16. številka.
v Murski Soboti, dne 21. novembra 1920.
I. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
v MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica št. 61.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE in 80 mm ŠIRINE 1 K 50 v.
Neodvisen političen tednik.
IZHAJA VSAKO NEDELJO
VELJA PO POSTI 10 K ZA ČAS DO KONCA LETA 1920. — VSE ŠTEVILKE OD PRVE ŠTEV. PA DO KONCA LETA STANEJO 25 K.
Posamezna številka velja 1 krono.
Ali je potrebno votum dávati ?
Bilo je v spomladanskem cajti letos, kak so eti prinas peneze dojštemplali. Jugoslávija je stáre austrijske peneze ščéla iz prometa spraviti in njéh zamenjati za nove, jugoslovánske peneze. Prvléj pa je dála peneze dojštemplati, ka de znála, kelko austrijskih penezov  jeste v našoj držávi, kelko teh penezov de mogla ednok nazáj pláčati austrijski banki. Štemplanje je bilo vöoznanjeno po celoj držávi, sakša občina je dobila pozvánje, ka naj lüdjé dájo štemplati peneze, ovak do kvár meli.
A včasih se je nastánola agitáeija proti štemplanji. Hodili so temni lüdjé po vesnicaj in to gorpozivali, ka nej trebej peneze dati dojštemplati, šteri de dao štemplati, tisti de meo velki kvár, Madžari do njega kaštigali, kak ednok nazáj pridejo. Večféle takših gučov so držali tej lüdjé po naših vesnicaj.
Ino istina — lüdstvo je nej dalou peneze, dojštemplati, obdržali so je domá, samo so ništerni meli telko koráži, ka so dáli peneze štemplati. Dosta lüdi je dalou samo malo penezov štemplati, vékši tál so jih obdržali domá neštemplanih. Oni agitátorje proti štemplanji so se smijáli i pilij
na svojo zmágo, lüdstvo pa je melo li nadale neštemplane peneze domá.
Pomali je prišlo spoznanje, ka so si lüdjé s touv špekulácijov včinili velki kvár. Štemplanje je bilou skončano, štemplani penezi so meli celo velávo, za štemplane peneze si dobo telko blága, kelko prvléj pred štemplanjem, a neštemplani penezi so spadnoli na 40%. Madžari so nej prišli nazáj, agitatorje proti štemplanji so se razišli — ostalo je naše lüdstvo s svojimi neštemplanimi penezi i z velkim kvárom. Lüdstvo je spoznalo svojo falingo, spoznalo svoj kvár, a se je nej moglo žé veče pomágati. Lüdstvo je bilou zapelano.
Pa je bilou potrebno letos poleti nastaviti vesničke agrárne odbore za raztálanje zemlé. Vse občine so biléj pozváne k nastávlanji. Pa so pálik prišli agitátorji, kvárljivi elementi, i so proti gučali, ka nej trebej odborov nastaviti, to de v kvár lüdstvi, Madžari nazáj pridejo, pa do kaštigali i tak dale. Dosta lüdi je bilou, šteri so nej ščéli agrárne odbore nastaviti. Zemla se je raztálala, kak se je mogla s tistimi odbori, štere so nastavile ništerne občine. Ino lüdstvo zdaj kričij, ka je nej vse vrédi, ka je zemla nej po pravici raztálana. Zdaj vsakši ščé zemlo meti, lüdstvo je po agitátorjih zopet zablodjeno.
Madžari so mirovni kontraktuš ratificirali i s tém pripoznali, ka naša krajina
ostáne v Jugosláviji. A naše lüdstvo je po agitátorjih kvárjeno pri štemplanji pénézov i tálanji zemlé.
Volitve követov do 28-ga tekočega meseca. Követi májo velko moč. Lüdstvo njim naprej prinesé svoje želenje i nevole, követ neprosi za lüdstvo njih potrebščine, on zahteva v iméni lüdstva. Ino vláda dovoli. Do zdaj naša krajina je nej mejla svojih posláncov, záto smo si nej mogli pomágati. S követi si odpomoremo, ž njimi dobimo svoje pravice.
Dosta je naših želenj, naših zahtev. Samij jih nemremo naprej prinesti, to do za nás činijli naši követi. Kak gvüšno je potrebno pri vsakšoj hiši vérta, tak je potrebno našoj krajini követov, šteri bodo od nás odebrani, za nás delali i meli naš program. Mi se na njé obrnémo i bogše nam bode.
A zopet so agitátorje na deli, šteri po vesnicaj gučijo, ka naj nedávajo votume. To so tisti agitatorje i temni elementi, štéri so nás odvrnoli pri štemplanji penezov i tálanji zemlé. Kak so nás tam v kvár spravili, tak naiti ščéjo zdaj kvár včiniti. Dosta je lüdi, šteri njim vörjejo i gučijo, ka neščejo iti votum dávat.	g
Slovenci, najbogši naši lüdjé so nastavili „Domáčo verstveno stranko, štera je za kandidáte postávna samo domače lüdij, storila je to zavolo toga, ka ednok
LISTEK.
