* Najrečji slovenski dnevnik v Združenih drŽavah I Velja, za vse leto* ... $6.00 g Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 ■ Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS List _ slovenskih. delavcev t Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 1—SS78 NO. 121. — ŠTEV. 121. Entered ss 8«ond Class Matter, September 21, 1903, si the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea «—1*71 NEW YORK, SATURDAY, MAY 23, 1931. — SOBOTA, 23. MAJA 1931 VOLUME ttttt _ LETNIK "EDINOLE DELO ZAMORE POMAGATI!"-H00VER PREDSEDNIK UNITED STATES STEEL CORPORATION, JAMES FARRELL JE PROTI SKRČENJU PLAČ Predsednik Hoover je odložno zavrnil vse zahteve glede posebnega zasedanja kongresa. — Svetovne depresije ni mogoče odpraviti potom zakonodaje. — Krčenje plač je peklensko početje, — je izjavil James A. Farrell. — Jeklarji delajo je-dva po trdi dni na teden. — Ce bi jim zmanjšali plače, bi se nikakor ne mogli preživljati. ALFONSO JEBOGAT MOŽAK Kr?Jjica-vdova je zapustila svojim otrokom precejšnje množine denarja. — Zamora in pa-peški nuncij. WASHINGTON, D. C., 22. maja. — Predsed- nik Hoover je danes odločno izjavil, da ne bo sklical posebnega kongresnega zasedanja. Casniškim poročevalcem je rekel: — — Svetovne gospodarske depresije ne moremo odpraviti potom zakonodaje. Edinole v delu leži rešitev. Omenil je, da je dobil z raznih strani prošnje, naj sezove posebno zasedanje. Največ tozadevnih prošenj, je prišlo iz cerkvenih krogov. Zahteva ga tudi neodvisna republikanska skupina v senatu. — Le vprizorite glasovanje med kongresniki, — je dejal, — pa boste videli, da se pretežna večina strinja z menoj. — Predsednikova izjava ni v političnih krogih nikogar presenetila. ' • Včeraj je bilo v New Yorku otvorjeno zborovanje Steel Instituta. Prvi je govoril Charles M. Schwab, predsednik nadzornega odbora Steel Corporation, takoj za njim pa James A. Farrell, predsednik United States Steel Corporation. V svojem govoru je odločno nastopil proti nameravanemu skrčenju plač ter označil to početje kot peklensko in uničujoče. Navzočih je bilo nad dvatisoč delegatov. Farrell je odkrito priznal, da so njegove obdolžitve naperjene tudi proti zastopnikom njegove lastne industrije. Njegov govor je bil tem večjega pomena, ker je bil Schwab malo prej izjavil, da jeklarska industrija ne niža mezdnih lestvic, ampak da hoče le delo bolj pravilno porazdeliti. — Mi ne trpimo vsled neprimernega tekmovanja, oziroma vsled prehude konkurence, — je rekel Farrell, — pač pa vsled primernih nakupov in neprimernih nakupnih možnosti. -Sam ne vem, zakaj naj bi znižanju produkcije Predsednik Zamorra se je danes' takoj sledilo tudi znižanje cen. Temu se moramo posvetoval s papeškim nuncijem Z vsemi silami protiviti. ' Tedeschinijem glede zadnjih fegre- — V vsej trgovini je nastala velika tragedija. Krivda je pa popolnoma na naši strani. Dosti se govori o carinski steni. Toda če prav premislimo, nismo znosili skupaj niti prvih kamnov za to steno. Povprečna carina, ki je naložena na jeklo in železo, ne zadostuje niti za plačanje transporta med New Yorkom in Lancastrom. CUBANCI SE NOČEJO POMIRITI — Vse mirno, — pravijo nasprotniki vlade. — Oficijelna poročila naznanjajo, da je bila zatrta vstaja v provinci Oriente. ODREDBE ZA KANADSKE DELAVCE Oni, ki more dokazati, da je zaposlen, sme priti v deželo. — Izjemne pravice so odpravljene. HAVANA, Cuba, 22. maja. — Danes