznika in dva mlada, ki pa sta v minuli sezoni pokazala, da se kalita v vrhunska voznika. Prvo ime je vsekakor viceprvak Izak Santej,‘takoj za njim pa težko pričakovana in dobrodošla novost, večkratni državni prvak Hrvaške, Zlatko Krznarič, ki je z novo sezono postal tudi član AMD Krško. Ob njiju pa še Primož Klenovšek in Stanko Glavan, oba mlada, a zelo perspektivna voznika, ki sta v pretekli sezoni kar nekajkrat že opozorila nase.
Postavlja pa se vprašanje, če bo ta četverica pogumnih mladeničev dovolj trd oreh za osvojitev naslova državnih prvakov sezone 2001. To vprašanje bo ostalo odprto tako rekoč do konca sezone. Kajti tu ni le športna sreča, pa želja in pogum, tu so tudi odlični vozniki iz Ljubljane in Lendave.
Karmen Molan
Šahovski klub Milan Majcen
Sevnica
Sevnica - Prvi pisni dokumenti o začetkih šaha v Sevnici segajo že v davno leto 1928. Takrat so se zbrali mladi šahisti pod okriljem Selizijanskega zavoda katoliških duhovnikov. Po nekaj letnem premoru spet govorimo o šahu v Sevnici od leta 1957, z letom 1964 pa je takratna šahovska sekcija pridobila ime ŠK Milan Majcen Sevnica, prvi predsednik pa je bil še danes zelo aktiven Janez Blas, ki vse bolj uspešno deluje tudi v današnjem času.
Z dejavnostjo, aktivnostjo in množičnostjo pa so bili seveda tudi uspehi sevniških šahistov opazni. Pomembno pa je, da vsa leta aktivno delujejo tudi po osnovnih šolah v sevniški občini, s tem pa pridobivajo mlade šahiste. Iz vrst sevniških šahistov prihajajo številni državni prvaki in prvakinje, imeli so celo mlado udeleženko na svetovnem prvenstvu. Dobrih deset let pa so že aktivni tudi v ligaških tekmovanjih, vrhunec teh tekmovanj pa je preboj v prvo ligo vzhod.
V preteklem letu so se člani ŠK Milan Majcen Sevnica kar nekajkrat znašli v nekoliko neprijetnem položaju. Ko želijo prevzeti organizacijo šahovskih tekmovanj, so v zadnjem času zaradi prostorskih težav primorani gostovati tudi v drugih občinah. Tudi sicer se ne morejo pohvaliti s primernimi klubskimi prostori, tajnik ŠK Milan Majcen Sevnica Ludvik Cvirn pravi: "Zdaj že več kot 25 let gostujemo v domu TVD Partizan Sevnica. Takrat smo sodelovali pri ureditvi prostorov tudi s številnimi delovnimi akcijami, ker pa je dom že tako star in ni več primeren za nastopanje - zlasti dvorana za množične dejavnosti - je nujno, da bi se dom obnovil. No, pred meseci je padla odločitev, da se izgradi popolnoma nov dom, starega pa bodo porušili. Kar pa pomeni, da vsaj za obdobje enega leta ostanemo brez primernih klubskih prostorov. Mi pa v tem trenutku sploh še ne vemo, kje bi lahko našli začasne prostore. Ta začasnost naj bi bila za obdobje enega leta, a bojimo se, vsaj izkušnje tako kažejo, da bo to trajalo veliko dlje. V tem času pa se lahko celo zgodi, da bo
naša dejavnost močno okrnjena. Kajti mi imamo zdaj zelo razvejano šahovsko dejavnost in skoraj ni dneva, da se v naših prostorih ne bi dogajalo kaj zanimivega.” Klub očitnim težavam z začasno nadomestno lokacijo pa so vendarle optimistično razpoloženi, in tako Ludvik Cvirn tudi razmišlja o prihodnosti sevniških šahistov: “Vsekakor bi želeli nadaljevati delo z mladimi in seveda še naprej voditi šahovsko šolo, ki je zdaj zelo uspešna. Smo še v dilemi in v skrbeh kako bomo rešili nastale težave, saj bi bila velika škoda, če ne bi nadaljevali z delom. Kajti zadnji dve desetletji obseg našega dela širimo in zavedamo se, kako je težko, če se z delom prekine. Vrh najuspešnejših šahistov bomo kljub vsemu skušali še posebej nadgrajevati z delom tudi pri drugih šahovskih trenerjih. Pričakujemo, da se bo v okviru Šahovske zveze v Posavju ustanovila nova srednja šahov-
ska šola in nekaj najboljših bi tako vključili tudi v to šolo. Samo šahovsko delo v klubu pa bi nadgrajevali z rednimi treningi. Kar pa zadeva tekmovalni program, bomo sodelovali na vseh tekmovanjih na občinskem, posavskem in slovenskem nivoju v okviru tekmovalnega programa Šahovske zveze Slovenije, najpomembnejše pa bo vsekakor sodelovanje v ligaškem tekmovanju. Igralsko se ne bomo nič okrepili, kajti sedanji kader si je krepko prigaral ta uspeh, zato naj obstoječa ekipa nadaljuje z delom. Takšna je bila naša odločitev.” Seveda ob vsem poudarjenem v ŠK Milan Majcen Sevnica pričakujejo, da bodo kljub prostorskim težavam, ki nastajajo vendarle lahko čim bolj nemoteno nadaljevali s svojim delom in se tudi v letu 2001 veselili uspehov.
Karmen Molan
Fotografija je bila posneta marca 1928, ko so nastali tudi prvi pisni dokumenti o šahu v občini Sevnica.
gimnastika
II. novoletni ženski gimnastični turnir v spomin olimpionika Leona Štuklja
Krško - V organizaciji Gimnastičnega društva RAIN Krško je v telovadnici Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško potekal II. novoletni ženski gimnastični pozivni turnir v spomin olimpionika Leona Štuklja Odlična organizacija je spet presenetila goste.
Na tekmovanju so sodelovale ekipe selekcijskih telovadk kategorije kadetinje, B-programa Gimnastične zveze Slovenije, Telovadnega društva Partizan “Studenci” Maribor, Športnega društva “Tabor” Ljubljana in Gimnastičnega društva Rain Krško.
V ekipni konkurenci je zmago slavila ekipa TD “Studenci” Maribor, v postavi: Fras, Štritof, Zorec in Popošek, s seštevkom mnogoboja 113,300 točke, drugo mesto je zasedla ekipa ŠD “Tabor” Ljubljana, v postavi: Podlipec, Nuhanovič, Dobrovnik in Rosič, z zbranimi 110,300 točke, tretje mesto pa je pripadlo domači ekipi GD “Rain” Krško, v postavi: Gramc, Štus, Bregar in Močivnik, z rezultatom 107,700 točke.
I	J		
Utrip s tekmovanja
V posamični konkurenci je bila najuspešnejša Tjaša Fras iz TD Studenci Maribor, ki je v mnogoboju zbrala 38,700 točke, prejela pa je tudi najvišjo oceno tekmovanja in sicer 9,900 za sestavo na bradlji, druga najboljša posameznica je bila Anja Podlipec iz ŠD “Tabor” Ljubljana, s seštevkom 38,100 točke, tretje mesto pa je zasedla Deja Popošek iz TD Studenci Maribor, zbrala je 37,800 točke.
Najuspešnejša domačinka GD “Rain” Krško je bila Urška .Štus, ki je osvojila četrto mesto s seštevkom 36,800 točke.
Četrta seja sveta Zavoda za šport
Brežice - Na četrti seji sveta Zavoda za šport so člani sveta v petih točkah pregledali in potrdili zapisnik tretje seje sveta ter poročila o delovanju zavoda med dvema sejama, o delovanju zavoda v letu 2000 ter potrdili program delovanja zavoda v letu 2001. Tretja točka dnevnega reda, poročilo o delovanju zavoda v obdobju 96-2001 pa je bila pripravljena na zahtevo Občinskega sveta Brežice, ki jo bo obravnaval na izredni seji. Ta naj bila predvidoma v mesecu februarju. Ob tem so člani sveta sprejeli sklep, daje svet zavoda za šport obravnaval poročilo, ki je primemo za obravnavo na seji, zato svet soglaša z njegovo vsebino. KJVI.
napovedi
košarka
27. 1. 2001 - Košarkarski klub Krško bo v domači dvorani gostil 16. krog II. SKL, pomerili se bodo z ekipo ŽKK Maribor.
strelstvo
26.1.	2001 - Redni letni občni zbor Strelskega društva Rudar Globoko ob 19. uri v gostilni Kocjan v Stari vasi na Bizeljskem.
rokomet
27.1.	2001 - Ženski rokometni klub Brežice bo v 9. krogu tekmovanj starejših deklic in 6. krogu za mlajše deklice gostil ŽRK Zagorje. Začetek tekmovanj ob 13. uri v Športni dvorani OŠ Brežice (balon).
Športnik leta
V Sevnici izbrali “Naj športnike" 2000
Sevnica - V organizaciji Radia Sevnica je že tradicionalno potekala javna prireditev “Naj športnik”. V pestrem zabavnem programu so bili gostje na prireditvi ansambel Rokn’band, gost tega večera pa je bil tudi ultra maratonski plavalec Martin Strel.
Po izboru organizatorjev prireditve je “naj športnik leta 2000” postal atlet Borut Veber, “naj športnica” Katja Urek, članica Kluba borilnih veščin Ippon Ru-canor Sevnica, najuspešnejša ekipa v letu 2000je Rokometni klub Sevnica, najuspešnejša ekipa v individualnih športih pa Kata ekipa karate Kluba Hypo Sevnica. Letos pa so prvič nagradili tudi “naj športno osebnost” občine Sevnica, ta naziv pa si je prislužil predsednik TVD Partizan Sevnica Robert Perc.
košarka
Krško na vrhu
Krško - Krški košarkarji so tako v 14. kot tudi 15. krogu II. SKL zabeležili zmagi in s tem osvojili po dve točki. Najprej so v Slovenski Bistrici premagali ekipo KK Bistrica z rezultatom 94:76, v Celju pa še ekipo KK Celja s 101: 96. Na lestvici II. SKL so si tako še utrdili vodstvo s 27 točkami.
atletika
Pokal zimskih krosov
Murska Sobota - Na petem mednarodnem teku za pokal zimskih krosov so bili sevniški atleti ponovno uspešni. Tako je pri starejših mladincih letnika 82/83 na 4000 m dolgi progi Gregor Vodenik zasedel 3. mesto, na isti dolžini pa je bil mlajši mladinec 84/ 85 Simon Gračner peti. Bojan Bedrač je osvojil 3. mesto v teku na 3000 m za člane do 30 let, na tej razdalji je bil veteran do 40 let Bojan Sinkovič šesti, Rafko Draš-ček pa je zmagal v kategoriji veteranov do 50 let.