Juri Kozjak, slovenski janičar.
— Povest iz petnajstega stoletja domaće zgodovine. — Spisal Josip J u r č i č.
(Dalje.)
»Igrače in vse lepe stvari bi Vam bili pri nas pokupili«, odgovori stara hišna Mara, ko krošnjar razklada svoje lepe reči strmečim dekličem po mizi, »pa morali bi bili priti pred kakimi tedni, zdaj smo žalostni, grozno žalostni, ne moremo kupovati kratkočasnih reči«, in starka si briše s predprtom solze iz oči. »Imeli smo gospodiča, lepega dečka, kot angela iz neba, pa cigani so ga vzeli in duhovnega očeta so pobili, da gotovo umro, preden gospod pridejo iz vojne.«
Tako morate pa že žalostni biti«, govori prodajalec, gredoč pa je pripovedoval kupčevalkam : »Toliko velja to, toliko to, ali tudi v žalosti je treba veselja, zato barantajmo, kupčujmo ! Kako, ali bova midva kaj poiskala, stari ?« vpraša starega Ožbeta, ki je z vratarjem in hlapci zraven prišel. »Jaz imam lepe nožic«, oglavnice za Sokole—«.
»Kar je rajni stari gospog umrl, ne lovimo
reč ptičev, Sokolov nimamo, čemu nam bodo oglavnice«, odgovori Ožbe. »Kaj imate še?«
»Vse imam; kaj bi pa radi, stari moj?« vpraša krošnjar.
»Ali imate tudi sedla?« pravi Ožbe in namežika hlapcu, ki je ogledoval drobninarsko blago.
»Ne, tega pa že nimam,« odgovori prodajalec malo bolj tiho.
Družina izbira in izbira, kupuje in plačuje. Gredoč pa jim krošnjar razklada, ka je tukaj in tukaj novega videl in slišal. Najznameniteje, kar jim je povedal, bilo je pač to, da je vojska pred Celjem, v kateri je bil tudi grajski gospod Marko, pregnala sovražne čete Vitovčeve, in da se vojska kmalu povrne nazaj. Ta novica je veliko veselje zbudila med grajskimi ; ko so se pa domislili, da bode gospod našel vse prazno in ljubljenega sina ne bode, utihnilo je vse.
Krošnjar pobere svojo zbrav v visoki svoj tovornij prime za gorjačo, opaljeno in z železom okovano, ter se poslovi. »Stojte, nekaj bi bil pozabil, le za las je manjkalo!« se obrne s temi besedami krošnjar že na vratih. — »Kaj, ko bi poklical kdo Vašega gospoda, naročeno mi je nekaj da mu povem.«
»Gospod ne pridejo doli, morate k njim ali pa meni povejte, da njim naznanim,« odgovori Ožbe.
»I no, povejte mu, ako hoče, naj prida ; zaj sem se oprtal, krošnje ne odložim. Mož mi je pa velel, da moram besede njemu samemu povedati.«
Peter pride in škiljavo pogleda krošnjarja. Marsikoga je skrbelo, kaj li bode povedal tujec gospodu na skrivaj, ali že na pogled Petrov se umaknejo vsi.
»Kaj hočete?« vpraša Peter krošnjarja osorno.
»Doli v dolu v hosti sem srečal človeka, rjavega in hudogledega, da bi se ga bil kmalu ustrašil ; gorjačo sem bil že stisnil. Ta mi je naročil, naj Vam povem, da pridete drevi doli pod skalo — morate že vedeti, kje je — pa da prinesete s seboj tisto, kar ste mu potlej obljubili. Ko bi se ne domislili, je rekel, naj Vam imenujem — jaz sem že pozabil koga.«
To je Petra pretreslo in omeščalo. Namesto prejšnje osornosti ga je bila sama vljudnošt; kajti posnel je iz prodajalčevega govora, da nihče drug ni, ki ga kliče, kakor sam cigan Samol, ki mu je bil bratovega sina prodal. Naglo poseže v žep in stisne možu dva zlata v roko, roteč ga, naj ne izpregovori nikomur nič o tem.
»O Bog Varuj!« reče krošnjar, ko vidi rumence v roki. — Jaz znam jezik za zobmi držati. Ne bojte se, gospod ! Rekši vesel odide kupec.
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
21. novembra 1920.
tüdi naše lüdstvo do svojih pravic pride, ka moremo na višjem mesti slobodno svoje želenje naprej prinesti. Naši követi do mogli tak delati, kak de naša partaja ščéla, to je, kak mi Slovenci samij. Program smo vö dáli, s tem programom idemo na válastás, té program morejo naši követi vö doprinesti. Za naše ravnitele na višjem mesti ščémo meti svoje lüdij, šteri do našoj krajini tiste sloboščine i tiste pravice doségnoli, štere smo zobstóm čakali više jezero lejt.
