Pablkhed mmI dbtributed mder permit No. 728) mntKo#. by Uia Act of Octobei 6, 1917, on file at tXie Po«t Office of Clevelamd, Ohio. By order of the Pretldent, A. 9. Borlecon, Postmaster Gem. the only slovenian daily between new york and chicago the best medium to reach 180.000 slovenians in u. s., canada ■ and south america. L ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indivisible whh liberty and justice for all." ^^LUME V.—LETO V. Copy 3c. CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) JAN. 12, 1922, ST. (NO.) 9. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of Mkrch 3rd, 1879 Posamezna xtevilka 3c. II lEAVa m ZAHTE-Vitll POVRNITEV ZGUBUENEPUČE '5.000 DELAVCEV ZAHTEVA, DA .SE JIM POVRNE PUCO, KI SO JO IZGUBILI TEKOM DVOMESEČNEGA ŠTRAJKA. - ODLOČITEV SODIŠČA VELIKE VAŽNOSTI ZA UNIJSKO DELAVSTVO. Častniki zanik« je jo Načrti Henry Forda.'Boj radi Newberry- jevega sedeža se obdolžbe. del yj.v York, 11. januarja. — Danes je tukaj elan naj-'%iega državnega sodišča, sodnik Wagner, izdal injunk--0 proiti krojaškim tovarnarjem, v kateri se jim pre-vekiuje organizirano prizadevanje za vsiljenje 49-ur-istotako vsiljenje sistema za delo od kosa, 'j 1 posledica te odločitve bodo odvetniki za unijske _ avce v 'kratkem vložili proti delodajalcem tožbo za ^^v^itev vse plače, ki so jo izgubili tekom dva meseca ..^^Jajočega štrajka. Skupno število delavcev zhaša 55 J'Oc, vsled česar se računa, da se bo zahtevalo od tovar-'^v od $3,000,000 do $4,000,000. ^^'njamin Schlesinger. predsednik unije krojaških Za danes naznanil, da se je že podvzelo korake 7^«žitev tozadevne tožbo. Odločitev sodnika Wagnferja, trajno injunkcijo proti tovarnarjem vsled krši-več" ^ delavci, je prva te vrste v deželi in naj- ^^žnosti za unijsko delavstvo širom Zedinjenih jg -ko je sodnik Wagner podal «voijo odločitev, ^ Steur, odvetnik za krojaške delodajalce, izjavil, r vložilo priziv proti odločitvi pri ape- J ^^^'iziji najvišjega sodišča, in je obenem naznani) gggj prizadevalo dzposlovati zaslišanje v yoi'\?^^^tey sodnika Wagnerja pravi, da so se new-ia t • tovarnarji nezakonito zvezali med seboj, vse člane svoje: organizacije, da vsilijo 49-g^teden in pa delo od kosa, kar je direktna kršitev po-iti r j^^d delodajalci in delavci, ki določa 44-urni teden ^ tedna. Ta pogodba, ki je bila sklenjena 29. Še obnovljena 23. junija, 1921, ostane v veljavi junija tekočega le^ta. »^'1 9*' .A Sil vihar v Yorku. New ^ork, n. jan. — New danes zadel eden naj-i y , Jiharjev, kar se jih pom-tie jg zimi. Okrog 2. popol-Ufo, z naglico 90 milj na Vih. Naj p f se je pričel polaigoma. ki Je pričel naleta vati sneg, je kmalu spremenil v Vtijgj. ^dro. V dosti slučajih je metal na tla, jim tr-Ne iz rok in na vse mo-^^^čine oviral cestni promet, bilo veliko oseib poško- 'tlQ; '^^Gt v pristanišču jd bil hudo prizadet. Več ^ Jiil}Parnikov je bilo odtrga- ^ ^ medtem ko je več ^ prihajajočih parni- lii Oralo čakati zunaj na mor-ker Nove demonstracije na Dunaju. HOTELI IN PRODAJALNE SO ZAPRLE VRATA, KO SO BREZPOSET^NI DELAVCI PRIREDILI DEMONSTRACIJE. WATSON IMA NADALJNE ZAPRISEŽENE IZJAVE BIVŠIH VOJAKOV. Washington, 11. jan, — Danes je senatni odsek, ki preiskuje obtbžbe georgijskega senatorja Watsona, pozval na izpričevan je več bivših armadnih častnik v, ki vsi zanikujejo obdolžbe bivših vojakov. Polkovnik Chas. J. Symonds iz kampe Sherman, ki je poveljeval ameriškemu taborišču v Gievres, Francija, kjer je bilo glasom pripovedovanja' vojakov več vojakov brez obravnave o-bešenih, je izjavil pred odsekbm da je bil v Gievres obešen le en vojak, in da je bilo obešen je na njegovo odredbo izvršeno tajno. Izjavil je, da se obešanje ni obdalo v javnost takoj, je bil vzrok ta, da je bil umor, vsled katerega je bil vojak obsojen na smrt, izvršil v drugem okrožju, in ker ni želel, da bi bila velika množica vojakov priča obešen ju. Sliko vešal v Gievres, katero je predložil odseku neki bivši vc-iak, je polkovnik Symonds identificiral kot pravo. Zaslišan je bil tudi stotnik Joseph D. Hahn, ki je zdaj nastavljen v kampi Benninlg, Georgia. Izjavil je, da ni niti ene besede resnice v obdolžbi vojaka H. W. Segala, ki je obdolžil njega, da je bil odgovoren za nezakonito usmrtitev dveh črnih;'vojakov.' Več drugih častnikov je izjavil!-, da niso nikdar slišali 6 linčanjih pri 16. pehotnem polku, o kate-, rih je izpričevalo že več prič, katere je dosedaj zaslišal senatni odsek. Senator Watson je danes predložil odseku zapriseženo izjavo bivšega vojaka J. A. McDonalda iz Youngstowna, O., v kateri se izjavlja, da je bil navzoč v Bres-sens jetriišnici v Franciji, ko je AKO MU VLADA IZROCi VODNE NAPRAVE V MUSCLE SHOALS, PRAVI DA BO U-STANOVIL TAMKAJ NAJVEČJE INDUSTRIJALNO SENATORJI ZAHTEVAJO, DA nadaljuje. SREDIŠČE V AMERIKI. se z glasovanjem čaka. po. Detroit, 11. jan. — Henry j - Ford se je danes izrazil prSd ne-j Vl'ashington, I I. jan. — Boj kim časnikarskim poročevalcem, radi upravičenosti Truman H. da bo ustvaril v Muscle Shoals Newberryja do senatnega sede. eno največjih industrijalnih sre- žn. ki je posledica volilne kam-diBč v deželi, ako mu vlada izro- 1- '9)8, se je nadaljeval či svoje tamkajšnje vodne na-, ^ senatu z vso resnostjo, pj-ave ' j in ko se je današnja seja zaklju- Načrt, katerega ima Ford drznil iz- predstvlja eno največjih indu- ^a^o da bo glasovanje iz- strijalnih podvzetij, kar jih pom- ni industrijalna zgodovina Ame. P"znava se pa dejstvo, da je rike. Ford pravi, da njegov načrt ^o- obsega zgradbo mesta, katerega daljava bi znašala 75 milj. To mesto bi sestbjalo iz malih mest izraza z Hm V PARIZ, DA SE ZAGOVARJA PRED PARLAMEKTOfll PARLAMENT JE SILNO RAZBURJEN VSLED NAMERAVANE ANGLEŠKO-FRANCOSKE VOJAŠ KE POGODBE. in trgov. Ford pravi, da bi i;« njegovem načrtu delavske družine bile deležne vseh privilegijev in udobnosti, ki jih ima človek, ki živi na deželi. Glasom Fordovega načrta naj bi se mu naprave v Muscle Shoals dalo v najem za ddbo 100 let. On pravi, da bi se naprave v pblovici tega časa lahko povrnilo v roke vlade na tak način, da bi ne bil noben posameznik v stanu delati profit, temveč bi istega imela le vlada oziroma ljudstvo. Njegov načrt je tako izdelan, da ne bi imel od tega pod vzet ja nobenega prbfita niti on niti nje-%ovi dediči, fqrd želi, da mu vlada dala svoje naprave v Muscle Shoals v najem, le vsled tega, ker hoče pokazati, kaj je V stanu doseči. On pravi, da bi izvedba njegovega načrta preo-stavljala vrhunec njegove aktivnosti. . Toda projekt v Muscle Shoals je šele zadetek Fordbvega načrita. Pozneje bi istega razširili po seh delih dežele. Upregel bi »al, 64 zdravstveni airadniKl Dunaj, 11. jan. — Danes popoldne je prišlo v tem mestu zopet do veilikih demonstracij brezposelnih delavcev, ki pa so se zaključile mirno. Hotelirji in trgovci so se bali, da pride do sličnih dogbdkov kot 1. decembra, ter so pozaprli vse lokale in prodajalne. Demonstrirali so delavci 16 velikih tovaren ter sprejeli resolucije, v katerih se zahteva, da se zpustj vse one delavce, katere se je zaprlo kot posledica zadnjin demonstracij. V resolucijah se ne nahaja ničesar, kar bi dalb soditi, kaj bo- Wi. Razburkanega morja niso do storili delavci v slučaju, da se pregledajo stanje na parniku, Ig^ mu dovoli vstop v ^ hudem viharju se naha-O'^brtem morju armadn. jg ^ ''Cook", na krovu ka-Mahaja 942 ameriških ki se vračajb iz nemo- h '^Piranega ozemlja. Neka :»^ brzojavka s kravo ' ^ j® poročala, da je trans- ,y,iora zopet izšel zmagoivalec. Senatna kot poslanska zbornica parlamenta sta poslali proteste v Cannes, in sliši se zelo veliko o padcu vlade, kot se je dogajalo že večkrat tekom tekočega leta. Gaston Vidal pomožni državni tajnik, podaje o an-gleško-francoski pogddbi naslednji komentar: Ta pogodba prinaša deželi ono varstvo, katero smo zahtevali že izza oklepa Versailleske pogodbe. Ka'ko more parlament zavreči ono, Česar je zahteval že zadnja tri leta?" Kabinet je imel včeraj in danes tri dolge seje, in ni-kaka skrivnost ni, da parlament ne odobrava Briando-vega postoijianja in da je kabinet razvojen na \^rašanju. Usoda prihodnjega francoskega kabineta in ori jen taci ja nadaljne francoske politike odvisi od jutrajšnjega glasovanja v parlamentu. Briand bo dospel v Pariz ob 9:45 jutri dopoldne. Odšel bo takoj v Elizejsko palačo, kjer bo kabinet pod pred-sedništvom predsednika Millcranda poslušal, kaj ima Briand po.vedati dodatno k k^r je sporočil potom bi-zojavk iz Cannesa. Za Briandov nenadni odhod iz Cannesu je odgovorna