Marko Virtič je v teku na 3000 m osvojil 4. mesto pri pionirjih 86/87. V teku na 1000 m pa je v kategoriji pionirke 88/89 Barbara Breznik končala na osmem., Maja Tcraž pa na devetem mestu.
/||||
■■k*!
iliSiiiriiiiiaii1
.tar
KRONIKA
V Posavju še ni postopkov legalizacije neprijavljenega orožja
Z orožjem po novem drugače
Posavje, Slovenija - 7. januarja je v veljavo stopil Zakon o orožju, ki je v celoti usklajen s standardi EU in med drugim prinaša možnost legalizacije orožja. Do 8. julija letos lastnikom neprijavljenega orožja omogoča, da neprijavljeno orožje legalizirajo brez kakršnih koli sankcij.
V šestih mesecih zakon omogoča lastnikom neprijavljenega orožja, ki ne izvira iz kaznivih dejanj in gaje dovoljeno posedovati, da to orožje legalizirajo in zanj dobijo dovoljenje za posest. Osebe, ki imajo neprijavljeno orožje, ki ga ni dovoljeno posedovati, pa bodo imele možnost, da o posesti orožja obvestijo pristojne organe, ne da bi proti njim uvedli sankcije. Takšno orožje bo strokovno odstranjeno in uničeno. Pri oddaji neprijavljenega orožja se zoper posestnike ne bodo izvajale nobene sankcije, saj bodo s svojim ravnanjem prispevali k večji varnosti ljudi in premoženja. Že v prvem členu je namen zakona opredeljen na novo, iz prvotnega “preprečevanja zlorabe orožja” v varovanje življenja, zdravja in varnosti ljudi ter javnega reda, opozarja inšpektor za splošne policijske naloge v Uradu uniformirane policije PU Krško Miran Grubenšek.
Cilji nove orožne zakonodaje so predvsem v tem, da se posameznikom, pravnim osebam in samostojnim podjetnikom zagotovi uresničevanje pravic pri športnem strelstvu, lovu in osebnem varovanju, po drugi strani pa da se v največji možni meri prepreči možnost zlorabe orožja. No-'Va ureditev v zakonskih členih podaja opredelitve osnovnih pojmov in razdelitev orožja v štiri osnov-
ne kategorije in tri vrste glede na namen uporabe, kjer ločuje varnostno, lovsko in športno orožje. Posamezna zakonska poglavja podrobneje urejajo področja orožnih listin in postopkov za njihovo izdajo, pravila za ravnanje in promet z orožjem, civilna strelišča, pogoje za odvzem in zaseg orožja in orožnih listin, pravice tujcev na tem področju, vodenje ustreznih evidenc, nadzor nad izvajanjem zakonskih določb ter nenazadnje tudi kazenske določbe.
Večji del izvajanja zakona so prevzele Upravne enote
Kot opozarja vodja Oddelka za upravne notranje zadeve na Upravni enoti Brežice Ivanka Medvešček, se morajo osebe, ki imajo doma neprijavljeno orožje zglasiti na svoji upravni enoti, kjer najprej podajo vlogo, na podlagi vloge bo upravna enota preverila podatke o orožju. Po opravljenem pregledu, v kolikor lastništvo ni sporno ozirdma ne vodi orožja v evidenci upravna enota, policija ali
obramba, pri pregledu pa ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, se stranki izda začasna odločba, s katero se orožje začasno legalizira. Orožni list in dovoljenje za posest orožja lahko posameznik pridobi, če je dopolnil 18 let, če v zvezi z njim ni zadržkov javnega reda, če je zanesljiv in če ima upravičen razlog za izdajo orožne listine, opravljen zdravniški pregled in je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Za vse te postopke sicer ministrstvo še ni določilo podpravilnikov za njihovo izvajanje, upravni delavci jih pričakujejo v kratkem. Prav tako pa smo na vseh treh posavskih upravnih enotah izvedeli, da še vedno niso prejeli v nobeni občini vlogo za legalizacijo orožja, čeprav so imeli več povpraševanja za rešitev drugih odnosov v povezavi z orožjem.
Prejšnji zakon je poznal le orožni list in dovoljenje za posest. Sedaj pa poznamo devet orožnih listin, po novem pa je orožni list javna listina s fotografijo. Orožni list za lovsko in športno orožje se bo izdal z veljavnostjo 10 let, za varnostno pa z veljavnostjo 5 let. V roku dveh let od uveljavitve zakona je potrebno vse orožne listine zamenjati. Novost je tudi ta, da ni več tehničnih pregledov orožja, razen ob izdaji listin.
Suzana Vahtarič
Novosti zakona sta v našem studiu predstavila Ivanka Medvešček in Miran Grubenšek.
V senovški banki že v tretje rop
Senovo - Tamkajšnja banka je bila že v tretje v devetih mesecih tarča roparskih nepridipravov. Tokrat je bil rop izveden nekoliko drugače, predvsem pa napadalca nista bila zamaskirana, kljub temu policija storilce vseh treh ropov še išče.
Po lanskoletnih dveh ropih maja in avgusta so nepridipravi še enkrat obiskali poslovalnico Nove Ljubljanske banke na Senovem 12. januarja. Nekaj minut pred 17. uro, ko naj bi uslužbenki zaključili z delom, sta v banko vstopila dva roparja in istočasno skočila na pult, kjer se nahaja blagajna. Eden je imel v roki pištolo in jo uperil v uslužbenki, drugi pa je preskočil varovalno stekleno ograjo in skočil za blagajno.
Iz nje je odnesel nekaj več kot 900 tisoč SIT ter nekaj več kot 6 tisoč DEM. Denar je spravil v vrečko, nakar sta oba neznanca banko zapustila. Peš sta zbežala čez cesto, na Brančičevi ulici pa se jima je aktivirala dimna bomba
rdeče barve. Kot je povedal načelnik Urada kriminalistične službe na PU Krško Sašo Jejčič, sta obarvan denar odvrgla in zbežala. Jejčič si ne upa trditi, da gre za iste storilce, še zlasti, ker sta zad-
nja drzneža rop izvedla brez krinke.
Policija pa ima izdelane fotorobote storilcev in naproša javnost za pomoč pri njunem prepoznavanju. s.v.
Zamenjave na PU Krško
Krško - Kot smo v minuli številki poročali na teh straneh, je bil dosedanji direktor PU Krško Miha Molan imenovan za državnega sekretaija za področje policije na Ministrstvu za notranje zadeve. Njegovo mesto prvega moža krške uprave je v minulem tednu zasedel Andrej Zbašnik, dosedanji komandir Postaje mejne policije Obrežje. Na Obrežju pa je bil prav tako v minulem tednu za komandirja postavljen dosedanji pomočnik komandiija Policijske postaje Krško Robert Kobe. S.V.
Imel je smolo
Krško, 13. - Vlom v trgovino na Dovškem se je neznanemu storilcu sicer posrečil. Odnesel je celotno blagajno, v njej pa je bilo le za približno 5 tisoč SIT gotovine.

Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
tojno opravlja pridobitveno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.
Samostojni podjetnik
Samostojni podjetnik ni gospo-
Odgovornost za obveznosti gospodarskih subjektov
Po kriteriju odgovornosti za obveznosti gospodarskih subjektov se ti delijo na osebne družbe ■n kapitalske družbe. V zakonu je kot gospodarski subjekt definiran tudi samostojni podjetnik kot fizična oseba, ki na trgu samos-
darska družba, ker ne gre za združevanje več subjektov. Samostojni podjetnik organizira svoja sredstva v svojem podjetju ali obratu, ne da bi pri tem ustanovil družbo. Lahko se ukvarja tudi z obrtno dejavnostjo. V pravnem prometu mora nastopati s kartico s.p.. Podjetnik ne potrebuje posebnega kapitala za začetek opravljanja dejavnosti. Dejavnost začne opravljati na podlagi priglasitev organa, pristojnega za javne prihodke. Če ima več kot petdeset zaposlenih ali nameni za opravljanje gospodarske dejavnosti več
—--------------------
pravni nasveti
ko 100 milijonov SIT, oziroma če ustvarja letne prihodke nad 200 milijonov SIT, mora registrirati svojo dejavnost v sodnem registru, enako kot to velja za gospodarske družbe. Podjetnik mora v pravnem prometu nastopati s svojo firmo, z označbo dejavnosti, z navedbo prebivališča in s svojim premoženjem. Vse obveznosti, ki jih v pravnem prometu v zvezi s svojo dejavnostjo prevzame podjetnik posameznik, so obveznosti iz poslovnega obrata. Če hoče samostojni podjetnik prenehati s svojo dejavnostjo, mora
-	tri mesece pred prenehanjem to objaviti v sredstvih javnega obveščanja,
-	prenehanje priglasiti organu za javne prihodke,
-	razrešiti vprašanja z upniki, dolžniki in delavci.
Družba z omejeno odgovornostjo
D.o.o. je kapitalska družba, njen osnovni kapital je razdeljen na vložke družbenikov. Na podlagi osnovnega vložka družbenik pridobi poslovni delež. Družba pridobi status pravne osebe šele z registracijo v sodnem registru. Sodišče lahko resničnost posameznih potrditev preizkuša tudi po uradni dolžnosti. Družba se ustanovi s pogodbo v obliki notarskega zapisa. Družbena pogodba nastane s soglasjem vsph družbenikov, po ustanovitvi'pa o družbenih zadevah odločajo z večino glasov. Pri ustanavljanju družbe morajo vsi družbeniki in poslovodje nastopati kot dobri gospodarji. Družbeniki lahko s svojimi
113 - 113 - 113 - 113
Od 11. do 22. januarja
Prometne nesreče
Na področju Posavja so na Policijski upravi Krško v tem času zabeležili 17 prometnih nesreč, večino le z zvito pločevino.
Ilegalni prehodi in ponarejanje listin
Skupaj je bilo prijetih 18 ilegalnih prestopnikov državne. Tujci so bili zavrnjeni na Hrvaško. Na mejnih prehodih so v tem obdobju odkrili še 18 primerov ponarejanja dokumentov.