Záto je naša dužnost, ka mo vsi šli votum dávat. Ni eden Slovenec ne smej domá ostáti. V kraj tirajmo agitátore, šteri proti votum dávanji gučijo. Tej agitátorje ščéjo si z nami svoje bleke i žepe li nadale puniti in nás noriti.
Izdajica je, šteri ne ide 28-ga t. m. votum dati za „Domáčo verstveno stranko“ i njéne kandidáte, izdajica je med nami vsejmi i nad samim seboj.
Kleklnove fárne šole.
Zádnye »Novine«nescsejo razmeti obcsno potrebne vzgoje v naši zacsétni šolaj. Sz prsztov nacécanimi frázarai sze trüdijo isztino potreti. Trgajo sze za šolsko oblászt, štero szi scséjo obvarvati. I zakaj ? Szamo záto, da bi szi lejko vucsitele za ponizne hlápce obdrzsale, da bi méle šereg roké küsvajocse decé, da bi szi vzgojile bogatásom poplate lizajocse bedáke i oszleplene sziromáke. Trüdijo sze za to, da bi tüdi v bodocse takse norce mele, šteri bi lázsam vervali, šteri bi v verskoj potüljenoszti obilno darüvali.
Szkomino májo po dohodkaj od szlepo naklonyeni düsic i po návadno dobro zmergyenoj pametivi. Koncesni námen vzgoje düše po »Novinaj« pomeni vnogokrátni dobicsek za tiszte, ki szi fárne šole zsolojo, ki lüdsztvo na kvár nagiblejo za szvoj haszek. Zahválimo za tak vrejlo preporácsano vzgojo düše, zse dávno poznamo to kak szredsztvo za izdobicsársztvo. To sze právi sz trüdov lüdsztva nejzaszlfizseni interes vlecsti po dánom recepti »Novin«
Fárne šole szo priprávne za predvzgojo one decé, stera bi se dale vcsila za dühovnike ali nüne. Vszáksi pameten cslovek pa more vendar razmeti, da je nam jezerokrát vecs zacsétni sol za vcsenyé obcsne znanoszti potrebno, kak fárni sol z vsze drügo prevládajocsov ednosztranszkov verszkov vzgojov.
Mi ne moramo verszki fanatisztov, nam trbej privszera v zsivlenyi zavedne lüdij!
Stranoma je Peter videl, da Cigan prisege že ni popolnoma držal, da je že tretjemu človeku nekoliko izdal. Kaj ko bi se vse zvedelo ? Ta misel mu ni dala miru. Koliko bi bil dal, ko bi hotel cigan umreti, da bi tako nihče ne vedel za njegovo hudobijo ! Naposled sklene, da gre po noči na omenjeni kraj, zakaj bal se je, da bi cigan sicer ne prišel sam v grad, kjer bi ga bili precej spoznali, ali pa, da ne bi celo kar razglasil tega hudodelstva.
Med šumbregom in Kozjakom je kako uro dolga ravniná, gosto zarastena še dandanes. Tačas, ko se je godila naša povest, so stala ondukaj velika drevesa, zdaj pa je romalo že nekatero drevo iz te hoste v ogenj in iz ognja v zemljo, v kateri seje porodilo in zredilo ; marsikatera deska iz te hoste gnije v zemlji ali se kadi pod visokim podstreškom v kmetski hiši.
Bila je mrzla noč. Mesec je bil žo blizu zahodu. Pod kosmato smreko čepi dolgin cigan Samol, Zebe ga, zakaj zobje mu klepečejo v ustih in roke pomalja v ogenjček, tolik, da bi ga bil lehko v prgišču odnesel. Ni se upal večjega zakuriti, bal se je, da bi ga kdo ne zapazil, ali da bi bil svit kakega človeka privabil.
(Dalje prih.)
Velki gyülejsi
Domácse vérsztvene sztranke sze obdrzsijo v nedelo, dne 21. novembra po vélkoj mesi ali po vecsernici pri vszej cerkváj našega krága szeverno Mőre, v pripetnoszti bozsnoga vremena pa gdé v blizsini pod sztrejov.
V Murszki Szoboti sze obdrzsi gyülejs ob 11. vöri na pláci pred ostarijov Dobraji i po Vélkoj mesi pri r. kat. cérkvi; v Dolnjoj Lendavi pa ob 11. vöri pred vélkov ostarijov »Korona szálloda«.
Ob tój priliki nasžtopi okoli 20 kandidátov nase Domácse vérsztvene sztranke i vecs drügi domácsi govornikov, šteri razlozsijo lüdsztvi nas program. Poleg pa naproszimo vsze dobre pajdáse, naj nasemi lüdsztvi pri vszaksoj priliki dobromiszelno raztolmacsijo cile našega prizadevanja.