daš ki poročila niso popolna, in vlada si ne more predstavljati obsega nemirov v provinci. Notranji minister je sporočil, da so se vladne čete spoprijele z vstaši pri Manzanilo in Iguani. Razburjenje vlada tudi v drugih krajih. V nasprotju s to ofiicijelno verzijo pa >je izjava Manuela Boneta, predsednika naci j onalistične unije v Manzanilo, ki je rekel, da so vsa poročila izmišljena. Tudi genral Menocal, dvakratni predsednik Cube, zahteva, naj se poroča resnico glede tega. Vstaja v provinci Oriente je bila baje zatrta. WASHINGTON, D. C., 22. maja Državni department je danes objavil nova pravila za ureditev dela za Canacfce. Odredbe so odgovor državnega tajnika Stimsona na ca-nadsko protestno noto izza zadnjega decesmbra. Delavski department je odpravil posebne potne l:ste ,ki so dovolje- NOVA PRIČA ZA M00NEYA Nemec, ki je bil aretiran zastran tatvine, je r^e-kel, da so Nemci položili bombo, zaradi katere je bil Mooney obsojen. LOZ ANGELES, Cad., 22. maja. — Oarl von Moltke, katerega so zaprli aastran tatvine, je izjavil, da so položili nemški špijoni bombo tekom preparedness- parade leta 1916 v San .Francisco. Zaradi one bomibe sta bila Thomas Mooney in Warren K. Billings Obsojena v dosmrtno ječo. Ko so privedli Moltkeja pred sodnika Wooda, je slednji odgodil zavali priti preko meje vsem Canad- devo do 12. junija češ, da ima so-cem brez izjeme. Idilll-e Moltkeja še o marsičem vpra- Nove regulacije se tičejo prav po- šati. sebno canadskih nezaposlenih de- | v tem sučaju bo za m ogli okrajni lavcev ki pridejo sem le začasno. Ti preiskovalci preiskati, koliko je res-dela/vci morajo sedaj dokazati me-1 nice v njegovi izjavi, s o, kjer so zaposleni, predno se jih 1 Von Moltke ki pravi, da je pra-',hIrft —"" ----j nečak nemškega maršala von Moltkeja, je trdil, da so položili bombo, ki je usmrtila deset oseb, uradniki LAŠKA VLADA BO POSVARILA TOSCANINIJA Fašisti smatrajo njegovo izjavo, da noče igrati narodne himne za brez-taktno.—Potni list preklican. lahko smatra ea "commuterje Poslanica izjavlja, da morajo imeti vsi Canad ci potne liste, ker ne bodo več koristile izjemne pravice. V protestu zadnjega decembra je izjavila canadska vlada, da je število Kanadcev ki so prišli preko meje, padlo na 36800 v promeri z 10,000. MADRID, Španska, 22. maja. — Republikanska vlada je dognala, da znaša premoženje prejšnjega kralja Alfonza in kraljeve družine v ga ovirti, vredastnih papirjih in posestvih približno 86,000,000 peczet ali nekako osem milijonov dolarjev. Natančne številke niso še znane. To pa je premoženje vseh članov kraljeve družine in njih število je seveda tudi precej visoko. Preiskava je dognala, da imajo: kralj Alfonz 27,000,000 pezet, kraljica Victorija 2,400,000 pezet in Don Jaime 2,500,000 pezet. Ta denar je zapustila kraljica-vdova Marija Krikom poletnih mesecev v Madridu sbina. Republikanska vlada bo ostala tekom poletnim mesecev v Madridu ter se bo pozneje preselila v gore. RUSIJA SE ŽELI POGAJATI S KAPITALISTI Sovjetski komisar za zunanje zadeve se je dolgo posvetoval s francoskim zunanjim ministrom. ŽENEVA, Švica, 22. maja. — Maksim LiLvinov, sovjetski komisar za zunanje zadeve, je ostral v Ženevi, v diplomatskih krogih so mnenja, da ima možak posebne na- nemške tajne službe oziromfi nemški špijoni. Tozadevni dokazi so v varnostni shrambi neke newyorske banke. Moltke je priznal, da je bil tekom vojne nemški špijon. RIM, Italija, 