Zaseg orožja, vozil
Tovorno vozilo Mercedes Benz so zasegli na Obrežju državljanu ZRJ in Izraela, ki je vozilo proti plačilu skušal prepeljati z Nizozemske. Voznika so pridržali in zoper njega podali kazensko ovadbo.
Tatvine in vlomi
Nepridipravi so sodeč po policijskih poročilih v tem času mirovali. Ob velikem ropu banke na Senovem je zabeležena še manjša tatvina v trgovini na Dovškem.
Neznani storilec je s parkirnega prostora stanovanjskega bloka v Brežicah odpeljal Fiata Tipo 1.6 IE, letnik 1993. Vozilo ima označbe KK 16-32L.

112 - 112 - 112 - 112
j
Na številki 112 na Upravi za obrambo Krško v tem času beležijo 31 klicev občanov za nujno medicinsko pomoč in 15 za posredovanje veterinarja na domu ter še 12 naročil za odvoz kadavra.
Poklicna gasilska enota je posredovala pri manjšem požaru v tovarni Vipap Videm Krško. Sevniški gasilci so pogasili še goreče vozilo.
Vrstili so se požari v stanovanjskih objektih in gospodarskih poslopjih; v Slovenski vasi, Gazicah, v Kapelah, v Drenovcu pri Bukovju, na Ponikah in še kje. Večina požarov je bila povezana s kurjenjem oz. ogrevanjem stanovanjskih prostorov.
Višje sodišče v Ljubljani omililo kazni, izrečene v Krškem
Ljubljana, Krško - Višje sodišče v Ljubljani je presodilo, da so kazni, izrečene “znancem” lokala Inn Club v Krškem, previsoke. Tako so obdolženim znižali kazni, in sicer Ani Šišič z 9,5 na skupaj 6 let zapora, Ankici Mavretič na 4 leta zapora in Hašimu Šišiču zaradi spravljanja v suženjsko razmerje na 3 leta in 6 mesecev zapora. S to razsodbo je kazenski postopek pravnomočno končan, vsi trije obsojenci pa so bili pozvani na prestajanje kazni.
Ana Šišič in Ankica Mavretič sta bili lani za poskus umora Hašima Šišiča na Okrožnem sodišču v Krškem obsojeni na šest let zapora. Ani Šišič so prisodili še štiri leta in šest mesecev zapora zaradi prekupčevanja z ljudmi, siljenja v prostitucijo in pravnega omejevanja svobode posameznika.
Hašima Šišiča je sodišče v Krškem prav tako spoznalo za krivega vodenja protizakonitih dejanj, kot so prekupčevanje z ljudmi, vzpostavljanje suženjskega odnosa do podrejenih ter napeljevanje k spolnim storitvam. Prisodili so mu štiri leta zapora, vsem trem pa se v zaporno kazen šteje tudi prestani čas v priporu.
Po razglasitvi sodbe so zagovorniki obdolžencev takoj napovedali pritožbe zaradi visokih zapornih kazni, ki jih je izreklo sodišče.
Suzana Vahtarič
dejanji v postopku ustanavljanja tudi škodujejo družbi. Za škodo se šteje vsako pravno priznano prikrajšanje družbe. Družbeniki in poslovodje odgovarjajo ‘za škodo družbi po načelu subjektivne krivde in le, če je škoda povzročena namerno ali iz hude malomarnosti. Za škodo odgovarjajo družbeniki solidarno. To pomeni, da vsak družbenik odgovarja upniku za vso obveznost, tako da lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče vse dotlej, dokler ni dolg v celoti poplačan. Obveznost plačilo dolga preneha, ko le to izpolni en družbenik. Tedaj so drugi družbeniki prosti. Družbeniki odločajo o sprejetju bilance, zahtevi za plačilo osnovnih vložkov, o delitvi in prenehanju poslovnih deležev, o drugih zadevah določenih z za-
konom in z družbeno pogodbo.
Enoosebna družba
To je posebna oblika podjetništva, ki je nekje med s.p. in d.o.o.. Od podjetnika posameznika se razlikuje po tem, daje pravna oseba in da družbenik ne odgovarja za obveznosti družbe. Prav tako je firma družbe oblikovana po pravilih, ki veljajo za d.o.o., ne pa po tistih, ki veljajo za podjetnika posameznika. Od običajne d.o.o. se loči po tem, da ima le enega družbenika in en osnovni vložek. Ustanovitelj je lahko fizična ali pravna oseba in tudi pri tej družbi mora zagotoviti 1,5 milijona SIT, najmanj 750.000 SIT v gotovini. Če tega denarja ne zagotovi, mora dati družbi varščino.
RAZVEDRILO
OVEN
horoskop
21.3.-20.4.
Uspelo vam bo zgladiti nesporazum s starši ali poslovnimi partnerji, ki je bil aktualen v začetku leta. Planeti v Kozorogu vas bodo spodbudili, da boste delali več in bolj skrbeli za bližnje.
BIK 21.4.-21.5.
Okolica vas bo spoznala v drugačni luči. Nič več ne boste tihi in potrpežljivi. Gibanje Saturna na zadnjih stopinjah vašega znaka vas že nekaj časa opominja da rešite vprašanje materialnih dobrin in odnose s starejšimi družinskimi člani.
DVOJČEK 22.5.-21.6.
Merkur v Vodnarju bo prinesel živost v vaše obnašanje in komunikacijo. Njegov stik z Neptunom in Uranom vas bo povezal z vplivnimi osebami in vam omogočil, da si pridobite nove izkušnje o ljudeh.
RAK 22.6.-22.7.
Vaš odnos do sebe in ljudi okoli vas se bo korenito spremenil. Lahko prekinete partnerstvo ali pa boste priča radikalnim odločitvam, ki bodo vašim bližnjim spremenile življenje.
LEV 23.7.-22.8.
Opazili boste poslovne zaostanke in spoznali velike razlike v človeških značajih. Obljube boste morali držati. Besedno boste napadalni, tako da se lahko zapletete v prepire, v katerih bo sodelovalo večje število ljudi.
DEVICA 23.8.-22.9.
Bližnji vas bodo dnevno presenečali z novimi informacijami in dejanji. Družinsko življenje vam bo nudilo občutek varnosti in samozavesti, ki vas bo spremljal v vašem delovanju. Dnevi bodo precej razgibani.
TEHTNICA 23.9.-22.10.
V prihodnjem obdobju ne boste imeli nič prostega časa. Če boste večer preživeli doma bo to zato, ker boste izčrpani od prejšnje zabave. V ospredju dogajanj bodo ljubezeaski dogodki, vaš naj večji problem pa bo izbira.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.
Mars v vašem znaku vam bo da} veliko moči, tako da boste lahko sami veliko dosegli. Na poslovnem področju lahko pričakujete obdobje napredka in majhnih vsakdanjih zmag.
STRELEC 13.11.-21.12.
Pogosto se vam bo zdelo, da ste žrtev doma in nesmiselnih hišnih obveznosti ter da se preveč žrtvujete za svoje bližnje in jim namenjate preveč pozornosti in časa Ob vstopu Merkutja v znamenje Vodnaija pa boste ugotovili, kaj morate storiti in kako se lotiti problemov.
KOZOROG 22.12.-20.1.
Uživali boste v načrtovanju in z žarom govorili o stvareh, ki jih delate. Probleme boste razumeli kot izziv, ki zahteva hitro prilagoditev in strategijo reševanja Čas je ugodenza to, da zberete vse svoje moči in se usmerite v reševanje kroničnih problemov, ki vas že dolgo bremenijo.
VODNAR 21.1.-19.2.
Planeti ljubezni in strasti vas bodo vrgli v središče razburljivih čustvenih situacij. Zaradi Marsa v Škorpijonu boste zelo težko kazali svoja čustva, vaše reakcije bodo burne, govorili pa boste brez dlake na jeziku.
RIBI 20.2.-20.3.
Venera v vašem znaku vam bo prinesla dneve zaljubljenosti, romantike in sreče. Mars v Škorpijonu pa vas bo spodbudil k akciji in boju, tako da vas vloga pasivnega opazovalca dogajanja ne bo zadovoljila.
moda
Zime še ni konec in v zimsko, že dobro znano kolekcijo, se bomo še nekaj časa ovijali. Toda tiste radovedne pa že zanima kaj bodo oblekli, ko se bodo odvili.
Ne bojte se, ženske bodo spet kazale njihova lepa telesa Milanska moda je pokazala res veliko kože. Trebuh in noge bodo na ogled. V oči so padle kratke ozke hlačke, kratke ozke majice, krila do kolen, naj bodo ozka ali rahlo navzven. Široki lakasti pasi pa bodo pika na i. Toda bolj so se oblikovalci posvetili krojem kot barvam. Šimetrija jih je popolnoma prevzela Predvsem pri zgornjih delih oblačil. Veliko pa je bilo čme in bele barve, seveda tudi kakšna živa barva kot rumena. Slaven pa bo spet safari look.
V	Londonu pa so se oblikovalci poigrali tudi z barvami. Roza zelena oranžna itd. Krilo do kolen je bilo tudi tam hit. Tokrat pa niso bila za ovijat krila, ampak zgornji deli. In seveda seksi jeans jakne, ki jih bomo lahko spet potegnili iz omar. Po modi v Londonu pa je bilo opazno predvsem to, da se bo kazalo veliko hrbta.
Pariz je bil kot vedno ekstravaganten. Zelo veliko vzorcev ter veliko različnih, bolj umiijenih barv. In spet široki pasi, ki bodo najbrž absolutni hit. Kostimi pa ne bodo iz navadnih materialov, temveč iz satena in usnja. Globoki dekolteji ter poudarek na boke, takšne bodo majice to poletje. 50-a leta se spet vračajo, v vseh modnih mestih. 90-a so out.
V	New Yorku se posebej držijo tega, da žeaska ostane ženska, torej feminističen stil in “pokaži kožo”. Oblikovalci v New Yorku pa si želijo tudi kiča na vsem, kjer je možno. Svetlikajo naj se kopalke, kostimi, majice, vse. Zelo veliko usnja bo, tudi kopalke. Pa tudi v New Yorku se
vračajo hot pants in kratka, mini krilca. In veliko prosojnosti.
Mala predjed za pomlad-poletje, kaj seje torej dogajalo na modnih revijah velikih mest, znanih ljudi... Seveda pa je še nekaj časa, da se bomo odločile, kaj bomo kmalu nosile. In seveda to še zdaleč ni vse...