Vogri so mir ratificirali (potrdili). Naša krajina sztálno osztáne v Jugosláviji i záto nej trbej vecs inacsi premislávati. Vszaksi cslovek more iti votum dávat. To je prva nam dána prilika, da sze na szvoje nogé posztávimo za vérsztveno i jezicson autonomijo na podlági programa Domácse vérsztvene sztranke.
Vsze drüge zvünszke sztranke sz Kleklnom vréd sze pa trüdijo za nase votume záto, da bi nász lezsi raztrgale i da bi nász v vérsztveno robsztvo szpravile.
Murska Szobota, dne 18. novembra 1920.
Zacsaszni tanács Domácse vérsztvene sztranke.
Domácsa kandidátna liszta.
Kandidáti za követe Domácse vérsztvene sztranke szo :
1.	Kühar Stefan, Márkišavci
2.	Kocsár Matjás, Szkakovci
3.	Pivár Stefan, Bratonci
4.	Vezér Jozsef, Martjanci
5.	Rezsonya Stefan, Renkovci
6.	Füredi Adám, Küsztanovci
7.	Hodoscsek Mikloš, Bakovci
8.	Janzsa Sándor, Brezovci
9.	Siítár József, Petájnci
10.	Pücko Jozsef, Beltinci
11.	Jonás Sándor, Márkisavci
12.	Obál Franc, Rankovci
13.	Csernovics Sándor, M. Szobota
14.	Terbosa Stefan, Törniscse
15.	Siftár Franc, Brezovci
16.	Péterka Ivan, M. Szobota
Predsztojécsi szo sze od vküppozvánoga lüdsztva odébrali i od zacajtnoga tanácsa Domácse vérsztvene sztranke (Hazai gazdasági párt) po zgorányem rédi gorposztayili. Tá kandidátna liszta sze je v potrditev predlozsila.
Inda je pri volitvaj eden kandidát za követa sz kákse partáje programom nasztopo i szo sze za nyega vetumi dávali. Zdaj pa je to telko nacsi, da poedne partáje nasztopijo sz predlozsenimi kandidáti i sze votumi za partáje (sztranke) dávajo. Štera vecs votumov dobij, tüdi vecs követov. Racsuna pa sze etak :’Volilna okroglina Maribor k šteroj je naša krajina szeverno Möre podsztójnamá 16 követov zvoliti sz szplosnimi pogoji i 5 kvalificérani (z viszikimi šolami) sz 5 namesztnikami. Vsze té kandidáte je mogla vszaksa partája gorposztaviti. Vzemimo pripetnoszt, da bode 64000 votumov v celoj volilnoj okroglini dojdáno za vsze partáje; po tej példi sze te racsuna, da 64000 :16=4000 votumov odpádne na ednoga kandidáta, csi sze za követa izvoli. Denimo példo, da bi sze v Prekmurji 14400 votumov za vsze partáje
dálo i od tej 9600 za Domácso vérsztveno sztranko. Po onom racsuni bi te tá partája 9600:4000=2 követa dobila i pa Kühár Stefana i Kocsár Mátyása.
V Prekmurji je okoli 18000 votumov i vszi Volilci bodo šli volit. Naši lüdjé iz programa Domácse vérsztvene sztranke lejko szprevidijo, zakoj sze nam ide. Mi scsémo nam potrebno autonomijo doszégnoti i to tüdi zadobimo, csi nase lüdsztvo pri volitvaj pokázse, da má razmenye za szvoje obcsne potrebscsine. Záto vszi na voliscse i vszaksi naj votumszko kruglico v skrinyico za Domácso vérsztveno sztranko püszti. Pri tój skrinyici bode kandidátna liszta z znaményom „mašin mláti“ (mlatilnica, cséplőgép). Skrinyica de priblizsno ta zádnya v rédi za zvünszke partáje.
Zvün Domácse vérsztvene sztranke szo vsze drüge partáje lücke szvoje lüdij prinasz za kandidáte gorposztavile. Szamo rávno Klekl-novo imé sze bliscsi med tüjinszkimi. To szo pa zse dávno zgrabili i zdaj na liszto posztavili miszlécs, sz tém sze escse dá nikelko nasi pávrov za szébe naloviti.
Csi stoj šteroj zvünszkoj partáji, bodiszí za Klekl-na ali nej votum dá, on szam szebé za krmo drügim ponüdij i nász vsze pa pomága odávati. Pazite, na nogé sze posztavite, zdaj ali nikdár ! Ne dajte sze pri tej volitvaj za nosz voditi, tüdi nej od partáje z znaményom krizsa z Kleklnom. Té volitvi pomejnijo nase sztanenye i lepšo bodocsnoszt ali pa vérsztveno i jezičsno robsztvo prek dugi let do nasega prerdjenya.