brzojavka kabineta, ki ga je pozvala, da naj pride v Pariz ter razloži svoje delo. Eno izmed glavnih spornih vprašanj v kabinetu je, da-li naj gre Briand takoj na sejo parlamenta, še predno je slednji imel priliko proučiti besedilo pogodbe, ali naj se poroča, da se pogodba točko za točko prouči. Večina je za to, da se pogodba rešeta točka za točko. Posebno veliko nasprostvo je o^)ažati napram točki, ki določa znižanje francoiskih sil ob Reni. Govx)ri se, da Briandovim načelnikom v parlamentu načel ju je vojni minister M. Bartbou, ki je bil že večkrat Ameriški delegatje so predla- ministrski predsedenik, in o katerem se trdi, da je znan vsled svpjega prc^ti-britiškega nagnenja. Od jutrajšnjega glasovanja v zbornici odvisi, kakšno bo postopanje Francije napram Angliji v bodočnosti. ozirom na stališče, ki ga mislijo zavzeti. Upanje, da pride do glasovanja že danes, so popolnoma uničile zahteve senatorjev, da ae do voli več časa za debato. Celo predlog senatorja Spencerja, ki vodi borbo za Newberryja, da se zbornica sporazumi za glasovanje jutri ob 4. uri, je propadel, ko je naatopil proti njemu senator King iz Utah, ki je izjavil, da se da tak sporazum, ako treba, doseči še jutri. Senator Newberry je obtožen, da je potrošil prevelike svote denarja v kampanji za svojo izvo-itev. Washifigtonska konferenca. ANGLI.IA IN JAPONSKA PREDLAGATA, DA SE RAZ-OROŽENE BOJNE LADJE PORABI ZA VARSTVO PRISTANIŠČ. ' Washington, 11. jan. — Velika pe^orica je danes nadaljevala z izvedbo svoje revizije mornariške pog'odbe, toda je naletela na nesporazum, ko se je prišTo na razorožitev bojnih ladij. DVA UBITA V ŽELEZNIŠKO NESREČI. Portmouth, O., 1 I. jan. —- Da nes zgodaj zjutraj je skočil s pro ge brzovlnk S, and. O. N., pri čemur sta bila ubita dva železničarja, eden pa dobil resne po-&odbe. Mrtva sta kurjač John G. Callihan in pa H. E. Caldwell. gal i. da se vse bojne ladje, glede katerih se je sporazumelo, razo. roži tako, da bocTo povsem brez-vporaibne. Francija je predlog podpirala in isto nagnenje je pokazala Italija. Velika Britanija ill Anglija na drugi starni pa sta sulgestirali, da se ladje obdrže v takem stanju, da se jih lahko rabi za varstvo pristanišč ali pa za vaje. Ko so predstavniki vseh delegacij p'o večurnem razmotriva-nju zaključili sejo, je ostala zadeva nerešena, in se bo zadevo skušalo rešiti na jutranji seji. Danes so japonski in kitajski delegatje zopet pričeli z razmo-trivanjem vprašanja glede San-tunga. Sibirska delegacija je izročila konferenci svoje obtožbe. Zastopnike Vzhbdne sibirske republike, katere sedeS se nahaja v Citi, so danes objavili spomenico, katera je bila predložena tajniku Hughesu kot predsedniku konference in vsem ostalim delegacijam. Ta spomenica obsega besedilo razgovorov, kateri sb ae vršili med Toki jem in Parizom glede Sibirije. V teh razgovorih se je šlo za st)oraaum, glasom katerega je imela Japonska s pomočjo Francije dobiti protektorat nad vzhodno Sibirijo Japonska grozodejstva v Sibiriji. Spomenica pravi, da kakor hv- tro so se v marcu 1920 umaknile iz Sibirije ameriške čete, so Japonci takbj ojačali svoje sile ter uvedli najhujšo strahovlado. Spomenica pravi dobesedno: "Opis dejanj japonskih čet v ozemlju ruskega daljnega vzho-la bi predstavljal eno najtemnejših slik v zgodovini Rusije. Pod pretveza borbe proti "boljševizmu" so Japonci morili može, žene in otroke kar na debelo, požigali cele vasi, uničevali vladna poslopja, ter povzročili prebivalstvu in državi za več mili j onbv zlatih rubljev škode. "Ta plodžaj je bil za rusko ljudstvo tem grozovitejši, ker ni bil posledica gotovih nesrečnih okolščin, temveč posledica pre mišljenega' sistema .■okrutnosti, katerega sb izvajali Japonci v Sibiriji." ■ - 9- MISSOURSKI RUDARSKI PREDSEDNIK PROTI HOWATU. in govih pmtaSav, ki niso marali po slušati odredbe vrhovnega nunij-skega uvada, naknr je ta Howa— tovo administracijo odstavil nastavil novo. --o- NEMCI SO SOVRAŽNI AMERIKI. Kansas City, Mo., M. jan. — Arch Helm, predsednik tukajšnjega rudarskego okrožja je danes izjavil, da bo jutri predložil distriktni konvenciji poročilo, v katerem bo nasprotoval postopanju Aleksandra Howata in nje Berlin, 11. jan. Prebivalci mesta Monakova še niso pozabili na vojne sovražnosti. Pred kratkim je bila v nekem monakovskem gledališču uprizorjena predstava z ameriškim ozadjem in ameriškimi imeni. Tukajšnji list Neue Berliner Zeitung poroča, da so gledalci med predstavi dvignili tak trušč, da se je moral zastor spusiti in s predstavo prenehati, o — Samogovor enega izmed treh ženinov nečimurne Malke V igri "Izbiralka", katero vzprizori dram. dr. "Ivan Canlcar" v nedeljo v Božeglavovi dvorani: "Ži veli I Zmaga je moja I. . . Gospod Branko je ddbil košarico, go spod Volčan je dobil košarico, a jaz dobim Malkof Takoj grem k njej I _ Pridite, da vidite, kako sc je obnesla njegova snubitev. Ne bo vam žal, kajti igra je od početka pa do konca polna zdra vega humorja in komičnih prizorov. I! STCaN 2. "ENAKOPRAVNOST" JANUARY 12th, 1922 ^ ^ ===== **E]nal«:oprav-itost^^ ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned A»d Published by; (THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. S3.00, S mo. $2.00 United States ......................1 year $4.50. G mo. 2.75. ti :ao. M.OO Europe and Canada .......................... POSAMEZNA ŠTEVILKA 3, SINGLE COPY Sc. Lagtuie in izdaia era Aifierščko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551._6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino offlaaov ni odgovorno nc urednižtvo. ne BpravniitTo. CLEVELAND, 0., ČETRTEK (THURSDAY) JAN. 12, 1922, POSLEDICE PROHIBICIJE. Posledic prohibicijskega blagoslova imamo danes toliko ,da jih lahko kar tipljemo. Imamo dosti slabih posledic, a vendar bi se motili, ako bi ne priznali, da je prinesla tudi nekaj dobrih reči. Med slabe spada v prvi vrsti zastrupljevanje z raznimi strupenimi pijačami. Pri tem so prizadeti v prvi vr-, ^ času. ko se je posla, sti ljudje, ki so kroiiično vdani pitju žganih pijač. S eve- ^ vlalo od nas staro leto, so obis- prosekucijo tudi ničesar ne dosegla. Koristi od tega pa'vega ničesar; mogoče bo brezpo- kot pa svoječasna fabrikaci-nima le navaden državljan, Id sam napravi svoje vino, trajala še'dolge mesece, ja Smolnikar j eve lurške vode v temveč tudi lastnik velikih vinogradov. Poročila razno-i I". Vile Rojenice so Ljubljani. . Brat Padar obiskuje i-i . .. , , .... , . I koncem minulega tedna vasova-11 o.Tie rn^šcane lil tudi kmetske vrstih opnizacij katere so organizirali prcjlucenti gi-o-D„li„s.-Ibolnike v kamniški okolid. v hi-zd.ia. izkazujejo, da je zahteva po grozdju danes, ko ga H„k.r ulici. Za spomin 1 šo pride kot stranik,' kmalu p. kupujejo posamezniki ,večja kot kdaj prej. ostavile zalo hčerko. j začne razvijati talente najmoder Ce se spomnimo še na dejstvo, da se je kuha pive na j Rojak Peter Čeleintk, ki je bil najše medicine in se p'onudi za iz vršitev vsake še tako težke, opera cije. Velik mojster je v ,,rezanju" nog in rok, ki ga smatra za domeh že, tudi povsem udomačila, tedaj vidimo, da pro-vslužbcn v konjušnici Cleveland, Collinwood. Newburgh i)y mail.......1 ytar $(>.00. i mo. $3J)0]^jbicij'e, kakrS.'lO SO si predstavljali SUhaČi V dncll SVO- Nemanich, je ze dalje 3 Kio. $2.00, ..... _____•___ , 1 N., . IT- časa boleh en in je bil primoran jega svetega navdušenja, sploh ni ■ sati, doma je nekje iz Štajerske- Iz slov. nasielbin. Milwaukee, Wis. — Zopet se je vstanovilo veliko slovensko podjetje. Rojaki R. Ceplak, ter brata John in Joe Ermenc so ku- železnica ne obratuje. Tistim,! a • n M .4 10 IftfO pili prortor i. Pfemosovno jclajc, ,o znižali plač. od n^r '' iSče n. 73 in National Ave. na sj.lO na 4.50. V.e pa le poles I ga. Lowell, Ariz, — V vsej okolici so delavske razmere silno slabe, posebno v Bisbee je kakor veliko pokopališče, ker niti ulič- oditi v bolnišnico. Uoati je. da skoro okreva in se vrne na svoj posel. Poročno dovoljenje so si zpo. slovali John Škrabec, 44, 1316 Elizabeth St. in Frances Pusch, 44, 1317 Elizabeth St. Potem Ste ve Smolich, 24, 1302 Highland dišče na 73 in National Ave. na West Allisu. Podjetje bo organi- je Math Rerich, , — 302 Stone St., in Mandelina tega Kaže na to, da se razmere ne 9 i 7nn M zirano na široki pod agi in trgo- i j ■ i r> i , , , vi J onkovic, ^1, /00 N. Broadway. ^ ^ bodo izboljšale v d oglednem ca- n i jr -i. ii- valo se bo z drvami, cementom su ' "°^sckljuna štorklja se je mi- j nuli teden oglasila tudi pri dru-Johnston Citv, IIL — V tej na. vKoleto, 1510 selbini so zaprli pred kratkim - 'cora St. Prinesla jim je čvrste-rov in kakor se sliši, bodo zaprli I ga sinka. V kratkem še druge. Sicer se to . _^_ ne ve zagotovo, toda v sedajnih' časih je vse mogoče, kar je za de- i lavce slabo. in cementnimi bloki. Nova družba Se je vstanovila pod imenom Milwaukee Coal, Wood and Supply Co. To je prvo podjetje te vrste med rojaki v državi Wisconsin. RAZNE VESTI. Denver, Colo. — Tukaj je u- Medicinska fakulteta v Kamniku, Iz Kamnika pišejo: Slove- da, gotovo je tudi marsikatera nedolžna žrtev našla prez- kale rojenice znanega rojaka mrla soproga znanega slovenske- enio «mrt v steklenici, napolnjeni z lesnim alkoholom ali, Franka Puncer na West Allis. I ^a gostilničarja Prijatelji. Bila rrr kako dru a y____ 1 . •_ _____ ___ v . ______1 _ ne poznamo, kajti r.i ga skoro med nami odraščen«gai J° ™ k„ d,.. evr.,i človeika, da ni imel prakse v kuhi raznih sadnih zganj se' Kak.r je znano, je ome. V starem kraju. za napredek društev v naselbini. Pokojna je bila rojena na No- j njeni rojak lastnik sladčičarne in'tranjskem. V Ameriki je bivala najradikalnejše sredstvo pri boleznih več vrst. Vodeničnemu kmetu, ki ga je za zadnjo pomo?