Lea Šinko Štraus
Sava Glas, 24.1.200A
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada -
Polletna naročnina na revijo Albert - revija za aktivna zrela leta Pavla Volčanšek,
Gregorčičeva 9, 8250 Brežice
Albert
2.	nagrada -Majica “ PIL”
Majda Sirk,
Dol.Boštanj 46, 8294 Boštanj
3.	nagrada -
Igra “Človek ne jezi se” Gabrijela Pavkovič,
Šmarska c.23, 8290 Sevnica
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: KOKUS, APODA, NE-MET, ARA, APARAT, PURITANEC, KI, ONANIJA, IVAN, LIZENA, UJEDA, IFOR, SMRAD, GORCA, AB, ROK, LR, ITALIJANI, OMAJADI, ANIL, TAMARAK, KAČA.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 2.2.2001, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka”.
Fotokopij ne upoštevamo!
r
.
mm
OTOČJE V INDIJSKEM OCEANU
ME
SLOVENIJE
007-nsia
OTOK,
DOMOVINA
KUKE
REKA V UKRAJINI
AMER.
REŽISER
KAZAN
MESTO
NA
MADŽARSKEM
NAGLAS
OTOČJE
V
MAUJKIH
ČLAN
AKADEMIJE
VRČ
ZA
VINO
STROKOV NJAKI ZA IRANSKI JEZIK
PARADIŽ,
EDEN
TOM/V
TERČEK
ANDREJ
KOKOT
ŠVEDSKO
PRISTANI-
ŠČE
ŠTOROVKA
SESTRA
BOGA
BAALA
OJETTI
UGO
NEMŠKI
FIZIK?
NIKOLA
TESLA
VRV KI DRŽI JAMBOV
NAŠ
DENAR
SESTAVU.
BOJAN
MAOJR
NAJBOLJ
RAZŠIRJENA
RASTLINA
ŠPANSKI
IGRALEC
FRANCISCO
' DEL VRTA
VRSTA
APNENCA
VLADO
GOTOVAC
KIT, UTEŽNA MERA
UNIVERZA V LA
PROMJAINA
INDIJSKA
ŽENA
SUMERSKI
BOG
NEBES
MIROSLAV ZEI
MORSKI
RAK
MRkAROD.
ZDRUŽENJE
POLITIČNIH
VED
3PORTSKE
NOVOSTI
KAJNOV
BRAT
FRANC,
REŽISER
ROGER
MAKARSKA
AMER.
IGRALKA
COLLINS
NIKOLAJ
OGAREV
OSEBNI
ZAIMEK
1	2	3	4	5	2T	4	7	8	1	9	5	6		8	5	9		8	3
																	Q		
HRVAŠKI
KIPAR
GRGA
DEL CARIGRADA
mm
ANTON
INGOLIČ
PESEM
HVALNICA

mala šola računalništva
7
Računalniška omrežja (1. del)
Še pred nekaj leti nazaj so bili osebni računalniki samostojne naprave, ki so opravljale svoje naloge brez povezave z drugimi računalniki. Le največja podjetja so imela računalnike povezane med sabo, kjer so izkoriščali skupne vire. Razlog je bil predvsem v ceni strojne in programske opreme, ki je bila v tistih časih zelo draga. S prihodom grafičnih operacijskih sistemov pa se je tudi na povezovanju računalnikov v omrežja, močno spremenilo. Danes lahko povežemo dva računalnika med sabo že za samo 10.000 tolaijev.
Dejstvo je, da računalnike in programsko opremo maksimalno izkoristimo le, če so povezani med sabo. Že dva računalnika povezana v omrežje nudita bistveno več kot pa dva samostojna, tako da danes zelo redko srečujemo v manjših ali večjih podjetjih, da njihovi računalniki ne bi bili povezani med sabo. Tudi doma je smiselno povezati dva računalnika med sabo. Zanimivo je, da se vsak računalnik, ki se poveže v Internet (tudi domači), postane za nekaj časa
del internetnega omrežja in sodeluje v njem kot večina ostalih računalnikov priključenih na Internet. Koristi, ki nam jih ponuja internetno omrežje pa večina pozna. Mnogo uporabnikov si danes svojega običajnega dela brez Interneta sploh ne zna več predstavljati.
Kaj pa je potrebno storiti, da povežemo dva računalnika? V bistvu je stvar dokaj enostavna. V vsak računalnik moramo vgraditi mrežno kartico ter kartici med sabo povezati s kablom. Današnji sodobni operacijski sistemi že v osnovi vsebujejo programsko podporo za omrežje. To pomeni, da se računalniki z operacijskim sistemom Windows 95/98/ ME/NT4.0/2000 brez večjih težav povezujejo v računalniška omrežja. Največja težava za večino uporabnikov računalnikov je verjetno odpiranje računalnikov in vgrajevanje kartic, zato je to opravilo najbolje prepustiti strokovnjakom.
Kaj pa pridobimo, če smo dva računalnika ali več povezali med sabo? Ogromno ali pa tudi nič. Zanimivo. Če znamo na pravilen način izkoristiti računalniško omrežje, lahko prihranimo veliko finančnih sredstev. Najbolj preprost primer je
uporaba dveh računalnikov, ki so povezani pri skupnem izkoriščanju samo enega tiskalnika. Zakaj bi kupovali dva tiskalnika? Bolj smiselno je kupiti enega (lahko tudi malo bolj kval itetnega) ter iz obeh računalnikov (lahko pa tudi iz večih) tiskati na samo enega. Na ta način lahko prihranimo kar nekaj denarja. Seveda pa mora biti oseba, ki pri svojem računalniku nima tiskalnika, pripravljena vstati od svoje pisalne mize in se malo sprehoditi do mrežnega tiskalnika. Računalniška omrežja so izrazito primerna za podjetja z večjim številom računalnikov, ki uporabljajo skupno programsko opremo, npr.: materialno, finančno, računovodsko poslovanje.
Uporaba Interneta v omrežjih se na ta način bistveno poenostavi. Vsi računalniki na omrežju stopajo na Internet preko enega skupnega modema,. IŠDN kartice ali posebnega usmerjevalnika. S tem postane raba Interneta še bolj ekonomična in upravičena. Zamislite si, če bi morali v omrežju z 20 računalniki v vsak računalnik vgraditi modem! Teoretično bi lahko za uporabo Interneta potrebovali 20 telefonskih linij! Tako pa uporabimo samo eno linijo. Če
imamo doma dva računalnika ju je že smiselno povezati med sabo za skupen in hkraten dostop do Interneta.
Z računalniškimi omrežji se danes srečujemo na vsakem koraku. V trgovinah, zdravstvenih domovih, poštah, bankah itd. A ste kdaj pomislili, zakaj je možno tako enostavno dvigniti gotovino iz bankomata? Tudi bančni avtomat je v bistvu računalnik, povezan s centralnim računalnikom, ki preveri vaše osebne podatke in stanje, šele nato se odloči ali bo izplačal gotovino ali ne. Tudi prodaja v velikih trgovskih podjetjih poteka na podoben način. Računalniki - blagajne črpajo podatke o cenah, zalogah, sprememb o cenah ipd. iz osrednjega računalnika. Hiter in natančen izpis računa na takšni blagajni je danes za nas nekaj povsem samoumevnega. Takšnih in podobnih primerov bi lahko našteli še veliko.
Branko Lavrenčič
Njeni tastari
Kadar je fant zaljubljen v dekle, in ko uspešen razvoj dogodkov pripelje do tiste točke, bolje rečeno do tistega najpomembnejšega in morda tudi najbolj usodnega vprašanja (saj veste), je čas, da se vpraša, ali se ni morda, moi1-da pa le, prenaglil. V primeru, da gre za prvorojenko, zaščitniško očkovo malo punčko, ki je, kako lepo, ohranila s svojimi starši zdrave in plodne odnose, takrat veste, da je pekel blizu. Takrat mora, to je imperativ, spoznati in uvideti, da se ne bo poročil le z žensko svojih sanj, temveč obe-
nem tudi z njeno celotno družino. Takšna je ponekod pač realnost. Vendar brez strahu. To velja le za “bolniško sestro” Georga Focker-ja (priimek pa tak), ki kani zasnubiti prikupno Pam (igra jo Teri Polo). Saj veste, kako je to; mlajša sestra se bo poročila in zdaj je pravi čas, da se Greg (Ben Stiller) spozna z bodočim sorodstvom, natančneje z njenim očetom Jackom (Robert De Niro) in zaprosi za roko. Brez problema, Jack je samo nepomembni upokojeni vrtnar, ki ga zanimajo zgolj in samo njegove rožice. A resnica ne bi mogla biti bolj drugačna. Tip je
namreč bivši operativec obveščevalne agencije CIA, očitno posebej izurjen v psihološko za-sliševalnem dvoboju eden na enega. Od trenutka, ko Ben vstopi v hišo staršev, bolje rečeno hišo strahov, se pričnejo najhujši dnevi njegovega življenja. Z avtoritativnim Jackom pač ne najdeta skupnega jezika. Bolj ko se mu Ben želi prilizniti, več napak je storjenih. Kot na primer; Jack zavrača kadilce in cigarete, bodoči zet pa se rad predaja tej nezdravi razvadi; ali Ben in hišna ljubljenka v družini, himalajska mačka, postaneta alergična drug na drugega.
Vso zadevo poslabša še Pamin bivši fant, popolni Kevin (Owen Wilson), ki je diametralno nasprotje našemu Fockerju. Da o njegovi službi (bolničar), če ji lahke tako sploh rečemo, sploh ne govorimo. Ni druge, fant mora, tako Jack, iti na poligraf.
Režiser Jay Roach, ki se j6 podpisal tudi pod fdm Austin Powers, je uspel narediti sijajno in nikoli dolgočasno komedijo, kateri nikakor ne manjka hrupnega, obenem pa tudi subtilnega in pronicljivega humorja. Robert De Niro je, kot vedno, briljanten.
Gregor Žvip^l
stran 13		Sava6’te, 24.1.2000
		■■■■■■P
Hojla, prijatelji!