Vszi k volitvami Vszi za naso Domácso Vérsztveno sztranko na nogé ! Ni eden cslovik z volilnov pravicov naj ne osztáne domá ! Pokázsite szveti, da tüdi mi scsémö zsiveti !
NOVICE.
Prekmurskim invalidom. Si Prekmurski invalidi, štero ste bili že v Jugosláviji nadpreglédani, (fölüvizsgálaton) more vsak posei napraviti prošnjo in k prošnji priložiti prepis nadpreglédnega lista. Tisti invalidi šteri že dobivate pokojnino, prosite za ostalo pokojnino, od zasedanja Prekmurja, toje, 12. VIII. 1919, do tistoga časa kak ste prvikrát dobili pokojnino in Vi tüdi morete naznaniti knjižni izpisek. (Toje tista numera, Štero máte na tistem delu čáka, šteroga strána odtrgale.) Vi pa šteri ešče ne dobite pokojine, pa prosite, da se Vam takoj nakaže ! Prošnjo pa morete napraviti na naslov Deželna vláda za Slovenijo (Proverjeništvo za socijáno skrb) v Ljubljani.
Razbojstvo. Horvát Jožef iz Kükeča, Ernő Herceg iz Fokovc, Perš Matjáš iz Fokovc in Kárl Kühar iz Kükeča so dné 2. novembra vdrli v gostilno Franca Zrinsky pri Sv. Šebeščáni, razbili hišne dveri in peb šip ter vdrli v hišo. Tam so raztrgali postelj Petra Gergar in razčesali slamnik. Škoda je nad 500 K. Flikovce išče birovija, ka jih kaštiga. Istotam se je vršil tüdi poboj, pri kateren je bil Aleksander Lanjšček iz Tobovec od Jožefa Horvát zaboden z bajoneton, Jožefa Horvát sprva popegnil, a je prišel nazaj. Išče ga birovija.
Poneszrecseni agitátor i za kandidáta klerikálne sztranke (papi párt) povisani goszpod Szever iz Dolnje Lendave je szmolo meo. Ništerni dén pred ednim kédnom je po szvoji poti prenocso pri Dobraji v M. Szoboti. Ob tej priliki sze je nyemi neprilikam zgodila. Privoscso szi je eden cigár v poszteli, medtém pa je vendar zászpo. Od
21. novembra 1920.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
zsarécsoga cigára sze je zacsnola pozstela zsariti i goszpod kandidát pa sze szmoditi. Na szrecso sze je prebüdo, szebé z nevarnoszti szpravo i vsze drügo pogaszno zvün trafike, štero je nameno med nyega poszlüsajocse pojbicse razlücsati, je do pepéla zgorela. Pri tój nevoli pa sze je za nyega Bogi hvála nikša vékša neszrecsa nej pripetila, záto nyemi gratuliramo i nyemi té tanács dámo za dalésnyo pot : »Sto sze v poszteli sz cigárom špila, szebé i drüge v nevolo tira !«
Nastanovitev bolniške blagajne (betegsegélyző pénztár) za Prekmurje v Murski Soboti. Začétkom novembra 1920 je začélo poslovati v Murski Soboti, Glávna ulica (v hiši stáre šparkase) Poslovalnica okrajne bolniške blagajne ljubljanske v Murski Soboti. Tej bolniški blagajni morejo v zmislu zákona priglasiti svoje delojemalce vsi meštri trgovci, gostilničarji itd. in sicer tekom treh dni, ko izide tozadevni razglás civilnega komisárijáta za Prekmurje v Murski Soboti, ki se je že razposlal vsem županstvom v Prekmurju. Vsak delodajalec mora naznaniti pri tej bolniški blagajni : vajence, pomočnike, natákarje, natákarice in drüge uslüžbence, ki so zaposleni pri njegovem obrtu. Kdor ne bi naznanil, bo v zmislu § 67. bolniško-zavarnovalnega zákona kaštigani z globo do 400 kron. Naznaniti je treba pismeno in sicer mora obsegati prijava l. ime in priimek delojemalca, 2. rojstni dan, mesec in leto, 3. rojstni kraj, 4. opravilo (poklic, kaj dela), 5. stan (Samski, oženjen ali vdovec), 6. od kedaj je v slüžbi, 7. zaslüžek (pláča) in sicer : koliko zaslüži na dén, taden ali mesec ter če dobive prosto hráno in stanovánje. Natančna pojasnila lehko dobe obrtniki pri zgoraj omenjeni bolniški blagajni ustmeno vsak dan od 8—12 ure dopoldné ter od 2—5 ure popoldne ali pismeno.