-klical k sebi, je priporočal, ako h'oče, da si reši življenje — amputacijo obeh nog in o.beh rok. Skliceval se je pri teivi na moj-strsiko izvršeno „odrezanje'' roke na nekem kamniškem meščanu, katero operacijo j'e siromak plaičal nele ham'o s smrtjo, mar več tudi z velikim honorarjem. Brat Padar je tudi specialist za injekcije tuberkulina. Dr. Volav-šek je odredil kamniškemu rojaku injekcije. Namesto zdravnika v Kamniku si je izbral pacijent za leenika brata Padarja, ki mu je tuberkulin v takih množinah vbrizgoval, da ga je ljubljanski lekarnar, pri katerem je opeto-vano ponovil recept, vprašal, če morda tuiberkulin pije. Za brata Pa dar j a se je zanimala tudi žc 'oblast. Okrajno glavarstvo je o ^oslavija I5 miljonov pr? cev. Bo že prišel čas! Jugoslovcnske srebrne se plačajo v Jugoslaviji le 5o 15 K, d očim jih plačajo Uji po okrog 24 K. Zato v slaviji bujno svete tihotap srebrnih kr'on v Italijo, kai škodo Jugoslaviji. A,ko p Italjani toliko, zakaj bi jihl gla plačati po 24 K tudi j lov. Narodna banka?. Pon'"'*''® bi s tem tihotapstvo in Na'' OVJ »vest. bkrož ospo bi leustr "snka bi lahko uiporabila srebrnih kron za povečanj vinske podlage, del pa eve •20 izvozila z velikim doki k na primer v Ameriko, kj I tem plača ena srebrna krona p«)m v i 56 papirnatih kron. ■ teh Razkrita vlomilsko gne!, da "Mariboru^ Južna železnica i laleč da Novi Lurd, na Gorenjskem pa Vodice, znane po svetnici Johan-ci. Sedaj utegne postati po klt- Vse enako pa prizadeva dejstvo, da se je industrija;s tem si je zagotovil za bodoč-že 21 let. z izdelavo pijač povsem ustavila. Pivovarne in distilerije, nost dobro pomoč. Rojak Pun-|ttj naselbini so sdo so prenehale z obratdm, in posledica je, da so tamkaj za-T ^ve.pbče znižujejo, me, '■ ..... , .1. 1 1 1 TI J. punci in mu iz srca castitamo. ptWjeni delavci izgubili delo, vlada pa velike svote dohodkov, Posledica je, da morajo davkoplačevalci primanjk- Delavske razmere v i rikalcih slaven naš Kamnik, na-slabe, ker se ^3 lep'o mesto pod kamniškimi Preminula je rojakinja R. Me-1 Ijaj nadomestiti v obliki višjih direktnih oziroma indi-jj^ijgi bolezni. Pokoj-'- - odtrgala pn placi rektnih daVkov, stanujoča na Reed St., po niča je bila stara 52 let medtem ko dra. I planinami, ki je dosedaj poznan I le kot prijetno letovišče. V Kani-iniku so se začeli poprevratu na-St§r City, W, Va. ruz. j geljovati menihi vseh vrst in v ginja narašča. Da rjav je v v žl je pi vila mariborski policiji, da 7nani tatovi vlomili v vagi ^1. kolodvoru in odnesli i« 234 kg usnja v vrednosti 000 K. Policija je odredila --bsežne poizvedbe. Uspeh faj p, nad vse pričakovanje veli^n tre Tciji se namreč ni posreči slediti samo teh tatov, amp zoblj razkrila tudi d'obro organi'lebu cfužbo. Kot sokravci zadnji iš g vine so bili aretirani: brez|i: r.i Makso Schwarz iz Sv pod M.nriborom, brata Ka' pozorilo celo zdravstveni odsek j Ivan Rcmer, delavca na P ) vr: ministrstva narod, zdravja na'ju, in Marija P.:nekovič ter »retj fenomenalen pojav kamniške me dicinske fakultete. Izgleda pa, da skoro vse ukradeno blago« se vsa zadeva nahaja še vedn'» prav je bilo deloma že v sin iz Pobrežja. Našlo se J' iiu _ , , .. . J. J* prog, ava siiia. rrani; na v A v nadomestilo za te slabe posleaice pa imamo tuAi v Milwaukee l>ar dobrih. Poglejmo, kako se je to zgodib. S prihodom suše so si bogatini svoje kleti bogato za ložili z izbranimi opojnimi pijači. Revež seveda tega ni bil v stanu napraviti, in tako se je nekaj časa zdelo, kot da en razred lahko z nesramnostjo krši zakon, medtem ko drugemu uboštfo iikaz^je, da ga rad ali nerad spoštuje. Toda to stanje ni trajalo dolgo. Eden najpripro'stej-ših zakonov narave je, da sok grozdja postane vino, ako se ga istisne, zlije v sod in počaka, da zavre. In to je ono, kar je napravilo navadno ljudstvo .širom Zedinjenih držav. Pred prohibicijo so kupovali in stiskali grozdje le vinski trgovci. Danes kupujejo vino posamezniki direktno od producenta v obliki grozdja. Sam stisne vsak kupljeno blago in ve, da ima v kleti pristno vino, katerega uradno ime seveda je "sadjavec". , (^Glavcem, resni opasnosti je že kam-Za »jo žalujn so-T '"^jniško meščanstvo, da ga neke- dva sina Frank na West Pr=moga.|g^ popolnoma ne objame ncv. Zoper lo nesramnost se »e-T ^rtva r'oka". V nekdaj reno- ter ena hči. Rodom,je iz Št. Petra daj bori organizacija a seveda naibrže brez uspeha. Družbe so miranem zdravilišču sredi kras- V štadiju prav resnega študija. Baje je dobil akt v izjavo tudi dr. Serko, dekan ljubljanske medicinske fakultete, da izrazi tucr on svoje mnenje 'o svoji posestri-mi medicinski fakulteti v Kamniku. Ljudsko štetje v Jugoslaviji. V državnem statističnem uradu jljcni bratje", redovniki, ki čuti- _ !pri Novem mestu. ' ,, , , .v . i . I odločne, da znizajo mezde m u- Nokoliš, 111.—Delavci v North ničijo organizacije, zato napove- . , , . , , J J ■ ■ X , . , , , i no menda v sebi posebno iiagne- rovu so Dih dalje časa izprti m dujeto vsestranski bdi delavcemi r . . ... , v , J -v ]• 1 1 .• I ci* u *11 t> '■> • -inje do mfedJcin«. Ah so kamnls aele*l4. dec. so pričeli delali po-1 Shckvil'e, Pa, — Ze v jeseni i . , . lagoma. West rov pa dela po šti- so odtrgale družbe na pedi 30 j ^^ ti dni na teden. — Tukajšnee o-! odstotkov, sedaj pa so pred ne-!^'^ v Ka. c ij<, ri blasti iščejo rojaka John Turka, kaj tedni odpustile veliko število mestu, nam ni znano. nega parka so se usidrali „usnii-|je bil te dni d'ovrsen pregled re- 'kateri bi moral pričali zaradi u-j dclavceV, takft da vlada velika mora Johna Mckinda, ki se je pil brezposelnost. Za tono premoga petil dne 31. maja 1920. Turk je bil z umorjenim skupaj do zadnjega časa pred umorom in za to so ga oblasti prijele in posta- plačajo po 4 5centov, poleg tega pa še morda delavec odstraniti en čevelj debelo kamenito plast. Dvomimo pa, da bi to bili, ker bolni'sk'o znanje, ki ga razumejo kamniški bratje, se z onim usmiljenih bratov v Kandiji niti primerjati ne da. V Kamniku se je James City, Pa. _ American | namreč začela pod dekanatcAn vile pod varščino. V to naselbino j Platp Glas's Co. je dne I. dec. | brata Padar j a na tihem in iz je prišel iz iVIilwaukee, Wis., s znižala plačo za 15 odstotkov, iskromnih poČetkov razvijati prisvojim prijateljem Mencinsta-j potem pa je odpustila delavce, rjem. On itna eno sestro v Mil. češ, da je treba popraviti tovar-waukee in strica v Sheboygan,! no .Sedaj bo baje pridela z obra- stna medidnska znanost, ki u-tegne postati očigled za lahkovernost prebivalcev kamniškefga z'ultat ljudskega štetja po narodnosti, ki se je vršilo v ravnokar minulem letu. Po narodnosti se jie pri ljudskem štetju Ugotovilo irugih Slovanov, 508,494 Nem-9,546,000 Jugoslovanov, 190,181 cev, 494,168 Madžarov, 479,890 ArnaVtov (Albancev), 178,315 Rurnunov in 9585 Italjanov. Kakor je iz navedenih podatkov raizvidno, je prebivalcev neslo-vanske harbdnosti v Jugoslaviji skupaj 1,854,704 ' ali 16 odstotkov celokupnega prebivalstva. rekah. Usnje sta odnesla R ti .Kak blis rtvi ^gal rxlvora brata Remer in je )dar la najprej v bližini postaj® isko reje pa prenesla k posestni* )ja l nekovič. Policija je dalje'Ccif lala tudi nekega Jurja Art se ; jf., pri katerem je našla vf leti vanju plod podom skriv< ame kjer je bil del ukradenega' je