28. maja. — V poučenih krogih se je danes glasilo, da bo AoLur Toscanini najbrž ofi-cijelno posvarjen raditega, ker se je branil v Bologni igrati fušistov-sko himno. V krogih, ki stoje blizu vladi, se govori, da je bil njegov potni list preklican In da je vlada s tem izrazila svoje ogorčenje. Toscanini je bil od fašistov dejanski napaden, ker ni hotel igrati fašistovske himne. Mudi se sedaj v svojem domu v Milanu. Stvar je vzbudila veliko zanimanja, ker je Toscanini dobro znan tukaj v Ameriki. Fašia.i imenujejo njegovo obnašanje breztaktno. Izjavlja se, da Toscanini ni bil izgnan iz Bologne, temveč da so mu le svetovali, naj zapusti mesto za toliko časa, da se poleže kraval. GANDHI NE BO ODPOTOVAL V LONDON Tekom zadnje vstaje proti angleškim oblastim je bilo v Burmi usmrče-nih nad petsto oseb. SIMLAND, Indija, 22. maja. — Znani indijski voditelji Mahotma K. Gandhi ,je danes izjavil da se ne bo udeležil konference zveznega odbora, ki se bi prijela dne 29. ju- ^ T,- . . mja, in siicer zato, ker se ni bil u- klepe. Včeraj je obiskal francoskega , , »..»»»iri , . ravnan mohamedansko-indijski ko- ?unanjqja ministra Brianda ter se ž njim dolgo posvetoval. Nekateri so mnenja, da se namerava Litvi- nov posvetovati tudi z zastopniki drugih kapitalističnih držav. Ko se je lani in predlanskim mudil v Ženevi, se je proslavil po svo-j-h pikrih opazkah in ostrih kritikah, dočim je zdaj v svojem govorjenju zelo zmeren. Najbrž skuša pridobiti kapitalistične države za svoj načrt ekonomskega sodelovanja. INDIJ ANKA BO PROGLAŠENA _ZA SVETNICO Posebni cerkveni odbor bo preiskal življenje ''lilije iz rodu Mohawkov". Najprej bo proglašena blaženim. dov proti cerkvi na Španskem. Pogovor je bil zelo prijateljski. KONEC AVSTRIJSKE KABINETNE KRIZE VELIKA CERKVENA DRAGOCENOST RAZSTAEVUENA BOGOTA, Colombia, 22. maja. — Na praznik sv. Rešnjega Telesa bo razstavljena v mali kapeli sv. Ignacija ena največjih dragocenosti, kar jih premore katoliška cerkev. To -je jezuitska monštranca, sta- --i ra še dvesto let, katero je pa imelo DUNAJ, Avstrija, 21. maja. — Ka- j le malo inozemcev priliko videti, binetna kriza, ki je nastala vsled Monštranca je visoka dvaintrideset M i-* i . t -i v i . i i i . . raznih finančnih odredb, je od-1ini3ev ter je iz čistega zlaa. V nji je - lNeza8llSno bi bilo, ce bi delavcu, ki je zapo- strangena. Zunanji minister dr. j več kot dva tisoč dragih kamnov, poslen komaj tri dni V tednu, krčili že itak pičlo | Schaber. ki se je moral nagloma med njimi 1484 emeraldov. Največji plačo. Naravnost škandal je, ko vidimo, kako si ne- * ^TJ^^l LT^'T^t ^ZJ^tT* k??toT ter J vonl svoje tovariše, da so ostali na je vreden četrt milijona dolarjev. svojih mestih. Po njegovem rane-1 Monš ranca, stane najmanj tri nju bi imela resignacija avstrijske- j milijone dolarjev. katere družbe resno prizadevajo vzdržati plače, dočim jih skušajo druge nižati. Imena ne bom i-menoval nobenega, ker nočem .