Programi »Domáče vérstvene stranke« se dobijo v M. Soboti v oštariji Péterka. Vsakši što má pravico voliti pride na volišče i püstij kruglico v škrinyico za Domáčo vérsteno stranko z znaményom mlatilnice (cséplő gép) na kandidátni listi. To znaménye jeste takše :
Kak vidite na škrinjici to znaménje, püstite kruglico notri v to škrinjico ! To so vaši kandidatje !
Neveljavni dinárski bankovci. Zagrebska podružnica Narodne banke jávlja, do se nahájajo v prometu pet in deset dinárski bankovci, štero je vö dála Serbska privilégirana banka in ki so bili leta 1915 škartirani in sprometa vö potégnjeni. Za časa okuparje Srbija pa so vogri te na petih mestih preluknjane bankovce odnesti s sebov in so se sedaj naenkrat pojzvili v prometu. Ker so tuknjice na bankovci za keljene s papirjem, jih ljudi v svoji nevednosti prejemajo. Bank opomina občinstvo, naj pázi naté bankovce in jih naj nezeme. Tüdi jesto v prometu faltifikati tisoč dinarski bankovcev. Fatifikat se pozna posebno na vodnem odtisu MiloŠa Obiliča po jáko koničastem nosu.
Mariborska eskomptna banka naznánje dá sem tistim ki doláre májo, náj se paščijo odati zdaj tečás dokeč dobro ceno májo, záto ka sakši dén do falejši.
V Pečörovci s cérkvi je nikák fkradno t. m. 13. zláto svestvo, in Srebrni pehár, štero okolik podrigo milion vrednosti má.
Isztina ali lázs ? Po M. Szoboti sze sepecse i szeposzédi sze gucsi, da szo v ednoj vészi gorécsega kandidáta Klekl-na od njegove agitácije razburjeni lüdjé v hlev záprli. Po poláganyi pa
szo prej záglozdo od dvéric na tlej pozábli i zgráblenomi sze je poszrecsilo odszkocsiti. Drügi pa gucsijo, da sze je vsze to z oszmojenim kandidátom Sevrom zgodilo. Kelko isztine je ná tom, to bi nam znala imenüvána goszpoda povedati.
Našim čitáteljem naznánje dámo, ka v to številko smo od Domáče vérstvene partáje program priložili.
Zaplenjeni miljoni. Osješki vele trgovec Hungar Hahn, je ščeo v Stalijo 20.000 dolárjev vtihotapiti, samo kasenjemi to ne po srečilo, ár soga na meji zgrabili, dolára so zaplenjili, in njega aretirali. Ta znasek odgovárja bribližno tem milijonan jugoslovanskih kron.
Cene na Dunaju. S 1. novembrom so življenske cene drakše grátale. V restavracijah se je zdignola cena jesti za 30—40%. Črna káva stáne 10 K, bela 14 K. Jajca so že po 20 kron. Hotelska soba za eno noč 100 kron.
Orožniški dopusti. Po nájnovejši narédbi imajo orožniki pravico na 20 dni dopusta vsako leto z vsemi pristojbinami.
Priznanice do 1000 K. do po novi narédbi fin. ministro izplačati do 1. aprila 1920. One za večje zneske bodi obrestovane po 3% in amortizirajo do 31. decembra 1930.
Posláno.
Klekl Jožef v. p. plebánoš, v Črenšovci stojéči, reditelj in izdajatelj lista, novembra 7-ga 1920. piše v svoje »Novine«, ka sam jaz podpisani stranke kanditat Škrabán, kak Martjančarje gučijo, záto more biti követ, ár ovak do ga domáči mogli hrániti, če de pa poslánec, té de se sam hráno. Na dale g. Klekl plebánoš, kak »Novin« izdajatelj pišejo, demokráti ga ščéjo zdaj na svojo demokrátsko stranko pridobiti. Na to nyim jez krátki odgovor dam, že za toga volo, da mislim, ka sam nji ednok vido na ednom velkom senji, té so krajine kejpe odávali. Ešče njim to tüdi mam praviti, oni so bili pri Šebeščáni ne dober plebánoš i od tistec so odišli v Ameriko, što je tü pa tam ne dober bio, kak bi on v Črensovci dober bio ?
Ob slednjim gospon Klekl, kak »Novin« reditelj in izdajatelj, dokeč oni meni to notri ne posvedočijo, ka so oni pisali od méne in od Martjančarov, tečás so oni pred menov gyálen hüdobnyák.
Martjanci, 1920. novembra 16.
Prancz Škrabán Resteurater
a „Fogadó“ és az Ungarische Gastgeverbe-Zeitung szaklapok munkatársa.
* Za vsebino tega spisa uredništvo toliko odgovorno, koliko to določa zakon.	Uredništvo.
POLITIČEN PREGLED.