u i?, še mnogo dru'gih predi" ivi, ki so izvirali od drugih tatf vlomov. Nakradeno blago s" mc vi spravljali s splav j po na Hrvatsko, kjer se je I 2^ lazp^avalo. V gvezi s tel ^ bila aretirana tudi dva p iz Vratna; baje pa je zapl' afero še več Mariborčan' V skladišče trgovca Ivai' melča v Ljubljani so vdrli ni tatovi ter odnesli raznel ga v,vrednosti nad 6000 k Ali že imate DRUŽINSKI KOLED/ Pod tujo oblastjo pa je ostalo 3,- 500,000 naših bratov, kar zna- [mamo jih še nekaj v zalogi' či 30 odstotkov, Ako bi bil osvo-1 r^.mo 75c. Kdor ga hoče Vl^'ds t6gtl pOCGtja nG Zooooooooooooooooooooo^ Vsa drhteča, preplašena in vzradoščena, je po malem srebala rdeči sadni sok, oziraje se z nemirnimi in razvnetimi očmi naokrog. Ob vsaki črešnji, ki jo je pogoltnila, je imela zaveset, kakor da dela grehi sleherna kaplja pekoče in močne tekočine, ki ji je zdVknila po grlu, jo je navdajalas trpko slastjo, z naslado zločinskega in prepovedanega vživanja. Potem je dejala s pridušenim glasom: "Pojdiva!" In odšla sta. Gibko, z naklonjeno glavo, z drobnimi koraki, kakor igralka, ki odhaja z odra, je švigala med pivci, slo-nečimi za mizami, ki so sumljivo in zlovoljno gledali za njo: in kadar je bila pred vrati, si je globo oddahnila, kot da je ušla pravkar strahoviti nevarnosti. Včasih se je zdrznila in je prašala Duroya: ''Ce bi mi tukaj kdo kaj zalega storil, kaj bi naredil ti?" Širolko ustno j« odgovoril: "Branil bi te, prokletol" Vsa srečna rrui je stisnila roko, nemara % zmedeno željo, da bi jo razžalili in da bi jo on branil, da bi videla, kako se moški zanjo bij o, pa bodisi ti-le moški tukaj, z njenim Ijubčkom. Toda ti izleti, ponavljajoči se po dvakrat ali trikrat na teden, so jeli presedati Duroyu, ki je imel poleg tega že nekaj časa dokaj otepanja, da si je iskal pol-luije, ki jih je rabil za voz in trošek po krčmah. Sedaj je živel v neskončnih zadregah, huje ga je i-mclo nego tiste čase, ko je bil še v službi pri severni, zakaj polagoma, ne da bi računal, je zapravljal v prvih mesecih svojega časnikarjenja, ker se je neprestano zanaštil, da si pridobi že dragi dan debele vsote, in tako je izčrpal vse svoje vire in zaprl vsa pota do denarja. - . ' Jako priprost pon.oček, da je namreč jemal predujme pri blagajnici, jc kaj hitro odrekel, in listu je bil dolžan že plačo za štiri meSece, in sestato frankov za vrstice povrhu. Razven tega jc dolgoval sto frankov Forestierju, tristo frankov Jaquesu Rivalu, ki je bil od- prte mošnje, in trla ga je množica drobnih dolgov po dvajset ali pet frankov, ki se jih je sramoval priznati. Saint-Potin, s katerim se je posvetoval o pripravnih metodah, kako izbrskati še odkod sto frankov, ni našel nobenega sredstva, čeprav je bil zelo izumljive glave: in Diiroy je obup aval nad to revščino, ki ga je sedaj vse bolj v živo rezala nego svojo dni, ker je imel več potreb. Na skrivnem je kuhal jezo na ves svet, živel je v neprestani ujedljivosti, ki se je pojavljala ob vsaki priliki, vsa'k hip, iz najneznatnejših vzrokov. Večkrat se je praSe.l, kako to, da je potrošil brez po-spbnm potrate in razsipnoAti povprečno po tisoč liver na mesec; in ugotovil je; obed za osem frankov, večerja v kakoršnemkoli velikem restoranu na bulvarju za dvanajst frankov, to je takoj en lui: prištej kakih dvanajst frankov, ki jih imaš za sproti pri sebi, in ki jih razfrč-kaš, da sam ne veš kako, pa znaša vse skupaj trideset frankov. No, in po trideset frankov na dan, to da konec meseca devetsto frankov. In pri tem ni računal vseh stroškov za obleko, obutev, za perilo, z& perico itd In tako ni imel 1 4. decembra niti dva solda v svojem žpp«, niti pravega sredstva v glavi, kako bi prišel do kakega cvenka. Storil je, kakor je storil žc dostikrat preje: opoldne ni šel obedovat, popoldne na je ostal v uredništvu ter delal, ves jezen in zamišljen. Proti četrti uri je dobil urno pošto od svoje metre-se, kjer je stalo: ''Ali ti jc prav, da bi skupaj dinirala, potem pa malo pokolovratila?" Neutegoma je odgovoril: "Dinirati nemogoče." Potem je pomislil, da bi bilo pač neumno, če bi si pritrgal par lepih trcnotkov, ki jih lahko preživi z njo, in jc pristavil: "A čakal te bom ob devetih v najinem stanovanju." S tem pismom jc poslal slugo k nji, dij si jc prihranil^ poštnii'0, potem pa je premišljeval, kako bi naredil, da bi si preskrbel večerjo. Ob sedmih ni še ničesar izumil; in slrahovita lakota ga je grudila. Nazadnje se zateče v svojem obupu k zvijačni nakani. Počakal jc, da so se porazšU vsi »icgo-vi tovariši, in ko je bil sam, je krepko pozvonil. Šefov sluga, ki j* bil še tam, da je pagil na pisarne, je pričel. Duroy je stal nervozen ar cd i sobe, iskal po žepih, potem pa hipoma: "Poglejte, Foucart, svojo denarnico sem pozabil doma, pa moram iti dinirat v Luxembourg. Posodite mi petdeset sujev za voz." Mcžak jo potegnil tri franke iz telovnika in je pra-?al: ' 'Ali želite več, gospod Duroy?" "Ne, ne. to mi je dovolj, hvala lepa." In ko je prejel srebrnike, Je Duroy odskakal po stop nicah, potem je šel večerjat v priprosto krčmo, svoje Ionu in je čakal svoje metrese. Ob devetih si je gr^l noge pri kaminu v malem sa-prist%inišče v hudih dnech sile in potrebe. Prišla je vsa v ognju, vsa vesela, lica so ji žarela od mraza na ulici: "Če hočeč," je dejala, "pojdiva najprej malo naokrog, ob enajstih pa se vrneva semkaj. Vreme je prekrasno, nalašč za izprehod. Odgovoril jc s čeiiiernim glasom: ''Čemu ven? Tukaj jc prav prijazno." Povzela je, ne da bi snela klobuk: "Ce bi vedel, kako čudovito sije mesec. Naravnost slast, izprehajati ee nocoj.' "Ze mogoče, ampak meni ni do izprehoda." Te besede je izrekel razjarjeno. Njo je to pogrelo, užalilo, in prašala je: "Kaj pa je s teboj? Zakaj pa si tak? Jaz bi šla rada malo ven, in res ne uvidim, kako bi tc moglo to jeziti." Razsrjcn jc skočil pokonci, — "Jezi me ne. Preseda mi. Tako, sedaj veš!" Bila je izmed listih žensk, ki jih kljiibovalnost draži in neuljudnosl tOgoti. Spregovorila je s prežimo, hladno jezo: '"Jaz nisem vajena, da bi se z menoj tako govorilo. G;em pa sama: zbogom!" Videl jc, da je stvar resna, živahno je stopil k nji, jo prijel za roke tor jih poljubljal jecljaje: "Oprosti mi, draga moj -i, oprosti, silno sem nervozen nocoj, strašno nataknjen. Nekaj mi jc hodilo navzkriž, neprilike sem imel, veš, v svojem poslu." Odgovorila je, nekoliko potolažena, vendar ne še umirjena: ''To ne briga mene prjiv nič; ali misliš, da boš svojo slabo vuljo nad mano iztrcsal?" Oklenil jo je z rokami, potegnil jo proti kanapeju: "Poslušaj, zlata ttioja, saj te nisem hotel žaliti; prav bič, nisem mislil, ke-j govorim." Prisil'! jo je, da jc sedla, in jo pokleknil pr Ah si mi odpuatilr,- Rcci, da si mi odpustila.' Hladno je zamrmrr.Ia: "Naj bo, a ne začni pet." — In ko je vstala, je pristavila: "Sčdaj pa pojdive na izprehod." On je še vedno klečal, objemajo ji boke z r" jecljal je: "Prosim te, ostaniva tukaj. Lepo, ' prosim, Stori mi to ljubav. Tako rad bi te imel pri sebi, čisto samo zase, tukaj, poleg kamina "da", iz vsega srca te prosim, reci ''da". Oporekla je nakratko in ostro: "Ne. Jaz ho^ ven in se ne uklonim tvojim muham " Tiščal je vanjo: "Lepo te prosim, ^nzrok iman"' važen vzrok..." Vnovič je rekla: "Ne. In če nočeš iti z m grem pa sama. Zbogom," Surtkoma se mu je izvile in jo stopila k vratoiH čil je za njo in jo je uklenil v svoje roke: "Poslušaj me, Clo, mala moja Clo, posluša)' mi to ljubav. . ." Ni mu odgovorila, samo z glavo je odkimali' rnikaje se njegovih poljubom se ga je skušala da bi odšla. l"-'jal je: "Clo, mala moja Clo, vzrok imam-Obstala je in rnu pogledala v obraz: VLažeš.' ksen vzrok?" Rdečica mu je silila na lira in ni vedel, kaj če. In ogorčena mu jc oponeala: "Vidiš, da laže*^ rcpec ti!" — In s togotno kretnjo, s solzami v ^ zbežala od njega. Še enkrat jo je prijel za rame, ni si mogel pravi jen, vse priznati, samo da prepreči ta ruzd'^^' povedal z obumanim glasom" "To jc: niti solda ' vžepu , . . Vidiš." Strmo se jo ustavila, pogledala mu globoko da bi brala v njih resnico; "Kak? si rekel?" Do las je zardel: "I^ckel sem, da nimam nit' Razumeš? Niti dvajset soldov ne, nili deset sok'"* li toliko ne, da bi plačal čaSo nelinovca v kava'''* mor bi sla. Primor^Ia si me, da sem ti priznal jo sraniolo. A kako naj bi bil šel s teboj ven. ^ tem. ko bi sedela za mize, pri naročeni pijači, povedal, da ne utrpiir. toliko, da bi plačal rac'^" (Dalje prih.) ; 1922LJA'NUARY 12th, 1922. "enakopravnost" STRAN :i. juiwj p'fovariš Damjan. ne ivest. Spisal