^kogar spravljati v zadrego. Krčenje plač v sedanjih težkih časih je naravnost peklensko početje. Schwab je rekel pozneje, da se popolnoma strinja s Farrellovimi nazori. COLUMBIA, S. C., 22. maja. — R. H. Stephen-American Bankers Association, je ■EL-..... [ ga kabineta slab vpliv na pogajanja v Ženevi. Napravljena je bila L 1707. Trije možje so jo delali sedem let. rekel na konvenciji bankirjev iz South Caroline, da so banke najhujšo krizo prestale in da se bo vkratkem tudi splošen položaj izboljšal. Prvi trije meseci letošnjega leta so bili dosti boljši kot pa zadnji trije meseci lanskega leta. munalni problem, in ker pogodba, sklenjena v Delhi, ni bila! zvedena. Tekom vstaje proti angleškim oblastim v Burmi je bilo usmrče-nih nad petsto oseb, več tisoč jih je bilo pa ranjenih. Napetost 'je še vedno izredno velika, da«sn je bilo proglašeno vojno pravo. Burmanski nacijonalisti že več let agitirajo za domini j ski status, ki bi ibil popolnoma ločen od Indije. ALBANY, N. Y., 22. maja. — Če bo šlo vs$ posreči, bo kmalu proglašena blaženim Katarina Tekawitha, mlada Indijanka. Rt. Rev. Edmund j F. Gibobsn, tukajšnji škof, je imenoval poseben odbor, ki bo preiskal njeno življenje. Če bo proglašena •blaženim, ba knvalu nato proglašena za svetnico.- Katarina je bila iznana pod imenom "Lilija iz rodu Mohawkov". Cerkevni zgodovinarji jo označajo kari mlado indijsko deklico, ki je bila izredno krepostna ter je umrla miijenJiške smrti. Rojena je bila leta 1G56 v Mohawk dolini. Umrla je v starosti dvajsetih let. POLOŽAJ NA KITAJSKEM Nacijonalistična vlada skuša preprečiti državljansko vojno, a je pripravljena na vse možnosti. ŠANOHAJ, Kitajska, 22. maja. — Sun Fo, železniški minister nacionalistične vlade, sin dr. Sunjatse-na, ustanovitelja kitajske republike, je na krovu japonske ladje odpotoval v Kanton, da se pridruži vsta-šem proti nankinškemu režimu. V njegovem spremstvu se nahaja fcaje Evgen Šen, radikaiec, ki je bil zunanji minister nacionalistične vlade, predno je bilo izvršeno splošno čiščenje. Šen, ki je stopil v politično ozadje izza poraaa ruskega vpliva, se je pred kratkim vrnil iz Evrope ter je a^anoval v mednarodni naselbini Šanghaja, kjer je razvijal precej močno politično delavnost. Sun Fo je zapustil Nanking v pri-četku tega meseca, potem ko so pričeli vstaši v provincah Kvangtung in Kvang&i zahtevati, naj Čang takoj odstopi. To gibanje so podpirali konservativni člani Kuomingtanga, politične stranke, ki se je opirala na nacijonaliste. Čeprav so smatrali Sun Feja za precej neznatnega člana nankinške vlade, bo precej podneti.1 vstaško gibanje na jugu. Nacionalistična vlada se skuša izogniti vojni z vstaši na jugu, a je pripravljena na vse možnosti. CASTNKI POLJSKE MORNARICE ZASTAVKAU VARŠAVA, Poljska, 22. malja. — Častniki šestih ladij poljske trgovske mornarice so zaštrajkali, ker jim je upauva znižala plai5e. Pravijo, da so še s sedanjo plačo komaj izhajali. POGODBA MED NADZARSKO IN NEMČIJO ŽENEVA, Švica, 22. maju. — Zastopniki Madžarske in Nem&ije so se začeli pogajati glede sklenitve trgovinske pogodbe med obema državama. NEZAPOSLENOST V NEMČI JI SE MANJŠA BERLIN, Nemčija, 22. maja. — Število ne&apolslenih se je začetkom meseca maja znižalo za približno stopetdesQt tisoč. V splošnem Je pa v Nemčiji še "vedno nad štiri milijone ljudi brez dela. MILO ZA DRAGO MOSKVA, Sovjetska Unija, 22. maja. — Gospodarski svet je danes odstavil Maksimova, ki je predsedoval evezi tovarn za izdelovanje pnevmatike. Dokazali so mu^da je več tvorniških delavcev bree vsakega povoda zapodil Iz sluStoe. OGROMEN DEFICIT _ROMUNSKE BUKAREŠTA, Romunska, 22. maja. — Finančni minister je pojasnil da znaša proračun za finančno leto 1931 sto sedeminsedemdeset milijonov dolarjev ter da je devetinpet-deset milijonov dolarjev primanjkljaja. | 0 