RATIFIKÁCIJA (podpisanje) MIRÜ MED OGRSKOV in JUGOSLÁVIJOV. V pondelek, 15. novembra t. l. je ogrska lüdska zbornica, soglasno odobrila mirovno pogodbo, sklenjeno letošnjo Pomlad Neully-ji z Jugoslávijov, kakor tüdi z ostalimi držávami, s katerimi se je nahájala v vojnem stánji. S tem je Ogrska na slovesen način vnonič potrdila mirovno pogodbo in se je konečno in za večno odrekla vsem pokrajinam, katere so prej spádale k ogrski držávi in katere so Vsled miru pripadle k Čehoslovaški, Románski in Jugosláviji. S tem je Ogrska na slovesen način pripoznala tüdi, da spáda Prekmurje za vedno Jugosláviji ; záto je pokopano zádnje vüpanje onih, ki so ešče računali s tebi, da dobi Ogrska Prek-
murje nazáj. Prekmurje torej postalo tál Jugoslávije, prebivalci Prekmurja pa Jugoslováni.
Z ITÁLIJOV je naša kraljevina skoraj istočasno prišla do mirovnega dogovora. Sicer ta dogovor za nás ni ugodne, ker smo s krvavečim srcom morali začasno püstiti preko pol miliona naših bratov pod laškim gospodstvom, toda za to pa je naša držáva dobila na vseh straneh proste roke proti zvünejšnjim in notranjim sovražnikom. Jugosláviji pripáde cela Dalmácija izvemši glávnega mesta Zadra z bližnjo okolico, kakor tüdi vsi dalmatinski otoki. Itálija dobi samo otoke Lušin, Čreš, Lastvo in Pelagruž, Reka postáae neodvisna državica.
NA GRŠKEM so se vsled smrti kralja izvršile nove volitve v ljudsko zbornico, ker je bilo potrebno, da ljudstvo pokaže svojo voljo, ali hoče ostati pri sedanji obliki vladanja (kraljevina) ali hoče imeti rajše republiko pod predsedstvom dosedanjega vsegamogočnega ministerskegn predsednika Aenizelosa. Menda ves svet je pričakoval veliko zmago Venizelosovih pristašev, v največje presenečenje pa so z veliko večino zmagali njegovi nasprotniki. Vsled tega je verjetno, da se povrne na prestol prejšnji kralj Konstantin ali pa da postáne kralj njegov sin, Pavel.
V RUSIJI je Sovjetska vladna vojska popolnoma porazila svojega zadnjega sovražnika generala Wrangela, ki je z ostanki svoje armade na ladijah zbežal iz Krima. S tem je Rusija dobila nazaj še zadnje ozemlje (Krim), ki je biló v rokah nasprotnikov ruske vlade.
POTPERAJMO PREKMURSKI GLASNIK.
GOSPODARSTVO.
Sadne tropine — dobra krma za živino. 
Primankuje nam krme, kar utegne postati še zelo občutno ; Mnogo nájlepše živine pride radi tega, proti naši volji, mesárji pod nož. Radi tega je zelo važno, da uporabimo za krmo goveji živini in prešičem vse, karkoli ima v tem oziru kako vrednost in tako z ráznimi nadomestki saušamo izravnati ogromen primanjkljaj. Sádjereja je v Prekmurji, posebno na »Goričkem« lepo razvita, letošnji sádni pridelek je bil še precejšen. In tu imamo v sadnih tropinah, ki jih navádno zavržejo, izborno krmilo, ki nam lahko veliko pripomore. Na vagone tropin se lehko pokrmi goveji živini in' prešičem, kakor to delajo že v mnogih drugih deželah.
Za krmo zo uporabne le zdrave, sveže, posušene in nakisane tropine. Če tüdi so bile dvakrat premlete in dvakrat odtisnjene, imajo vendar še veliko redilnih snovij. Preiskava je dognala, da imajo take tropine :
sveže 27% tvarine, 1·5% beljakovine, 1·4% tolšče in 4·9 % sladkorja,
Suhe 91·5% Suhe tvarine, 5·2% beljakovine, 4·9% tolšče in 60·8 % sladkorja.
Iz tega je razvidno, da so sveže tropine najmanj toliko vredne kakor kako drug potrebno krmilo npr. krmska repa, in da so doslej boljše od marsikate današnjega močnega krmila. Suhe tropine pa niso nič slabejše nego dobro seno. Tropine, ki so se upvrabljale za ocet (jesih), niso za krmo, zlasti ako so se odtisnile že pozno, ko so popolnoma skisalel
Pri tropinah za krmo pa ne prihaja v poštev samo redilnost, ampak tüdi ugodni vpliv ki ga ima taka hrana na prebavo. Poživlja namreč prebavila in s tem pospešuje tek in prebavo.
Proti krmljenju s sádnimi tropinami torej ni nikakega pomisleka, ako so le snažne in zdrave.
SALAY ABEL FOTOGRAF
GLAVNI TRG v hiši g. Reich-a
povékšanje kejpi od 200 K višje!
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
21. novembra 1920.