Podlimbarski. JI le, Čajo' ^ (nnljp.) to v ^ so naj u Cajževi moš lotap ^°®Podar je zmajaval z glav'o 3, kai^*" se v mislih čudil takš-{0 pl ®"®trašenosti, Šimen je poka i jih! pogumnost ter šel po udi j Potrepat rjavca, ki se je Pob JGnosti tresel po vsem žiti Naijj ^orka je prehrnil kozolec, •abila Je bil priča take gonje, jčanj 'y' je skobalil na ograjo, evei bolje videl, ako bi se zgc-doJ)i kaj. ^ dogodku sva se ^ Dam-la pc )m večkrat pog'ovarjala. Ko-teh pomenkov je bila trdi-5" , deklice, podolbne Marici, okoli. Posebno je iD ' *1 P^^rnjan. On je celo svoje-\aS rjavcu govoril o tem. Nasul 1 -2 Je y žleb ovsa in sedel k nje-los 1 v žleb. Aga je imel navado, 'if zolbanju z gobcem ote-pe ^ al pq strani in po nepotreb-OVGS v stajo, zato je paziti nan'j. Kbnj hraa am%oblje_ Damjan sedi pri njem tako govori moj to- f " T'® svojemu konjskemu tova-brezli: m. . . . . . qr C junak, ci- dražji. Ženska te strahu- MKakoboš a Ft vritnT sovražni kar^ gala od vaj domov ,je šla navad- s svojim prihodom. Stric se h5-^ , rsto bajonetov, ako si das ^ In Damjan samega je ujela Cajževa punca. Od tistega dne se je začel prav zanimati zanjo. Pri kosilih je postal zgovoren, pri večerjah dovtipen. Hitro je bil spa zil ves dnevni red Maročinih poslov. Vedel je, kdaj je deklica v kuhinji, kdaj ponese krmo živini, kdaj pojde mlest, prat, po vodo ali po drva. Ce je le mogel, je izpregbvoril par besed ž njo. Ona se ga, ni ogibala. Okolnost, da 80 postali njiju medsebojni od noša ji skoraj namah nekako trdni, njiju medsebojno vedenje domače, prijateljsko, ta okolnost mi je pričala, daje med njima ž nekaj dogovarjenega, dognanega in jasnega, a nič nisem videl in vedel kdaj, katero uro in pri kateri priliki se je njiju razmerje tako zelo zbližalo. Nisem si upal vprašati o tem Damjana. On bi se bil gotovo neVoljen obregnil na tovariša, ki je šele začel služiti cesarja, pa se že drzne prodreti v skrivnosti moža, ki ima le nekaj nad trideset čark na vra tih konjušne. ^Zapajzil 'sem, da hodi Marica pogosto na ulice u-m i vat si nogi, da se je začela tudi v delavnik bolje in skrbne je 'oblačiti. Ko sva sedala zgodaj zjutraj na dvorišču na konja, je bila gotovo ona kje blizu, da dobi najin pozdrav, ko sva se vra- I^ahko ga za vselej izbrišem iz števila svojih težkih dni/' je rekel Damjan, prislonil očiščeno sa bij o ob zid ter šel izbrisat čar-ko z vrat. ..Večkrat sem že gledala tiste vaše čarke na vratih. Kaj pomenijo?"' je vprašala Ma>rica z ulic, igraje z nogama v vodi. „Te pomenijo nekaj d'obrega, dekle. Petintrideset jih je še in te .pravijo, da moram še petintri deset dni služiti. Vsak dan izbrišem eno. Tu na vratih imam svojo pratiko.'' „A jaz sem mislila, Bog ve kakšno učenost pomeni tisto." »Učenost ni, am'pak račun je to, na katerega sem ze dolgo čakal. V petintridesetih dneh bo do kraja izbrisan ta dolgi račun." "Kam pojdeš potem?" „Kam pojdem? Na Kranjsko poj dem orat zemljo, kakor so to delali moji predniki; in četudi b'om moral trdo delati, vedel bom vsaj, za kaj se ubijam. Tudi sem pridem." „V Crešnjevek pridete? Le ?lejte, da ne pozabite!" „Da, to veš, da ,pridem, in ko '•ji bile ne vem kakšne gore na poti. Crez sam Triglav bi prišel." .,Pri nas najdete morda dosti novega, ako boste dalje odlašali „Nova gospodinja je>)ila tako ubbra z menoj, tako mehka, dobra in sladka,, daje nisem mog- biti ob škorenjž, kar je kazalo, da ga obhaja razdraženbst. Marica ga je jela pazno motriti. Nje la prestati. Vednč mi je razka- ni nogi sta zastali v vodi, njeni kovala svoje škapulirje, božje roki sta tesno tiščali tanko kril-poddbice in naštevala odpustke,>ce h kolenom; vsa jfe bila podob- no s škafon mimo naju po vode. Rada je videla Damjana na konju. On je bil res gibčen in spreten jahač, nič zvezanega in neokretnega ni bilo na njem, in kadar je trebalo, je šel njegov rjaveč iskro pred njim, kažoč sebe in svojega gospodarja v prikup-Ijivi podobi. Marica je kar strmela vanj. lylilcWS iwld,r"plUca"l^^dr'neb^,iiI S*m'o enikrat, bilo je nekega »mejo bele žensdce roke. Soko-I med pjhma -''.Jei.žugaia golob&aa. Oj ti vrag' daljši pogovcw. Z I)arnjanj%m sva 'eai" ivi ,i„ čistila svojo opravo pred hlevon. •» umm! Fej! Veliko »ga;, j, .,icah v vodi 1 naredil. S teboj se več gj umivala nogi. pol, ponašati, Aga-zgaga! „Dan se nagiba k večeru in je J bodi!" kmalu ga bo konec, hvala Bogu! pot in puliti grivo slabot-'dekletu. Kaj bo. kadar bo-d h brušene sablje pred ^ I , tvojim zlatorjavim čopom in n ki'ogle okrog tvojega gb- , te izgubiš pogum pred tni y ^ pestjo. Vidiš, kakšna je ® konjska pamet, ti umaza-Art ^ ! Pred Cajževo pun- se Pogreizneš v kolenih. Tebe, kakor ptica pod nebom ZAKAJ? te| ZATO: ZATO: ZATO: ZATO: ZATO: Princeton 5 51 čejo oženiti." „Ali res?" „No." Marica je s širokim pogledom obvela Damjana, kakor bi se te .smej oče oči pasle ob vtiaku, ki ga napravi njema novica na prijatelja. ,,Torej morate priti kmalu k nam, ako hočete najti vse pri starem." „Ti si že dolgo v tej hiši?" ,.Tri leta, odkar so umrli oče in se brat oženil na dom. Doma nisem hotela ostati, ker je prišla tuja ženska v hišo." „0h te tuje ženteke, te so vsakemu križ v njegovi rodni hiši, naj bodo že mačehe ali svakinje. Tako vednp slišim praviti." t Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov — / ktr pommii vsak oglas v vašem listu več dohodkov za vaš list — ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu liscu finančno — l:cr ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglasa v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov — Vpoštcvajte najprvo one trgovce ki oglaiajo v dnevniku S ENAKOPRAVNOST In nnročajte se nanj. Vedno najnovejše ve«ti, povesti itd. Ameriško-lugoslevanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. g katerih je deležna, in vedno me je vabila na božja pota in mi hvalila samski stan in večno deviši,-vo, menda zato, da. bi jI ostun pri hiši za deklo in da bi še svojo doto pustila na domu. Ta ženska se je tako zavzela za mojo ;asno in večno srečb, da mi jc ctlo prrgovarijala, naj ne nosim ob velikih praznikih peče. Tak-potrata v ndši je smešna in pregrešna, pa draga in od samega vraga — tako me je učila ta mila Jerica. Ja« sem se kmalu naveličala njene preračunjene dobroto in sem rajša potegnila k »thi-:u, ko je umrla njih žena, %a Tezplačnb deklo in gospodinjo. Tu si nihče ne upa uganjati z nrK /*ioj sitnosti s škapulirji, podobicami in odpustki, in ob praznikih oblečem to, kar imam. Pa tudi iz stričeve hiše se mi bo kmalu seliti. Nove gospodinje tukaj no-'cm čakati." „Kam se obrneš potem?'' „Ne vem še, kam. Svet je širok. K bratu ne g^'cm, kamor L-lahko šla. Dru'gim ljudem ne ma-/^m služiti. Gledala bom, da postanem sama gospodinja. Doto mam". Taka beseda je ugajala Dmja-nu. Stdpil je na kraj ulic. „Jaz ^•ridem precej sem, ko se izne-im te službe," je dejal tiho. „Ali domW ne pojdete?" ,,Tudi tja pojdem, k sestri poj dem." „Staršev nimate več?" »Očeta še imam. In kakor tvoj stric, tako bi se tudi moj oče še rr.'di oženili. Pisano mater bi nam vadi pripeljali v hišo, a otroci i o ne maramo in se bomo ustavljali, kolikor bomo mogli. No ko bi se morali podati očetu, poten) tudi jaz ne ostanem več v 'omači hiši." »Takšen čvrst..fant bi. ae pa vendar, ne smel bati pisane matere. Jaiz bi se svbje svakinje - rav nič ne bala, ko bi bila huda," je rekla Marica, drgaje no-ob nogo. da'si na njih ni bilo najmanjše nesnage. ..Pa le nisi hotela ostati doma. Taz se pisane matere ne bojim toliko, da bi bežal pred njo, ali meni ni p'otreba ostati doma in •cledati, kako mačeha na'peljava vodo na svoj mlin. Hvala Bogu, toliko dobim iz doma, da si lahko poisčem svoj kot in vzameir. svoj'o gosjpodinjo," se je pohvalil Damjan. Marici je srečen smehljaj letel po obi^azu. S priučeno Cankar o sebi. I svoje profesorje, posebno pa na j učitelja slovenSčine Fr. Levca, ki 'svojih učencev ni pestil s slovni- Rojen 10. maja 1876 na Vrh-je«, temveč jih je učil ljubezni in niki. Kdor pozna Vrhniko in nje spoštovanja do jezika. — V zad- tia nepremičnemu, vzornemu kipu. Strme v mladeniča, je vprašala s tihim glasom; „Vi ste po-aobni svojemu očetu?" »Ljudje pravijo da. ali jaz te-ne vidim. Jaz ne poznam samega sebe." „V našo vas hodi mož iz Črnega dola. Spominjam se, da je ■^ravil tisti mm nekoč pri nas, ko je žrebeta kupoval, da ima si-la pri vojakih, pri takšnih, kakor so zdaj tu. Crž mu pravijo, in vi ste mu nekoliko podobni." „No, to so moj oče. kbnjaki -•/ekuipec. Mi smo Crževi iz Črne ~a dola. Doma mi