To sem spet jaz, vaš Škrat Smrčobrad. Moram vam povedati, da ste me kar malo zmedli. Sem mislil, da smo se od novega leta že poslovili in da bomo v tej številki pisali že o vaših novih dogodivščinah, vi pa ste še kar v novem letu. Prav, nič zato. Saj so bili res lepi dnevi. Pa naj bo, bomo tudi tokrat prebirali vaše lepe praznične spise. Kaj pa pravite na to, da vam tokrat jaz dam “domačo nalogo”? Bi šlo? Poskusimo lahko, a ne? Torej kako bi bilo, če bi mi napisali kakšno lepo zgodbico ali pesmico, ki bi govorila o mesecu januarju. Saj ste gotovo že slišali tisto pravljico, ki govori o dvanajstih možeh? Kaj lepega si izmislite, in tiste zgodbe oziroma pesmi, ki bodo še posebej lepo napisane, bomo prebirali v naslednji številki časopisa SavaGlas. Aha, naj vas opozorim, da morajo biti vaši zapisi na našem naslovu, ki ga lahko preberete nekje bolj na koncu te številke, najkasneje do torka, 30. januarja. Tako, ena sama radovednost me je, zdaj pa le na delo in veselo pisanje! Vas pričakujem. Pa-pa!
Vaš Škrat Smrčobrad
Glasbena lestvica 7.c razreda OŠ Brežice
1.	Eminem - Stan
2.	Limp biskit - My generation
3.	Santana - Smooth
4.	2Pac - Changes
5.	Eminem - The way I am
6.	Sanique - Sky
7.	Jaenette - Go back
8.	2Pac - Baby don’t cry
9.	Public Enemy - He got game
10.	Him - Gone with sin
J9
c#
c#
Katja Ereš in Tinka Budič, novinarski krožek OŠ Brežice
Moja trobenta
Ime mi je Bojan. Star sem 8 let. Ukvarjam se z glasbo. Igram trobento. Moja trobenta je zlate in srebrne barve in se lepo sveti. Zelo jo imam rad. Zdaj obiskujem 1. letnik trobente. Moj učitelj je Matjaž Kajzer iz Kranja. V glasbeno šolo pridem vsak petek ob 16.00 in se tam učim eno Uro. Zdaj znam že naslednje skladbice: Angleška abeceda, Čuk se je oženil, Kuža, pazi. Trenutno se učim Etudes. Vedno, ko pridem domov, Začnem vaditi trobento. Vadim približno 15 do 20 minut vsak dan.
Preden zaspim, pregledam trobento, da se prepričam, ali je z njo vse v redu. Potem jo položim v kovček in mimo zaspim.
Bojan Zakšek, 3.b Novinarski krožek
Božično-novoletni koncert
V sredo, 20. decembra, seje v glasbeni šoli odvijal božično-novoletni koncert. Nastopali so učenci z različnimi instrumenti: trobento, pozav-uo, saksofonom, harmoniko.
Za začetek je mladinski orkester zaigral in zapel Sveto noč, Veselo vdovo ... Trinajsti bi moral biti jaz, a je nekdo manjkal in sem bil na vrsti dvanajsti. Tako sem se izognil nesrečni številki. Ko sem igral Sveto noč, ^m se zmotil. Vseeno sem uspešno nadaljeval. Za konec je spet zaigral mladinski orkester. Potem sem vesel odšel domov, kajti popoldan sem dobil note za slovensko himno. Zdaj jo znam že na pamet!
Luka Krajnc, 3.b Novinarski krožek, OŠ Savo Kladnik Sevnica 1. letnik trobente
Silvestrovanje
Silvestrovanje smo pričeli doma. Z mamico sva pripravila slastno večeljo. f*o večerji sva z očkom pohitela na igrišče, kjer sva spuščala rakete. Potem Srno s staro mamo odšli pred Paradiž. Tam nam je zaigrala skupina Slovenski zvoki. Pokale so petarde. Po polnoči je bil tudi velik ognjemet. Po °gnjemetu smo odšli domov. Zelo me je zeblo. Spat sem šel šele ob štirih zjutraj. To je bilo zelo zanimivo novo leto.
Aljoša Orač, 3.b Novinarski krožek, OŠ Savo Kladnik Sevnica
Novo leto 2001
Zelo sem se veselil novega leta. Na Silvestrovo nisem šel kmalu spat, saj sem do polnoči ostal buden. Zvečer je mama pripravila dobro večerjo.
večerji sem z očkom pokal rakete. Bilo je zelo zabavno. Okoli 10-ih ZVečer meje obiskal dedek Mraz. Prinesel mi je sladkarije, igrače in sadje. Ta večer sva z bratom norela ob glasbi. Ko je nastopilo novo leto, sem že Postal utrujen. Odšel sem spat. Naslednji dan pa smo odšli vsi skupaj na °bisk k sorodnikom. Tudi tam sem dobil darilo od dedka Mraza.
Novoletni prazniki so bili lepi, le prekmalu so minili. Rad se jih bom spominjal.
Grega Divjak, 3.b Novinarski krožek, OŠ Savo Kladnik Sevnica
Zgodba na “P’
Pek Peter peče peciva, potice, preste pa palačinke. Po peki prodaja pecivo. Pride Polonca pa potrebuje potico pa pet prest. Primož pokupi petnajst palačink. Potepuh prosi peciva. Potem pride pes Piki, poje palačinko. Pa prileti plašna ptica pa poje presto. Potem pa pride prašič pa poje potico. Pek pa poje palačinko pa popije pogreto pijačo. Potem pa pospravi pa pojde počivat.
Sara Kostrevc, 3.d., OŠ Brežice
Še ena na “P”
Policaj pojde po pizzo. Parkira pred pizzerijo. Prinesejo pizzo. Pizzo poje. Potem plača. Pelje proti policijski postaji. Po parkirišču pridrvi prijatelj Peter. Peter pozdravi prijatelja.
Filip Štirn, 3.d. OŠ Brežice
Televizija Studenec
TV Dnevnik - malo za šalo
Današnje novice
n V Novem mestu se je motorist zaletel v divjo kravo. Nič trajnih poškodb, samo malo prask in več mesa.
n Dirkalni avto je zavil s ceste v potok, kjer je umrl njegov pes.
Grobarji so morali postaviti dva spomenika, enega ob potoku in enega na.pokopališču.
n Vesoljska ladja se je ponesrečila in padla v blato. Država jih toži, da morajo kupiti nove obleke, saj so te preveč umazane, n Sredi Ljubljane se je voznik zaletel v kostanj, ki je zacvetel sredi zime.
Šport
n V Sloveniji se je Janez Lojčič spustil po travi s smučmi z Lisce. In ko je prišel do konca, so ga zmerjali: “Kdor smuča po travi je podoben kravi!”
n Tekmovanja v smučanju so bili vsi gledalci veseli, saj ni nihče od tekmovalcev prišel do cilja.
Vreme
n Jutri zjutraj bo deževalo, dopoldne bo delno oblačno, popoldne sončno in zvečer deževno.
Lep večer še naprej. Ostanite še naprej z nami. Z vami je bil...
Lucijan Ratajc, podaljšano bivanje OŠ Studenec
Moj najsrečnejši dan
Vsako leto komaj čakam na rojstni dan. In letošnji je bil prav poseben.
Praznoval sem deseti rojstni dan. Bilo je okoli trideset ljudi, ki so se veselili z menoj. Zelo smo se zabavali. Mami, ati in bratranec Jernej so mi dali darilo. Zelo sem se razveselil, saj sem dobil “meglo” in avto na daljinca. Meglo! Se čudite? Naj vam opišem. Tisto meglo, ki jo imajo razni pevci na odru. Ko pojejo, jim spustijo meglo po odru, tako da jih en čas nič ne vidiš. Goste sem nato sezuval z avtomobilom na daljinsko upravljanje in jih z meglo malo strašil.
Letošnji rojstni dan je bil čudovit. Vem, da so darila kar draga, zato jih še posebno čuvam in cenim.
Tine Divjak, podaljšano bivanje OŠ Studenec
Bili smo pri gasilcih
Zbudil sem se in komaj čakal, da pridem v šolo, saj sem vedel, da bomo obiskali gasilce.
Prvi dve uri smo imeli pouk, po malici pa nas je prišla iskat učiteljica Mateja in smo odšli proti gasilskemu domu. Tam nas je že čakal poveljnik gasilskega društva Studenec. Oba z učiteljico sta bila v delovnih gasilskih uniformah. Poveljnik nam je pokazal brentačo, motorno brizgalno, gasilni aparat na prah in hidrant. Videli smo tudi metle za gašenje požarov in drugo orodje. V orodjarni so nas posebno zanimale uniforme, slike in prapor. Izvedeli smo veliko stvari.
Popoldne smo v podaljšanem bivanju rešili še vprašalnik in sem se odlično odrezal.
In naj zaključim z gasilskim pozdravom: ”Na pomoč!”
Lucijan Ratajc, podaljšano bivanje OŠ Studenec
Ubogi Luka
Bilo je tako: se kopal je Luka, mu milo je padlo na tla.
On, največji nerodnež je stopil na milo ter se spotaknil, da se je kar kadilo.
Z veliko hitrostjo po hiši na milu drsi, vmes pa kriči, saj na dišečem milu zavore ni.
Sreča v nesreči! Ustavil se je.
Zvečer pa, kako naj ubogi naš Luka nerodnez, brez mila se umije in v postelji pokrije?
Jelena Topič, 4. h OŠ Savo Kladnik Sevnica
Po polžje
Peš po prašni poti pride polž po pomoti.
Potuje ponoči, policist poskoči.
Prime puško, puška poči, polž poskoči.
Peš po prašni poti pride polž po pomoti.
Kaj je rdeče
Rdeča je kri, rdeč je paradižnik, rdeča je tudi ptica na nebu, in rak v vodi.
Rdeč bi lahko bil ves svet, kot srce v telesu.
Rdeče je jabolko, ki ga jemo, in rdeč je kis v solati.
Sašo Hrastnik, 3.d OŠ Brežice Natalija Bevc 2.d, OŠ Brežice
Nagrajeni pesmici
Učenci Osnovne šole Savo Kladnik Sevnica so se odzvali na PIL-ov nagradni natečaj. Ker lahko več o njihovem sodelovanju preberete na strani sedem, vam na tej strani predstavljamo nagrajeni pesmici: Poletje in Kaj je okroglo. Ker pa so sevniški osnovnošolci tudi sicer izkazali izjemen čut za pisanje pesmic, vam bomo tokrat predstavili še nekatere med njimi.
Poletje
Poletje je čas za počitek in en sam užitek.