Sveže sádne tropine se nájbolj prilegajo prašičem ; pa tüdi goveji živini teknejo dobro. Pokrmiti jih je treba, preden kipe (vrejo) ali pa potem, ko so pokipele. Pokvarjene (plesnive, gnile) tropine so pa seveda škodljive.
Za živino so nájprimernejše suhe tropine, ker jih pogledamo po málem dolgo časa. Ako sveže tropine razgrnemo nekaj dni na solncu ali pa v kakim zračnem prostoru pod streho, npr. na podu, pod kozolcem itd. in jih večkrát preméšamo, se kmalu toliko osuše, da se ne pokvárijo. Paziti pa moramo pri tem, da jih ne ujáme dež, ker potem se ne posuše izlepa. Suhe sádne tropine so izvrstno nadomestilo za razna druga umetna krmila. Posebno jih priporočajo za molzne krave.
Ako tropin ne moremo svežih pokriti niti posužiti, jih trdno stlačimo v primerne posode ali v jáme, kjer skišnejo. Tüdi take so dobre za govejo živino in prašiče.
Svežih tropin dámo posamezni živali na dan do 20 kg v več obrokih, suhih razmeroma manj.
Izvoz žrebet je dovoljen za belgijsko in noriško fajtov starosti do dveh let in sicer od letnika 1918. nájveč 500 gláv, od 1919. in 1920. po 1000 gláv nájveč. Generalna direkcija za carino je odločila, da se smejo konji izvažati la čez carinarnice v Mariboru in Borovnici. To je bilo že 6. oktobra naznanjeno deželni vládi, ki pa je komaj v 16 dnevah to razglasila. Zdaj šele razmimo, zakaj so zádnje časa čakovski židi tak küpüvali žrebeta. Žid pač le vse prej zve, kak pa en pošten človek. Kaj če bi se šla deželna vláda k zidom vüčit, kak so to včini, da kmet tüdi s právem cajti neke zve.
Goveja küga se je prikazala naj večih mestah v Poljski. Da bi se ne mogla tota bolezen prek prinesti v našo držávo je zabránjeno iz Poljske notri voziti v nešo držávo 1. živino iz zaklane mare in drügi prežvekovalci, 2. kosi ali odpadki od pužvekovalcov, frišni ali suhi, 3. suho krmo za máro, slamo, nastiljo in gnoj, 4. nücano štalno orodje, škir, nošen gvant, če bi se štel odati, tüdi obütev in cunje. Če bi bilo seno ali slama za omotanyi drügih reči od tam poslanih nücano, se mora, ko se blágo odpre, takoj pokončati. Keri bi te prepoved prestopil, bode kaštigani najštrožje.
KUPUJEM
lenovo semen, svinsko mást, ter méd in vosek, in sploh vse deželne pridelke po najvišjoj dnevni ceni vsaki dém Na lagri mam vse felé špecerijsko blágo : melo, sol, cuker, kávo, petrol, žájfo itd. ter železnino, cveke, sekire, lopate, rasoja, podkovi itd.
RANC ČEH
trgovina z mešanim blagom = v MURSKI SOBOTI = (prek od židovske cerkve).
leklič Števan
trgovina z železnim blágom v MURSKI SOBOTI, Lendavska vilica.
PRIPOROČA Z NOVIČ DOBLENO ŽELEZJE, ŠPARHERDE, OBROČÉ, RORE (csöveket), ŠTRIGLE, CVEKE, POSODO, ŠKÉRI (szerszámok) itd.
Štampilje
KATALOG FRANKO
ANTON ČERNE
graver
LJUBLJANA, Dvorni trg 1.
Trgovci in drügi, šteri ščéjo prodávati naše novine, naj nam to naznanijo. Zaslüžijo 20%.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani,
podružnica v MURSKI SOBOTI.
Brzojavni naslov: JOGOSLOVANSKI KREDIT.
TELEFONSKA ŠTEVILKA 16. Število poštno-ček. urada štev. 11323.
Sprejma
VLOGE NA KNJIŽICE in TEKOČI RAČUN n jih obrestuje po 4% čistih brez
odbitka rentnega davka.
Posojila na osebni kredit, na hipotere, trgovske in druge vsakovrstne kredite. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih-papirjev in valut po dnevnem kurzu.
MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA
Podružnica Murska Sobota.
Centrala v Mariboru. Ekspozitura v Rogaški Slatini.
Podružnica v Velikovcu.
Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestu je po 3½%. Vloge na tekoči
račun obrestuje najugodneje. Daje posojila na menice, vrednostne papirje i.t.d. Kupuje valute in devize po najvišjem dnevnem kurzu ter izvršuje vse, v bancno stroko spadajoče transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
RAZGLAŠÜJE v »PREKM. GLASNIKI«!
Odgovorni urednik : Vekoslav Filipič. Tisk: „Slov. Kraj. Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika.“