pravijo Cržev Tone, pri vojakih me kličejo za Toneta Damjana." „Slišala sem, da se tisti mož, Lorej vaš oče, ženi pri mladi dek-Mci v naši vasi." „Kaj hudiča — tukaj se ženijo, v Ceišnjevku? A to bi rad loznal, tisto Uršo. ki se jim ho-■e obesiti na vrat. No, to mi mo-•aš pokazati, Maritea." In čuoo-ma se je prijel Damjan za glavo, snel ka^K) ter jb v%el v me-'o. Marica je % veliko zadovolj-"ostjo gledala na to kratko ost-"iženo glavo s krepkimi moški-li pbtezami, gladkim čelom, lenim nosom in švigaj očimi očmi. ,.V kratkem boste spoznali tis-'o Uršo. Po trpite še en dan ali pa dva!" „No, to sem res radoveden. Ko ,80 sestri dali doto, so ji obljubila da še eno doto dobi, kadar se bodo odpovedali gospodarstvu. Dolgo Lo sestra čakala druge dote. Dva Crževa sina sva pri do-T.u. ki ne marava, da bi nama T.ačeha rezala kruh. In,tako pravi Či-žev Tone, ki nosi v svoji g^avi pameti za pet drugih: Ce 3e hočb"o oče v drugič oženiti... no. .. *se ve.. oni s'o gospodar... •n če stvar po pameti premislim, ■ni jim re-; tega ne bomo mogli ubraniti. Ali zakoni so tudi za otroke in po teh zakonih bomo zahtevali svbje deleže iz na§ega If.pega gi-unta. Z bratom sva se iof.ti natrpela na gruntu in sva pomagala, da smo ga lepo povz-cli'^ili, zato menda *)o pravici zahtevava plačila in da ne bo najina druga mati, ki je morda mlajša od mene, žela vseh sadov na'jinih trudov. Kakor pravim... nič ne rečem... akb i-♦'.lajo oče res še tako mladostne komine, naj se oženijo, ali oJ no okolico, jo bo neštetokrat u-gledal v mojih jmjigah. (N. pr. "Na klancu" _ "Martin Kačur" — "Aleš iz Razora" itd.) Vse polno je v knjigah, posebno pa v manjših črticah spominov na otroška leta, na mater, na uborno in tesnobno življenje v malih trgih na deželi. (N. pr. "Križev pot" v "Knjigi za lahkomiselne ljudi" — ter črtice, raztresene po časopisih: "Skodelica kave" — "Večerna molitev" —r "Sveto obhajilo".) Leto 1888 so me poslali študirat v ljubljansko realko. Godilo se mi je tako. kakor se pač godi siromašnim dijc*kom z dežele. To življenje je narisano v mnogih no velah. ("Življenje in smrt Petra Novljana".) Z veseljem se spominjam iz tistih časov edinole na njih ljubljanskih letih sem se seznanil s svojimi poznej^mi prijatelji: Kettejem. Murnom in Zupančičem. — Leta 1893. je izfla v "Zvonu" prva moja pesem — ("Ivan Kacijanar".) V tej in v se nekaterih poznejših se občuti vpliv Aškerca, ki je bil ravno v istem času na višku svoje moči in slave. Po maturi sem »e odpravil na Dunaj, študirat tehniko. Takrat je planilo v slovensko slovstvo vse polno tujih vplivov in novih gesel (nemški naturalizem, ki je propagiral Govekar — francoska dekadenca, za katere pristaša so po kriviti razglasili 2u-peinčiča in mene.) Ta nova gesla so bile večjidel prazne besede; vse takratno živo in sveže giba- (Dalje na 4. etrani.) JE NASLOV sramežljivostjo je pogledala iia ti'atcga dne, ko pripeljejo svojo svojo drobno nožico, ki je, kakor bi namerioma zdaj pobrbala fo blatu, potem se zapet se zo-y -1 okopala v bistri vodi. „Vaš govor razodeva, da niste daleč od tod doma. Od k'od ste?" j •! vprašala, dvignivši razžarjeni obraiz k Damjanu. ,,Daleč ni do mojega doma. K^ke štiri ure bode. Iz Crnegs dola sem." „Iz Črnega dola?" je ponovila deklica, čudeč se. „Kaj veš, kje je naš Črni dol?" „Tam še nišam bila, slišala p cm pa že dosti 'o tistem kraju." Tu se je Damjan razprostrl o Črnem dolu in , hvaleč tisti kraj in njega preOjivalce, se je skoraj r'.?.solzil. „Kje so si vaš oče izbrali sv-o jo nevesto?" je prekinila deklica njegov hvalospev. ,,Sestra mi je pisala, da daleč ncrkje od d'oma, ali kje, tega ni povedala. Moj oče so konjski pre kupec in kupčujejo daleč okoli. Vse gorenjske, dolenjske in tudi hrva'ske kraje olbhodijo. In na eni taki p'oti so naleteli nekje na žensko, katero hočejo pripeljati na dom. Tako piše ses-tfa." 'Je ii n;lada tista ženska ?" izvoljenko, ne bo v domači, v Crževi hi'ši prostora zame in za njih šavro-mavro." Marica se je burno posmejala. .,Slišite, ne sodite preostro mlaje deklice, katere se ne poznate. Morda ona ne b'o samo žela vaših sadov, mo'rda vas ne bo sovražila, saj vse mačehe niso hude in grabežljive. Prerokujem vam, da VES tista rada imela in vam ure-vselej vežji kos kruhu nego vašemu očetu." Samo zaljubljeno nagajiv'ost je bilo brati na njenem licu ter globoko paznost, kakšen učinek delajo njene besede na mladeniča, in v njenem gla sa, ki se je lil zvonko in odločno, se je javljala neka slabo brzdana razburjenost. In baš tako od-;eČno je bil njen lepi in smeli pogled vtprt v prijatelja. Damjan je pobral kapo. „To, kar si zd^j rekla, ,se ne bo zgodilo ne danes, ne jutri. Meni mačeha nikdar ne bo rezala kruha. Cržev Tone si s svojim deležem sam zasnuje svoje gospodarstvo." „0 to se lahkb zgodi, da bo vas imela tista deklica rada. Jaz poz nam žfenske. Le-dobro si zapomnite, kar vam pravim, in ne mislite tak® hudo o njej, vi strašlji-vecl" Helfši je skočila z ulic jn TRIDEJANSKl VESELOIGRI | katero vprizori Slovensko dramatično društvo "Ivan Cankar _ V NEDELJO DNE 15. tAHUARIA 1922. p v prostorih R. BOŽEGLAVA p Začetek popoldne ob 2:30 _ Zvečer o^^:30 J ■ OSEBE: 0 SOKOLOVIČ................g. Josip Trbižan @ DRAGOJILA, njegova soproga ga. J osle Močnik H MALKA, njijtJ hči ......gdc. EmiHja Koprivec g ZVEZDAMA, njiju nečakinja . , %dč. Mary Grill g' TlMlC......................g. Frank Mack S K ATARINA, njegova soproga, ga./France« Susman ^ MILKA, njiju >iči .... . r. . . grfcl Jo9» Pettovcic I 0 BRANKO, sr.ubač.......... g. Avgutt Komar g VOLČAN, snubač........... g. John Popetnik J ^ RADIČ, snubač ............ g. Frank Kovačič ANDREJ, sluga Sokolovičev. . g. Frank Klemenčič čas, sedanjost. Vrši se; prvo in drugo dejanje pri Sokoloviču, tretje pri Timiču. — Igra oi"ke»tei* pod vodstvom g. IVANUŠA. — PO IGRI PlES iN PROSTA ZABAVA. i ^TWNINA: 75c. 50c in 35c - Otroci 25Č. Ime igre, kje se vrši, kdaj se začne, imena igralcev, vse to vam je sedaj znano. Zdaj vam edino šc preostaja, da pridete k predstavi in se pošteno nasmejete obenem pa moralno podprete dtu-Htvo, kj je že neštetokrat pokazalo, da ni sebično in da neče biti sebično. Zgodovina, d asi ne dolga, govori o uspehih tega društva s katerim se ne more nobeno drugo kulturno društvo ponašati. Ni nam # do samohvale temveč do resničnih dejstev. Dru-ssE štvo deluje za S. N. Dom v najširšem pomenu be-^ sede, kajti S. N. Dom smatra za predpogoj vsemu g napredku v naselbini. Podprite torej to društvo s tem, da posetite njihove predstave od katerih boste imeli tudi mnogo duševnega užitka. Za obilno udeležbo se priporoča DRAM. DR, "IVAN CANKAR". .................................. Ravnokar je izšla Razkrinkani Habsburžani „Sostra prše, da mlada. Dok-{ stekla mimo mene proti hiši. Ve.s la menda." Naštel je premolk. Damjan je pobral šibko, s katero je -začel njen obraz je gorel in se tresel smehu in razburjenosti. (Dalje prill.) katero je izdala Ameriako-Jugo-slovanska Tiskovna Družba. knjrfro je ^pi«ila grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče hababurske klike, kakor tudi BTnrt cesavjeviča Rudolfa. Knjiga jo juko i^te-resantna in priporočamo rojakom, dd si jo takoj naročijo. Cena laijige jc samo GOc SITRAN «. •enakopravnost' JANUARY 12th, 1922. Plpvi^lailfl^kp tinvirp žclczruci ter se hotel vreči pod lavci. Družba je seveda vložila " ' dwimUBAC IIUVICC« Jja^-o. Na srečo ga je opazil neki sedaj na sodniji tožbo za injunk- policaj ter preprečil samomor. O cijo proti piketiranju tovarne, sleparju ni nobenega sledu. dolžeč unijo, da se je zarotila proti njej, in da ji škoduje v njeni trgovini. Mr. Perlstein od krojaške unije se je izrazil. da hoče uvesti družba v oblačilno industrijo zopet one stare nespo- , , , IV , v . . » 1 . razume, stavke, injunkcije itd., le hotel v obupu, ker ie prišel po , končno skusnjo m ce se tedaj ne , . , , ., . -Ij i_ v. katere se je komaj odpra\nio s — Nekaterih ljudi ne izučijo vsakdanji slučaji sleparij popolnoma nič. Vsak dan čujejo, kako — Iz državljanskega biroja se nam naznanja, da bo dobil od je bil ta ali oni ogoljufan, pa gre j slej vsak prosilec za veliki drža-do vseeno prvemu prebrisancu, j vljanski papir samo eno obves-ki jih dobi, na limanice. Sinoči si tilo, kdaj naj pride na sodnijo za neprevidnosti ob vee svoje pri-j odzove, se mu bo prošnjo zavrg-hranke, končati življenje Sol lo in če bo hotel dobiti papir, bo Krohn, iz 2481 E. 59 St. Krohn moral vložiti kasneje skupnimi pogajanji med delodajalci in delavci. — Ako