Takrat si daš duška, čeprav ti na glavi lahko zraste buška. Noriš in se potiš, skačeš bos, kakor da si črni kos. Potem poletje umre, v tebi zlomi se srce.
Jesen s sabo šolo pripelje in vse je drugače in nikamor ne pelje... do prve nedelje...
Ksenija Jožef, 4.b razred
Kaj je okroglo
Okrogla je žoga, ki iz roke v roko hiti.
Okrogla je miza, na kateri juha lepo diši.
Okroglo je sonce, ki se nam z neba smeji. Okrogel je naš svet, ki se kar naprej vrti.
Okrogel sem jaz, ko se kar naprej smejim.
Tomaž Trefalt, 4.b razred
Sevnica
O, ti Sevnica, moj rodni kraj, ti si zame pravi raj.
Nudiš mi igrišče, park, kjer se ustavlja mnogo stark.
Nad teboj je sevniški grad, ki ga obiščem z’lo rad, in pod njim je cerkev svet’ga Nikolaja, kamor veliko ljudi zahaja.
Če pa bom kdaj od tod odšel, rad se vrnil bom nazaj, • m kjer si pesem bom zapel, saj je tu moj rodni kraj.
Rok Vmtar, 4.b OŠ Savo Kladnik Sevnica
Noč
Ko se zemlja obme proč, dan se spremni v noč.
Takoj je temno, mrzlo, strašno, fant po ulici podi se plašno.
Spet nato se zemlja obme v dan, ki pa ni kot noč zaspan.
Jaz pa zjutraj se zbudim in si v mislih govorim.
Vse je tiho in še spi, v sanjah pa si sončni dan želi.
Končno vsi se prebudijo in se sonca veselijo.
Rok Vintar, 4.b OŠ Savo Kladnik Sevnica
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
PBS. Poštna banka Slovenije, d.d.
UL Vita Kraigherju 5,2001 Maribor teL: 02/220 02 00, faks: 92/220 0210
VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NOVE IN STARE NAROČNIKE'.

RADIJSKA BUDILKA
&
;U	|
SATELITSKA ANTENA >
‘	' J •»“*
PJ
20 X ZGOŠČENKA/
i J »>—	fr t PRIZNANIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV
STOLP	i.
-5x vrednostni bon za 10.000 SIT trgovine
ELEKTJtOftllC Brežice
-10x vrednostni bon za 15.000 SIT OPTIKE
qlASar\beR iz Brežic
Pravila nagradne igre:
V nagradni igri sodelujejo dosedanji naročniki in tisti, ki bodo izpolnjeno naročilnico poslali na naslov:
RADIO BREŽICE, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, najkasneje do 10. februarja 2001.
Žrebanje bo v četrtek, 15. februarja, ob 16.30 v programu
Radia Brežice.	o • rl i
Nagrajenci bodo objavljeni 21. februarja v časopisu SilVJu/rtS
flštfllSl
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Upravni odbor GZS - Območne zbornice Posavja Krško vabi člane GZS, njihove oblike združevanja, sekcije in strokovna združenja, organe Območne zbornice Posavja, organe državne uprave občin Brežice, Krško in Sevnica ter društva in druge pristojne organe k vlaganju predlogov na
RAZPIS
ZA PRIZNANJA GZS -
OBMOČNE ZBORNICE POSAVJA ZA LETO 2000
Priznanja GZS - Območne zbornice Posavja lahko prejmejo:
-	gospodarske družbe iz Posavja za izjemne dosežke pri razvoju regijskega gospodarstva za trajnejše doseganje nadpovprečnih rezultatov v gospodarjenju, zlasti če so rezultat doseganja inovacij in novih tehnologij ter za vključevanje v mednarodno delitev dela;
-	posamezniki ali skupine za pomembne dosežke na področju investicijskega, tehnološkega, organizacijskega, izobraževalnega in proizvodnega delovanja, za osebni prispevek pri razreševanju zadev skupnega pomena, za dolgoletno sodelovanje v gospodarstvu regije in delo v organih GZS - Območne zbornice Posavja;
-	podjetja in posamezniki zunaj Posavja za uspešno poslovno sodelovanje in prispevek k uresničevanju razvojnih usmeritev Posavja.
Predlogi za podelitev priznanja morajo vsebovati utemeljitev, po kateri bo možna celovita ocena prispevkov kandidatov za priznanja po pogojih iz tega razpisa. Predlogi kandidatov za podelitev priznanj se bodo zbirali pri Komisiji za priznanja. Komisija bo obravnavala predloge, ki bodo oddani do 30.marca 2001.
Predloge za priznanja pošljite na naslov:
GZS - OBMOČNA ZBORNICA POSAVJA Komisija za priznanja Bohoričeva 9 8271 KRŠKO
Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji Upravnega odbora GZS Območne zbornice Posavja.
mag. Drago Fabijan, l.r.
.	Predsednik GZS OZ Posavje
LISCA
FAS H I ON
Podjetja, obrtniki, trgovci in drugi interesenti,
ponuja se Vam priložnost,
da v povezavi s kompleksom nove tržnice v Sevnici pridobite v najem poslovne prostore, ki so last LISCE d.d. Sevnica.
Prostori sc nahajajo v pritličju upravne zgradbe LISCE, dostop bo urejen neposredno s tržnice, s primemo preureditvijo bodo lahko namenjeni za pisarne, trgovske lokale ali druge najrazličnejše storitvene dejavnosti. Vlaganja v preureditev poslovnih prostorov se bodo najemnikom obračunala pri najemnini.
Interesenti lahko za dodatne informacije pokličejo na telefon 07/ 81 64 211.
Pisne vloge pošljite na naslov LISCA d.d. Sevnica. Prešernova 4, Sevnica.
in ‘Franc s.i.
Dolenje Sapice 55, 'Ajska rus	*
'TeL: 07/45ph 050	•
•Ja*: 07/ 45051	gk
*	GSM: 041/ o le> 52$
SLIKOPLESKARSTVO
IZDELAVA TOPLOTNO-IZOLACIJSKIH FASAD (STIROPOR, PLUTA, VOLNA...)
STUKATERSTVO ANTIKOROZIJSKA ZAŠČITA m DEKORATIVNI OMETI	;	m
OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠ1
2A NAROČILO ODDANO V JANUARJU PRIMAM stiJtBSttnM
OPTIKA
ahi\v
KRŠKO - BREŽICE na zalogi la novi
20% popast za sončna očala 10% popast za korekcijske okvir,
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
Jožico iz Cerkelj ob Krki je zanimalo, ali na sodišču v Brežicah delujejo komisije za razreševanje manjših sporov oz. za izvensodne poravnave.
Odgovarja namestnica predsednika Okrajnega sodišča v Brežicah sodnica Maja Baškovič:
“Poslušalko glede na vsebino vprašanja najverjetneje zanima, ali je na Okrajnem sodišču v Brežicah uveden in uveljavljen enak način razreševanja nekaterih pravdnih zadev, kot je nedavno uveden pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, saj je t.i. “mediacija” dobila svoje mesto tudi v medijih. Takšen način je trenutno uveden samo na Okrožnem sodišču v Ljubljani in se bo izvajal le ob soglasju obeh strank, ki nastopata v pravdnem postopku. Tovrstno razreševanje sporov na Okrajnem sodišču v Brežicah trenutno ni predvideno in bi ga bilo zaradi majhnega števila sodnikov tudi praktično težko izvesti. Kot arbitri pri Okrožnem sodišču v Ljubljani
namreč sodelujejo tisti sodniki, ki jim zadeve, pri katerih sodelujejo kot arbitri, niso dodeljene v sojenje.
Poslušalka se sicer v svojem vprašanju sklicuje na lastno nerešeno zadevo, vendar je potrebno pojasniti, da ji po določbah sodnega reda ne moremo posredovati tovrstnega odgovora s pomočjo “media”, pač pa se lahko sama zglasi na sodišču v času uradnih ur zaradi informacije v zvezi s postopkom. /.../”
V nadaljevanju pa je sodnica Baškovičeva predstavila še nekaj načinov sporazumnega reševanja pravnih zadev, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku in se torej lahko izvajajo na vsakem sodišču, torej tudi na Okrajnem sodišču v Brežicah.
Nada iz Rakovca Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice sprašuje, kaj je z odvozom starih odsluženih avtomobilov, ki so ga že napovedali.
Odgovarja vodja komunalne-
ga sektorja na KOP Brežice Darko Ferlan:
“Na vprašanje poslušalke glede akcije zbiranja odsluženih vozil lahko odgovorim, da je KOP že opravil svoje delo, to je zbiranje vseh podatkov občanov občine Brežice, ki so taka vozila imeli oziroma jih še vedno imajo na svojih dvoriščih ali kje drugje. Do 30. novembra je bil rok za zbiranje teh podatkov, a jih ljudje tudi v začetku letošnjega leta še vedno sporočajo. Tako smo podatku 130. vozil in 99 ljudi iz občine, ki so svoja vozila prijavili v roku, dodali še nekaj vozil, tj. 23 vozil in 15 ljudi, skupaj torej 153 odsluženih vozil in 114 občanov. Zakaj akcija odvoza teh vozil ni bila izvedena v decembru, kot je bilo obljubljeno? Zato ker podjetje Wolf d.o.o. iz Cankove v Prekmurju, ki je dobilo koncesijo za izvajanju del pri Ministrstvu za okolje, ne zmore svojega dela opravljati tako hitro, in to predvsem zato, ker se število prijav
stalno povečuje tudi v drugih občinah. Zdaj so nam končno obljubili, da bodo v občini Brežice akcijo začeli v drugi polovici januarja, tako da pričakujemo, da se bodo v kratkem dela začela izvajati.”
Ivan, sosed nove tehnične šole v Krškem, je podal repliko na odgovor na svoje predhodno vprašanje in smatra da ravnatelj šole ni kompetenten za odgovor.
Odgovarja ponovno ravnatelj Srednje šole Krško Ivan Žibert:
“Dajem zelo konkreten odgovor. Na igrišču pri novi srednji šoli v Krškem ni, ponavljam, ni dijakov Srednje šole Krško. V kolikor kdo moti okoliške prebivalce, naj se ti obrnejo na policijo in prijavijo motnje posesti ali miru. Ravnatelj Srednje šole Krško ni v no-benom primeru odgovoren za dejanja oseb, ki niso dijaki Srednje šole Krško.”
Franci iz Dolenjega Leskovca pa Krajevno skupnost Senovo sprašuje, kdaj bodo asfalti-
rali cesto Dovško-Poreber, kar je bilo obljubljeno že v 80-ih letih.