še nimate letošnjega ponovno je imel svoječasno trgovino na prošnjo in zopet čakati. Zato naj Scovill Ave. in ker si je prihra-j vsakdo, ki je vložil prošnja I T' f ^ nil okrog $3.000, je trgovino pro' državljanstvo in se med tem ča-dal in se namenil obiskati svojo som preseli, sporoči svoj novi na mater v starem kraju. Pred par slov na Citizen's Bureau, ki se dnevi pa je srečal nekega tujca, nahaja v stari sodniji, ali pa pri ki mu je potožil, da nnu je ušla zveznemu preiskovalcu v pošt-žena ter da nima nič denarja na nem poslopju, da ne bo imel ne-gotovini. Poved a j pa je, da ima prilik po nepotrebnem. za $3,500 Liberty bondov, ka-| skrbite, kajti zaloga bo kmalu po Sla. V našem uradu jih imamo le še omejeno število. t ere bi rad spravil v denar, da bi sledil ženi. Bonde je ponudil Krohnu po izredni ceni in sicer za $2.900, katere je ta tudi kupil, misleč, da je napravil dobi- Krojaška in šivilijska unija je nastavila okrog delavnice Lan-eimer na 1323 W. 9th St. svoje pikete ker vodstvo , — Pod novim direktorjem za javno blagostanje, Ralph Perkin-som, se bo v Warrensvillski prisilni delavnici marsikaj spremenilo. Tukajsni list The Press je u- CANKAR O SEBI. (Dalje Iz 3. strani.) nje v slovenski literaturi je bila samo zdrava reakcija zoper mrtvi formalizem Striterjeve šole. Nov literarni rod se je priznaval sam za dediča narodne pesmi, Prešerna in Frana Levstika. Leta 1897. mi je umrla mati. — Kako je bilo v njenih zadnjih dneh, opisuje črtica "Ena Isama noč" v "Vinjetah". Istega leta sem prodal Kleinmayerju in Bam bergli svoje pesmi, ki so pa izšle dva leti pozneje. Leta 1898. sem prišel vdru-gič na Dunaj, pa se nisem več vpisal ha teliniko, temveč se čiste udal literaturi. Odtlej sem živel na Dunaju celih 1 1 let ter sem napisal tam večino svojih knjig. Iz mnogih odseva življenje slovenskih umetnikov doma in v tujini. (''Tujci", — "Novo živ- HAMBURG DIREKTNA plovba z novimi ladjami 'ORDUNA Jan. 21, Mar. 3, Apr. 14. I ORBITA Feb. 17, Mar. 31, Maj 12. OROPESA Mar. 17, Apr.28, Jun. 9. Ženske in otroške zaprte kabine The Royal Mail Steam Packet Co. 2G Broadway New York 117 W. WASHINGTON STR. CHICAGO, ILL. ali pri lokalnih agentih. ček. Ko pa je kasneje odprl ška- ,, , . . . krojači m sivilje se nahajajo na ti i o, v katen so se imeli nahajati v , ? . _ strajku ze od i. januarja bondi, je našel sam ničvreden pa- vedel v tamkajšnje razmere preiskavo ter stavil nekaj priporočil Ijenje" — "Volja in moč"). Iz za spremembe. Predvsem pripo-! drugih življenje ljudstva v bed-iste ni podpisalo nove deFavne da bi se odpravilo skupno ^nih okrajih velikega mesta ("Ni- pogodbe za letošnje leto. Vsi s^^^janje jetnikov, kadar nimajo na — Hisa Marije Pomocni- Druž-'^"' kaj delati, kajti tam pridejo maj-'ce" — "Za križem"). zločinci v stik o z večjimi v j Leta 1909. sem dal Dunaju je izstopila iz zveze'devlland katerih družbi se še bolj pokva-.slovo. Odtlej sem romal križem pir. Lotil se* ga je tak ubup. da skih oblačilnih tovarnarjev ter se ^®,|P° ='ovenskih krajih, stamoval pa se je napotil do tračnic pocestne ne mara kolektivno pogajali z de ^.olj nevarni kot so bili preje, j sem največ na Rožniku, kar se —--—---Odslej bo gledal Perkins, da se pozna mnogim črticam zadnjih preskrbi za jetnike dovolj dela. let (tudi "Beli krizantemi"). -da ne bodo pohajkovali. Nada- Tudi mnogi drugi kraji imajo Ije bo ločil zakrnjene zločince svoj spomenik ;Ljubljana v ''Ku-od novincev ter odkazal prvim rentu", Bled v "Novo življenje". m ||i Vabilo na VESFJL-ICO ot) priliki desetletnice dobro znanega društva CARNIOLA TENT 1288, The Maccabbees, katera se bo \TŠila v soboto, dne 21. .Januarja t. 1. v Slov. Nar. Domu. Na to slavnostno veselico se vabijo vsi člani društva in cenjeno občinstvo iz Clevelanda in o-kolke. Valbijo se radi bogatega programa. Na'sto- ij| pilo bode več govornikov kateri bodejo pojasnili ^ obstanek društva od začetka, za ljubitelje plesa pa ^ bo preskrbljena primerna godba, kakor tudi za ^ lačne in žejne bode vsega v obilici. Torej Vsi v S. N, Dom 21. Januarja! K obilni vdeležbi vabi ODBOR. MALI OGLASI a(niiinitniii!iiii'!iiin';t;»'iiiniiii!itiiiiiiin!iHii!iitm!''iiiinii[iiiii.iiiiiiimii!inttiiiiiiii'ii|i».tiiiiiiiiiiiiii[;iiiiiui!!i|iiiii[!iioin'iimiiiiimi!iiiiiiiiiit[ini)iiiMii|inHiiiiiiiiii)[iniiiiii!W ila I ig M M iti iti §1 BOLNI LJUDJE PRIDTEKMENI Če trnite ali vas zadržuje kaka bolezen, do-svetuUe se % zdravnikom, ki ima že mnogoletne skušnie v zdravlieniu zastarelih, in no\ ih bolezni in Ki vam bo povedal po natančni in skrbni ore-isknvi ,ki vam bo dala Doim o vašem fizičnem staniu. vas mu ie li še mogoče ozdraviti ali ne in vas napoti k zdraviu. Če trpite radi kaka kronične, nervozne, kožne, krvne ali komplicirane bolezni ali ako vas nadleiruie želodčna, črevesna ali ietrna nadloga, ali ako imate revmatizem. bolečine v hrbtu ali sklepih glavobol, zabarinnost. nervoznost, izpahke. katarh v glavi, nosu ali grlu. posvetujte se z menoj sedaj. Odlašanje je lahk* nevarno napomejše delo. Odslej se bodo ■delale metle za čiščenje ceste v prisilni delavnici kjer bodo veljale mesto le kake $3 ducat dočim jih plačuje mesto po $21 za ducat. Lansko leto je plačalo mesto $90,000 samo za metle, katere bi sp bile lahko naredile v prisilni delavnici ter bi veljale mesto le $13,000. Perkins torej misli prihraniti mestu samo pri metlah $77,000. V torek popoldne ni i-mela dela niti polovica jetnikov. Nekateri so bili v skupni sobi, 68 pa jih je bilo zaprtih po celicah. Perkins pravi, da ko je šel mimo celic, so ga jetniki prosili, naj jim da kak posel, da vsaj nekoliko gibljejo, v vaoki edici ?o bili po trije moški — mešanica ''Volja in moč" in "Lepa Vida". Kakor resničen pisatelj sploh samo tisto pripoveduje in opisuje, kar je sam doživel občutil in videl! — tudi če je doživel v zaklenjeni izbi in videl le "z duha očmi". * * » Kako hitro je bilo ob mojem rojstvu, se ne spominjam več Mati mi je pravila, da sem ime: kaj kmalu dolge lase (ki so znamenje učenosti) in da mi jih jc na temenu zvezala v šop, tako da sem bil podoben korejskemu vojšču. Sedel sem čopast na peči in sem cuzal palec svoje desne roke dokler mi ga niso obvezali 7 dfibelo ctmfd. Ko sem dosegel tretjo leto. URADNE URE: mm |/r||rAIV od 9. dopoldne I lil NKNjpHI V od TO dopoldne do 8. zvečer. Ill«ll8»fll« I do 1 pop 647 Euclid Ave. Drugo nadstropje Cleveland, O. Vrata zapndno od Star gledališča TayW^Irkade Rcpilb?ic Buildinff DOCTOR BAILEY, "Speciialist" Zdravi nove in zastarele bolezni moških in žensk že 21 let. Najnovejše metoda in gotov uspeh. Ako trpite od zastrupljenja krvi, kožnih bolečin, revmatizma, area, pljuč, želodca, jetrih, zlati žili, počenja, nosu, grlu in krofa. Pojdite k njemu in ozdravite. On vam da ono slovečo krvno zdravilo 606 in 914. Tudi najkasnejše električno in X-Ray zdravljenje. \ Vse zdravljenje opravlja Dr. Bailey sam, osebno in zaupno. Njegovo delo je najboljše, njegove cene najnižje. Mi govorimo Slovensko. Uradne ure od 9:30 dop. do 8, zv. Ob nedeljah od 10 dop. do 1 pop. 5511 Euclid Ave. blir.u E. 55 St. Drugo nadstropje soba 222 Cleveland, Ohig. X-RAY PREISKAVA $1.00 | locaoi POZOR! Cenjsnemu občinstvu naznanjam, da sem cftvoril KROJAČNICO NA 16111 WATERLOO RD. Izdelujem obleke po meri pa najnovejši moli ali kakor želite, čistim in likam. Se vam priporočam Leopold Jenko, 16111 Waterloo Rd. =aocaox=: mladih fantov in zakrnjenih zlo- sem doživel najsrečnejši dan svojega življenja. S sestro sva bila na Vrhu pri Sveti Trojici, ko se je prikazal lep plamen doli pri Sv. Lenartu. "Pri nas gori"! je za vpila sestra. Jnz pa sem rekel: "'Teta Micka dela štruklje 1" Sestra me je vlekla po klancu, da sem se čudežno prevračal ;aii trpel sem za idejo (kakor zmirom) in sem rekel: "Teta Micka kuha Štruklje!" O Bog, kakšni štruklji 80 bili! Blagodišeči. beli, omaljivi kakor bajka, kakor sen! In vse je bilo tako belo, blagodišeče, ne dolžno — izba, prt na mizi, teta Micka in jaz. — Najsrečnejši dan mojega življenja je bil. Se zdaj se 8 sladkostjo spominjam nanj. Hiša je pogorela do tal. — Rešili smo samo staro stensko uro; ko sem jo nekoč naskrivoma navijal, mi je padla na glavo in ni šla nikoli ve6. — Navsezadnje pa jc vendarle Skoda, da je pogo •ela tista hiša na klancu pri Svetem Lenartu. Če bi bil jaz n. pr. imeniten človek, ki mi po smrti vzidali spominsko ploščo. Ko so jo odkrivali slavnemu kolofokta-rju Stanku Vrazu, je stal pred njo učenjak in vpil: Sta-a-nko! — Kdo bo meni vpil: "Ja-a-a- nez! Ja-a-anes! — Škoda!_ Prve svoje nauke sem služil v slavni enajsti šoli pod mostom na Vrhniki. Tam smo lovili ka-peline, ki smo jih, nedolžne živalce, za silo spekli ter pojedli z glavo in repom. So pa v enajsti šoli Se druge učenosti. Z mosta, iz krčme, odkoder prilete v Ljubljanico različne važne reči: razbiti lonci, rjasti lijaki, ponve brez ročaja, ki jih mlad učenjak ne sme in more prezreti. Zavihali smo si hlače do kraja ter se napotili v obljubljeno deželo. Tista obljubljena dežela pa je nekoč narastla in je odnesla moje hlače, ko sem bil ravno prvič v njih. Zde lo se mi je, da jaham na vodi in I čincev, kar vse pospešuje razvoj ! zločinstva. — Predsednik družbe — tat. Včeraj je vstopil v urad oikrajne-! ga prosekutorja Stantona eden 'najbolj uglednih clevelandskih i mož, odvetnik William E. Patter son ter izpovedal, da je poneve-j ril približno $75,000. Kot predsednik in blagajnik Forest City Woolen Mills Co., Dresden, O. 'si je večrat izposodil od družbi-nega denarja večje svote z namenom, da jih vrne kakor bo mo ' gel, toda šel je čimdalje globo-keje in končno prišel do spoznanja, da je vzel že toliko, da ne more nikdar poplačati. Za časa vojne je dobila družba od vlade veliko naročil za blankete, ko pa se je vojna zaključila, je bilo naročil konec in istočasno so j se tudi končali dohodki. Družbi I je pričel trda presti in Patterson je, sJcuSavSi rešiti delničarje pred ■ bankrotom, založil ves svoj de-I nar v podjetje, tako, da je bil končno brez centa. Tedaj, ko je pričel jemati denar iz družbine blagajne, je imel trden sklep, da ga ab priliki vrne. Tako je izpovedal sam na začudenje njegovih številnih prijateljev, ki so ga i-meli vsi za najpoštenejšega človeka. Patterson je član tukajšnje odvetniške zveze ter intimen prijatelj tukajSnih odličnih odvetnikov in sodnikov. Sodnik Walther se je izrazil, da je vedno mislil, da živi Patterson 100-procentno življenje poštenjaka terl da mu verjame, da ni imel namena druž bi krasti denar. Prosekutor Stanton je priporočal, da naj se mu naloži kolikor mogoče milo kazen ,kajti kot se je izrazil Stanton je to prvi slučaj v njegovem življenju, da bi se bil člov^, o katerega zločinu ni vedel nihče, dal v roke oblastem ter jih prosil (in mnogo je takih pravičnikov) naj se pritoži pri tem hlapcu. Jaz nisem kriv! Preden so me, nedolžnega človeka, gnali v pusto šolo na Hrib, mi je oče napravil lepo, novo črno obleko. Brat Jože me je vodil za roko. Tam podi hribom pa je bil most in sredi tega mosta je bila velika luža in v tisto lužo sem padel; kar na obraz. In brat Jože je rekel, da nikoli ne bom učenjak. In brat Jože je imel prav! Tako se je začelo moje šolanje, ko bi se nikoli ne bilo. Samomor radi nesrečne ljubezni. Pred kratkim je zapustila očetov dom učenka višje ljudske s'ole v Zagrebu 24 letna Danijela Špicer, hčerka upokojenega podpo^lkovniika, ter se ni več vrnila. Pozneje so našli njeno truplo v Savi.Zagrebški listi poročajo, da je g, Špicerjeba iskala smrt v valovih Save zaradi nesrečne ljubezni. GOTOVINA ZA LIBERTY BONDE, vojnovarčevalne znamke, bisere, ure, staro zlato, srebro, platinum, zlatnino, nerabljene poštne znamke, živo srebro, magnetne igle, in za vsako stvai ki ima kako vrednost. Prinesite ali pošljite na Simon, Reliable Broker. Lastnik Ohio Smelting and Refining Co. soba St. 216 Lenox BIdg. vogal 9 th St. in Euclid Ave. Odprto vsak dan do 6. ure zvečer. (x POZOR! POZOR! Naprodaj imanj najbmljčt prašiče, doma pitane. Mi vam prodamo po najnižji tržni ceni, jih lepo očistimo ter pripeljemo na vaš dom. Pri nas kupite veliko nižje kot na marketu. Pridite, da se pogovorimo. Jetra, kri in črva dajemo zastanj. J. HEINZ, Stop 23, Euclid ave. Tel.: Wickliff 26-Y. (11) IŠCE se prilena ženska, da bi ■pazila na otrb'ke in opravljala hišna dela. Sama ima lahko tu d i enega, ali dVa otroka. Plača po dogovoru. Več se izve v ■uradu Enakopravnosti. (11) 2ENSK0 DOBI "SLUŽBO ZA 0-PRVLJANJE HIŠNIH DEL. ViPRAŠATI Jš NA 1095 ADDISON ROAD. (9) V dokaz, da je kiroprakUi^ zdravljenje najboljše naj sluzi poved Mrs. Sofije Moler, 964 ^ 70 St., katera pravi: "Bila ^ bolna leta ih leta ter večji ^ nezmožna biti po koncu. Po svetu mojega prijatelja sem«®' brnila do LEPA prilika za Slovenco. Trgovina z železnino in pohištvbm z dobrim prometom se proda takoj. Za natančnejša pojasnila se dbrnile na Frank Grego-rič, 15402 Calcutta Ave. (13) LEPO urejena hiša, za eno au dve družini se proda ali odda v najem. Električna luč, toplota, splbh vse potrdbno. Več se izve pri Martin Janežič, 1294 East 167th Street (12) 6408 St. Clair Ave. DR. ALBERT IVNIK-a, D ter sem v teku dveh mes«^ zopet okrevala, da lahko opi® Ijam svoja dela breg trpU^ dasiravno sem stara že 71 Naj to priznanje služi v mojo' hvalo in ob enem bolnikoi" priporočilo. DR. A. J. CONLEY Naznanja da se je nastanil v novem uradu v sobi št. 600 Schofield Bldg. vogal E. 9th St. in Euclid. Uradne ure od 1 do 3 pop. Njegova posebnost — ZDRAVLJENJE MOŠKIH BOLEZNI. (x) IZ URADA SLOV. DEL. ZADR. ZVEZE. Cenjeni delničar (ka): V smislu pravil se sklicuje pol letna delničarska seja Slovenske Delavske Zadružne Zveze in sicer V NEDELJO, DNE 15. JANUARJA 1922, točno ob 8:30 dopoldne v SJov. Domu na Hol-mes Ave. Ker je ta seja za razvoj podjetja, ste prošeni da se zagotovo vdeležite. Na tej seji vas bo marsikaj zainteresiralo posebno pa napredek podružnice tekom zadnjih šest mesecev. Torej vsi na sejo ODBOR S. D. Z. Z. »OiaBMBHlUlUn CaUnMBUBB Frank Zakrajšek Najmodernejši pogrebni zavo/ v Clevelanda POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4988 Avtomobili za krste,' poroke in .pogrebe in druge piriDk«. VSE DELO v zvezi s plumbarstvom. v«! DEBELI PRAŠIČI Naravnost iz kmetov Vseh velikosti živi ali osnaženi pregle dani od mesta pripeljani kamorkoli. Nizke cene. Pridite ob pondeljkih ali! .četrtkih in si izberite vaše prašiče. H. F. HEINZ Stop 150 Shore Line Willoughby kara Telefon Wickiffe 106-L. j vaaoMattaflMaaaaiaaBaarau! 9 POPRAVITE SVOJE ZOBE Si ■ SEDAJ! g t 2 Moje cene so sedaj iste kot 5' Spred vojno. Enajstletno delova- ■ nje v tem uradu a tisoči zado- g g voljnih oseb. ki so dale popra- — ■ viti zobe pri meni, vam garanti-J ra pošteno in dobro postrežbo. [ DR. I. S. RUBIN ■ ZOBOZDRAVNIK B S Delo brez bolečin. 8 ■ 6606 ST. CLAIR AVE. S ammaaaaaaaaaaamaaaaaaaaaaa napravimo dobro in trp*' Postavljamo furneze, banje, •' nisča, itd. Kadar mislite, kaj lati, pridite k nam po pror«p in prepričani smo, da vain naša cena po volji. Chas. W. Hohl Plumbing & Heating 381 E. 156 Str., Cleveland, Eddy 8236-R. POŠLJANJE DENARJA po pošti ali brzojavBo hitro, poceni, zanesljivi Na uložke plačamo po 4% obresti. Prodajamo parobrodne listk'* | Javni notariki oddelek* AMERICAN UNIO^I BANK Ivan Nemeth, predsednik' GLAVNI URAD: 10 E. 22nd Street. PODRUŽNICA; 1597 2nd Avenue. N'ew York City^ eaaaaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaaa HA! — HA! naj ga kaznujejo Obsojen je bil „ nebo vrti v sijajnem kolo-na zapor od 2 do 20 let. bairju. Iz teh sanj me je vzdrabil - HA! Zopet enkrat! V soboto, 14. januarja bodo zopet brusili pete, ker bodo imele Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J. svojo predpustno veselico. V Slov. Nar. Domu Da se bomb vsi dobro zabavali ter da ne bo nihče lačen ali žejen bodo že preskrbele Napredne Slovenke, ki so dobre ku-harce jn kelnarce. Vabijo vse, ki so radi v veseli družbi. >oooo ooooooooooooo Naročajte dnevnik ocaoco v OGLAŠAJTE "ENAKOPRAVNOSTI' krčmarjev hlapec, ki me je za lase in učesa privlekel na breg. Komur ni prav, da sem na svetu ENAKOPRAVNOST POZOR I PLUMBARSKO DELO Rojaki Slovenci, Hrvati in drugi Slovani kadar potrebujete dobrega plumbarja v vaši ni*!, pridite k meni za vsako delo, katero vam garantiram da bo izvršeno dobro. Postavljam stranišča, bane, sinke, kotle za gorko vodo, vodne kanale, (sevfer work) itd. Zmerne cene Nick Davidovich 7013 St. Clair Ave. Tel. Princ't. 1852-W. Randolph 1828 Tel. Central 2373-W. Randolph 2529-J. GramofonsK^I Plošče zahtevajte novi cenik Slovenske PLOSC® Uatftvil« me pn lei un ta *#m pretCoru preje sedaj 8oC VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINA Wm. Sitter. »801 SI'. AVBND* Cleveland, Največje, najhitrejše Isdj^ j.j svetu. S potniki se postopa "'jiJ vse uljudno. V vašem mesto J blizu, se nahaja naš lokale" ' stopnik. V Jugoslavijo, Bolgarijo« Romunsko in Madžaf^^^^ Preko Reko: CARMANIA ......... Listki $105.00 — Davek »»' Preko Cherbourg SAXONIA 21. AQUITANIA ......... 7- Nove ladje plovejo direW®:: Hamburg.