Odgovarja predsednik sveta Krajevne skupnosti Senovo Anton Petrovič:
“Glede na to, da poslušalec pravi, daje omenjeni odcep že od 80. leta na programu za asfaltiranje, bi bilo dobro, da se oglasi na sedežu krajevne skupnosti, tako da skupaj pregledamo programe. Samo to, da omeni, da gre za odcep Dovško-Poreber, je premalo, ker je teh odcepov malce več, glavna cesta Dovško-Poreber pa je asfaltirana. Res pa je posamezne odcepe še potrebno asfaltirati. Radi bi vedeli, na natančno kateri odcep poslušalec misli. Veliko lažje bi se bilo pogovarjati, če bi *e oglasil na sedežu krajevne skupnosti, kjer bi si ob natančnem odgovoru skupaj ogledali program. V vsakem primeru pa je poslušalec imel v 20 letih veliko možnosti, da bi problem sprožil in ga tudi že razrešil.”
kino
Kino servis Brežice
Sreda, 24.1., ob 18. uri Njeni tastari, komedija, ob 20. uri Brodolom, avant. Dramafčetrtek, 25.1., ob 18. uri Njeni tastari, ob 20. uri Pljuni in jo stisni, gangster, kom.; petek, 26.1., ob 18. uri Njeni tastari, ob 20. uri Pljuni in jo stisni.
Kulturni dom Krško
Sreda, 24.1., ob 19. uri Hipnoza, psih. triler; četrtek, 25.1., ob 19. uri Hipnoza; petek, 26.1., ob 20. uri Brez povratka, srhljivka; sobota, 27.1., ob 20. uri Brez povratka; nedelja, 28.1., ob 18. uri Brez povratka; torek, 30.1., ob 17. uri Dinozaver, druž. animir.; ob 19. uri Deveta vrata, triler; sreda, 31.1., ob 17. uri Dinozaver, ob 19. uri Deveta vrata.
Vsako sredo ob 19.45
MEŠNJAV
na Radiu Brežice
s'
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta; komerciala@radio-brezice.si
\
Naročam/o časopis SAVAGLAS
Ime in priimek
*Podjetje(naziv in naslov) *Davčna številka podjetja
*Zavezanec za DDV________
Kraj ____________________
Ulica ___________________
Datum ___________________
Poštna št.
Telefon
Podpis
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. Naročnina velja do pisnega preklica.
V____________________________________________________s
Naročnikom malega oglasa v nedeljski rubriki Prodam - kupim na Radiu Brežice nudimo brezplačno objavo oglasa v časopisu SavaGlas.
S mUeJmjm
IjtjPI
k
RADIO
BREŽICE
in
ČASOPIS
SAVAGLAS
vabitii A sodelovanja
novinarje in tisto, ki bi to delo želeli opravljali. Pokličite nas ;ili pa se osebno oglasile na naslovu našega uredništva.
STU

O
>3.0 MHZ
• Čestitke in mali oglasi: 07/ 373 10 10 • Trženje: 07/ 373 10 14,373 10 15 ■ Uredništvo: 07/ 3731020
e-mail: studiod@studiod. si glasbene želje': glasbene. zelje@studiod. si spletna stran: www.studiod.si
Prometne informacije sporočajte na GSM
/Vw_W»»


mali oglasi
Iščem žensko osebo za pomoč bolniku na domu iz okolice Brežic. Pokličite 031-302-935.
Nad Čatežem prodam parcelo na lepi sončni legi, velikosti enega hektaija, z brunarico, vinogradom ter nekaj travnika in gozda. Pokličite 49-62-349 ali 031-369-762.
Prodam gradbeno parcelo za poslovno - stanovanjski objekt z gradbenim dovoljenjem. Parcela je ob glavni cesti Župeleve - Kapele v izmeri 1.600 m2.
Pokličite 49-64-623.
V	Dobovi, v bližini železniške postaje, prodam gradbeno parcelo, velikosti 588 m2.
Pokličite 49-64-623.
Na izredno lepi lokaciji na Libni prodam parcelo, primemo za vinograd. Pokličite 49-61 -678.
Prodam vinograd na Bočju s hramom in vsem inventaijem. Pokličite 49-78-116 ali se osebno oglasite pri Viliju Zamu, Veliko Mraševo 5.
Prodam trisobno stanovanje v Brežicah v Šolski ulici 11. Pokličite 49-65-557.
V	Brežicah v stanovanjski hiši oddam v najem enosobno stanovanje, velikost 27 m2.
Pokličite MO-285-632.
Po ugodni ceni prodam rabljeno spalnico, dobro ohranjeno.
Pokličite 49-64-513.
Prodam več rabljenih oken in balkonska vrata ter rdeče vino. Pokličite 041-809-091.
Prodam traktor IMT 539 s kabino in kompresotjem, letnik 89, sem prvi lastnik.
Pokličite na 041-894-559.
parma južnoameriških činčil z večletnimi izkušnjami nudi kvalitetne družine ali posamezne živali za nadaljnjo rejo z vso opremo. Odkup živali je zagotovljen. Nudijo tudi brezplačno literaturo in svetovanje za začetnike.
Pokličite 041-851-411.
Ugodno prodam seno in otavo. Pokličite 07-49-21-628.
Prodam kravo simentalko, staro tri leta, brejo štiri mesece, ter telico, staro osem mesecev. Cena po dogovoru. Pokličite 49-67-168 ali se oglasite pri Jožetu Jankoviču, Mali Obrež 5.
Prodam kravo simentalko s teletom. Oglasite se pri Janku Tršeliču na Gorenjih Skopicah 6 ali pokličite 49-59-799.
Prodam telico matafonko, brejo 7 mesecev, težko 500 kg.
Pokličite 49-78-086.
Prodam telico simentalko, • brejo osem mesecev, težko okoli 700 kg, ter prašiča, težka 220 in 110 kg. Pokličite 49-62-127.
Prodam prašiča, težka 100 in 110 kg, hranjena z domačo hrano. Pokličite 07-49-67-652.
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
-	Direktor: Peter Špiler
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc	.
Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 264, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
■Sli
MHfllll
Ww4m^
Dejan Vodovnik - Če bi se še enkrat odločal, bi se spet za novinarstvo
Je odločen Dejan Vodovnik. Ko je ati kupil prvi TV sprejemnik, si je ob pogledu na tiste z mikrofoni rekel “jaz bom ta”! Nekdaj moj sosed, danes novinar v mravljišču Delove stolpnice, je rojen 19. oktobra 1957 v Brežicah, očetu Dragu in mami Mariji v znamenju tehtnice. Življenje še kar tehta, a ima za vsak primer v rezervi dnevnega “asa”. Po osnovni šoli in gimnaziji v Brežicah seje vpisal na današnjo Fakulteto za družbčne vede, takrat na FSPN, in se pošali:” Hodili smo na fakulteto za seks, pijančevanje in narkomanijo. V moji generaciji so bili Vera Kozmik, Janez Janša, Slavko Gaber, Milan Jazbec. Začetki so bili poskusni, pa sem kmalu ugotovil, daje stvar resna.” Denar si je začel služiti v 2. letniku fakultete najprej kot honorarne na TV, ko je dobro leto pokrival šport. Na zabavi, kjer je kolega diplomiral, pa je prišlo povabilo, če bi šel “probat” še časopis. 4. januarja 1980 je že bil honorarec Dela, napisal je hudomušni tekst “o ukradenih žarnicah na Tromos-tovju”, bil zanj pohvaljen in si z njim podpisal pogodbo o honorarnem sodelovanju za 45.000 dinarjev.” Oče mi je res še vedno plačeval dom, a (gem se znašel pred dilemo: ali študirati ali delati. Takratni glavni in odgovorni urednik Boris Dolničarje čutil to razdvojenost. Svetoval mi je študij in obljubil, da po diplomi dobim
takoj delo. Diplomiral sem leta 1981, pol leta pred rokom, naslednji dan pa me je res čakala obljubljena delovna knjižica. Sledila je vojaška obveznost v Bileči
in Mostarju, na katero so ostali lepi spomini.” Med leti od 1986 do 1990 je bil dopisnik s Kosova in Makedonije. Časi, ko seje pletla novejša zgodovina Balkana, so bili čudni in Dejan pravi:” To je bila skupna dopisniška mreža za TV in radio, hkrati izvrstna izkušnja, kjer sem spoznal krasne lju-
di iz Srbije, Albanije in Makedonije in z njimi imam še vedno stike.”
Ko se je leta 1990 vrnil, je šel na Delo Plus (današnje Slovenske novice), ki je razburkal medijsko sceno. S kolegi so odpirali afere Hit, Slovin in druge. Nastala je zasičenost, ki je pogojevala vrnitev na Delo. Veliko je potoval, po Ameriki in Canadi spremljal glasbenike, bil na vseh Evrosongih in spoznaval glasbena zakulisja. Iz teh doživljanj je nastal Dejanov prvi roman iz zakulisja slovenske glasbene scene “Slečena scena”. Potem je napisal “Smešno sceno”, prvo zbirko 180 anekdot iz slovenske glasbene scene, ki je bila hitro razprodana, za slednjo načrtuje še ponatis z razširjenimi okoli 200 novimi anekdotami. Rad piše in ima rad knjige, dan pa ima zanj premalo ur. Piše za glasbenike, napisal je štiri dr. romane z dogajanji v Sloveniji, bil zanje pohvaljen s ponudbo, da bi bil urednik te zvrsti. Z udeležbe na rellyju je napisal in izdal knjigo “Pekel, imenovan Paris-Da-kar”, knjiga je bila razprodana. Bilje udeleženec Camel Trophya, kjer so z jeepom prepotovali Tanzanijo, Burundi in Zanzibar. Ukvarjal se je z raftanjem, kot gimnazijec in bruc pa s košarko, ki jo je zaradi študija obesil na klin.
Pa so si na Delu zaželeli igrati košarko. Ustanovili so “medijsko košarkarsko ligo”, vsak mesec
imajo turnir v drugem mestu, lani so bili na svetovnem veteranskem prvenstvu v košarki v Urugvaju, letos bo to v Ljubljani, naslednje pa v Novi Zelandiji. Ekipa se imenuje “novinarski ali star team” -NAST. Dejan pravi: “ Zahvala pri tem gre zlatim urednikom, ki se zavedajo slogana - zdrav duh v zdravem telesu.”
Pohvali se 14-letnim sinom Anžetom, ki je računalniški fanatik. V Brežice rad prihaja k mami, sestri Dragici in nečakinjam, v Beogradu ima sestro Tatjano z družino.
Sedaj pokriva ljubljansko dopisništvo, “obdeluje” Viko Potočnik in sodeluje kot redaktor pri Nedelu. Dejan Vodovnik: ”Kot gimnazijec sem bil pripravnik na Radiu Brežice. Imel sem svojo oddajo po vzoru “v nedeljo zvečer”. Z veseljem povem, da smo zadovoljni v svoji hiši. Uredniki so korektni, saj vedo kako pomembni so medčloveški odnosi. Ob zaključku leta g. Meršol povabi novinarje. On pove svoje in mi svoje in si tako skupaj postavimo zdrave temelje za nove cilje.” V službi je že ob osmih, ker z veseljem dela. Romantičnega realista podpira družica iz novinarskih vrst. Dejanu, v duši avanturistu, bi se zato smele uresničiti sanje “doživeti vzhod še dalje od Rusije”.
Nalja Jenko Sunčič
Sevniški čebelarji dobro organizirani tudi v prihodnje
Prostovoljno gasilsko društvo Brežice najstarejše v občini
Sevnica - Leto je naokoli in različna društva in organizacije so začele z izvedbo občnih zborov, kjer pregledujejo svoje delo v letu, ki je za nami in načrtujejo nove aktivnosti. V prostorih sevniške Lisce so se sestali tudi člani Čebelarskega društva Sevnica.
Predsednik sevniških čebelaijev Janez Levstik ( na fotografiji) je v poročilu o delu v minulem letu predstavil aktivnosti društva v širšem slovenskem prostoru kot tudi v samem Posavju. Tako so lani sodelovali na različnih seminaijih, državnih srečanjih in tekmovanjih, na sejmu Sadje 2000 v Gornji Radgoni, organizirali pa so tudi strokovni izlet v Vipavsko dolino in na Kras. Čebelje paše so bile v preteklem letu odlične. Po ocenah sevniškega društva čebelaijev, najboljše v zadnjih 10-ih letih. Maloprodajne cene medu so se gibale na domovih od 800 do 1000 SIT za kg, žal pa so te v veleprodaji bistveno nižje.
Ocenjeno je bilo tudi zdravstveno stanje čebel, pri čemer je bilo odkritih nekaj pojavov hude gnilobe na področju dolenjskega obrobja občine, v Šentjanžu, Krmelju in Tržišču. Z nekaterimi strokovnimi in tudi praktičnimi napotki, kako čim uspešneje zatirati čebeljo bolezen varozo, je čebelaijem na tokratnem občnem zboru pomagala veterinarka Anita Vraničar. Veterinarski inšpektor Maver je čebelaije opozoril, kako pomembno je, da zdravilo s katerim zdravijo čebele ne pride v med, saj lahko to povzroči velike okvare na čebelah, pri manjšem otroku, ki bi zaužil med, v katerem je antibiotik, pa bi lahko prišlo celo do alergijskega šoka in smrti.
Sicer pa si v društvu želijo, da bi se v bodoče v društvo včlanili vsi, ki posedujejo čebele, saj bodo le tako lahko ustrezno informirani o boleznih, ki se širijo iz panja v panj, preventivnih pristopih in načinu zdravljenja čebeljih bolezni. Društvo bo še naprej skrbelo za strokovno izobraževanje in se tako tudi v letu 2001 nadejalo rezultatov preteklega leta, ko so na ocenjevanju medu v Radgoni in Semiču člani njihovega društva prejeli dve zlati medalji, štiri srebrne in eno bronasto ter posebno priznanje za med divjega janeža VZ.
Brežice - PGD Brežice bo naslednje leto slavilo 120. obletnico obstoja Sedaj 50-člansko društvo, ki je eno izmed 33 društev v občini, si v svojih vrstah želi novih in mladih članov. Lanski največji ponos in pridobitev Prostovoljnega gasilskega društva in Gasilske zveze Brežice je gotovo novo vozilo, je na občnem zboru poudaril predsednik društva Milan Balon, ob tem pa izrazil obžalovanje, da je v vozilu premalo nove tehnične opreme, ki bi jo morala financirati GZ Brežice. Na akcijo gasilcev za zbiranje dodatnih sredstev za opremo gasilskega vozila pa se jih je na 207 dopisov odzvalo le 29, in sicer Krajevni skupnosti Brežice ter Zakot-Bukošek-Tmje z lepima vsotama, bolnišnica Brežice ter nekateri posamezniki.V akciji so zbrali 620.500 SIT, ki so jih smotrno uporabili, del sredstev pa so namenili za odplačilo kredita, ki so ga najeli za vozilo.
Predsednik Milan Balon z delom delovnega predsedstva
Brežiško PGD, ki ima največji gasilski dom po številu garaž, danes ugotavlja, da je uporaba obstoječega iz dneva v dan težja. Predsednik Milan Balon: ”Leta nazaj smo bili v Domu požarne varnosti gospodarji gasilci, sedaj to ni več tako in v brežiški zvezi ni prostovoljnega gasilskega društva ki bi moralo imeti svoje občne zbore po gostinskih lokalih.’’
Za tako držo v gasilskih vrstah ni opravičila in se bodo morala razmerja v najkrajšem času doreči, pa tudi način alarmiranja operativnih članov, saj je ta zastarel, kritike pa padajo na pleča članov društva
V načrt dela za tekoče leto so si brežiški gasilci zadali izobraževanje članov in pridobitev novih, prodajo kombiniranega vozila pridobitev sponzorjev za koledar leta 2002, rešitev problematike oz. odnosov uporabe Doma požarne
varnosti in vodovodnega stolpa z ureditvijo alarmiranja ter priprave na 120. jubilejno leto, nujen pa je tudi nov prapor.
Za častna člana PGD Brežice sta bila imenovana župan Vlado Deržič in njegova žena Marjana. Sicer pa so letni občni zbor brežiški gasilci z gosti zaključili ob harmoniki, saj so druženje izkoristili za počastitev svojih letošnjih Abrahamovcev - ti so Erika Deržič, Anton Bruderman mlajši in Milan Bakm. N.J.S.
Nova Corsa ______________
0
Novi motorji, nova oblika, nova privlačnost! Pustite se prepričati!
.	Cesta svobode 37, Brežice
tel. 07/499 23 13
Temeljito policijsko poročilo o požaru na osebnem vozilu v Radni pri Sevnici pravi, da je lastnik s stikanjem žic električne napeljeva na svojem “Jugecu” skušal spraviti vozilo v pogon. Pišejo še, da se je pri tem njegovem početju minuli petek vozilo vnelo in v celoti zgorelo. Fotografski objektiv pa je ujel neravno pločevino na vozilu, o kateri pa v poročilu ni bilo ne duha ne sluha.
Edinole rumene strani dovoljujejo, da ob temi stečajev lahko napišemo, da tista podjetja, ki odpuščajo delavce brez poplačil, res stojijo na klavrnih nogah. Njihovi “šefi” pa si ob tem za lajšanje prizadetosti kot za šalo umišljajo nove znamke na štirih kolesih. Morda zato, da jim ne bi docela spodrsnilo.
Srečanje župana Bogoviča z duhovniki
Krško, Brestanica - V posebni sobi gostišča pri brestaniškem ribniku je župan Franci Bogovič priredil novoletni sprejem za duhovnike župnij, ki imajo svoj domicil v občini Krško. Letošnji je bil v znamenju častnega kanonika videmske župnije Janeza Zorka, ki se po skoraj tridesetih letih pastoralnega delovanja poslavlja in odhaja v pokoj. Ob tej priložnosti se je župan Bogovič kanoniku Zorku zahvalil za njegovo dolgoletno delo in vlogo dušnega pastirja, še posebno pa za njegove uspehe pri obnovitvi župnijskih cerkva in drugih objektov. V znak pozornosti in zahvale mu je podaril zlato plaketo občine Krško, ki, kot je dejal, naj simbolizira tudi velik dogodek v letu, v katerem bo kanonik Janez Zorko vernikom podaril svojo zlato mašo. D.K.
Župan Franci Bogovič in kanonik Janez Zorko
Pustne novice - zanimive, aktualne, šegave in norčave
Brežice - Pustne novice, šegav in norčav časopis bo v občini Brežice letos ugledal luč sveta že tretje leto zapored. Kljub šaljivi vsebini, pa Pustno društvo čaka odgovorno in težko delo. Nekateri se zaradi njih jezijo, drugi pa smejijo.
Čeprav smo še vedno v najdaljšem mesecu v letu, pa se že počasi oziramo tudi na konec februarja, ko bo spet v deželo prišel pust in odgnal zimo. O letošnji, zaenkrat, nimamo kaj dosti povedati. Kakorkoli že bo s to zimo, pa bomo tudi letos v pustnem času prebirali Pustne novice, ki jih izdaja Pustno društvo Brežice. Ker pa je tudi šaljiv časopis potreben temeljitih priprav, seje pred dnevi na prvem uredniškem sestanku zbral osem članski Upravni odbor Pustnih novic. Kot pravi glavni in odgovorni urednik Ivan Kapušin, si v uredništvu Pustnih novic želijo čim več svežih in odličnih idej, zato si tudi želijo novih zunanjih sodelavcev, ki jih bodo nadvse veseli in jih tudi vabijo k sodelovanju. Skratka, priprave na rojstvo tretje številke Pustnih novic, ki bodo zagledale luč sveta 23. februarja letos, so že v polnem teku.
Druga resnica pa je tudi ta, da se v urednikovem arhivu že lep čas zbira material, ki pa ga j6 potrebno nadvse skrbno obdelati, kajti kot poudarja Ivan Kapušin vsakdo res ni za “hece”, tako se rado zgodi, da se čisto nehote iz šale razvije velika zamera, ki se po letu dni nikakor ne pomiri. Kajti v uredništvu Pustnih novic ne “šparajo” črnila in zapišejo tudi ime lastnika določenega članka, in zamera je tu, po drugi strani so pa tudi takšni junaki, ki se radi nasmejijo šali na svoj račun in nikakor ne kuhajo dolgoletne jeze. Kajti, ti drugi se še kako dobro zavedajo, da je vse, kar se o njih govori, pa naj si bo dobro ali slabo dobrodošla reklama, pa čeprav jo prebiramo v Pustnih novicah. K.M.