j^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu, žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4% že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Naslovljencl prejmejo toraj denar doma, brca |m nadaljnlh potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev In ilgom zadnjih pošt, kater« dostavljamo poS411*- teljem v dokaz pravilnega izplačila. " Enake povratnice so selo potrebne sa posamesnlke ▼ slnčajtt &§■ sreče pri deln radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih čajih tudi na sodnlji t start domovini. Sakser State Bank 82 CorUandt Street New York, N. Y, -Telephone BArclay 7—0380 all 0381 mm—m mm •a c NEW YORK, SATURDAY, MAY 23, 1931 Bw LARGEST SLOVENE DAILY ta U. S. A. I Dopisi. #rmnk Ovnfld ud PabUabM) by ILOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) President L. Besedi*, Treaa. Place of boalncea of the corporation and addresses or above officers: HI W. 18th Street, Borough of MinbttUii, New York City, N. Y. OLAS NARODA (Yolee of -th« People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Ea celo leto velja Ust In Kanado ................. f a pol leta ....____ Ha četrt leta__ i Ameriko _______$8.00 _____$3.00 ______.$1.50 Za New York xa celo leto $7.00 Za pol leta -------------------------$3.60 Za inozemstvo sa celo leto ________$7.00 Za pol leta _______________________.$3-SO Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qlas Naroda* izhaja vsaki dan lzroemM nedelj In praznikov. Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priObčuJejo. Denar na] se blagovoli poilljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje blvaUftče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "QLAI NARODA", 21« W. ISth Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 POHOD SESTRANDANCEV Pred par dnevi smo objavili lia tem mestu članek, v katerem so bile opisane obupne razmere, v katerih morajo živeli premogarji po West Virginiji in Kentuckyju. Tamošnji premogarji so razdeljeni v dva dela. Prvi del so obupni bori proti nameravanemu skrčenju plač, drugi del pa strada, ker so podjetniki zaprli rove. V teh dveli državah je premogovna industrija silno razo rganizi rana. Lastniki nekaterih manjših premogovnikov so skrčili mezde ter prodajajo premog po izredno nizki ceni. S tem so .ustvarili umazano konkurenco, vsled katere trpi vsa premogovna industrija v onih okrajih. Premogarji zamorejo kupiti svoje življenske potrebščine edinole v kompanijskih štorih. Nikjer drugod ne morejo dobiti blaga lia kredit. V kompanijskih storili dobi premogar le toliko bla-ga, kolikor ima zasluženega pri kompaniji. Položaj je tem strašnejši, ker so kompanijski stori one dni zaprti ko počiva delo v premogovnikih. Prejšnji teden je delo štiri dni zaporedoma počivalo, in komapnijske trgovine so bile štiri dni zaporedoma za prte. Lahko si je predstavljati, kakšno pomanjkanje je nastalo po premoga rsk i h naseljih. Predvsem v ski%i za svoje otroke, so se odpravili premogarji v torek zvečer v Charleston, glavno mesto West .Virginije, da zahtevajo od governerja in državne vlade pomoči. Petnajst sto mož se je opravilo na pot. V enem dnevu so premerili razdaljo osemnajstih milj, toda naleteli so na slabo. Governer je rekel, da ne more ničesar storiti zanje ter jih je odpravil s "kraljevskim'* darom — $10. Nato so šli v urad Rdečega križa, kjer so dobili isti odgovor — seveda brez $10. I'smilil se jih je šele šerif, ki je spoznal kakšno nevarnost bi utegnilo pomeniti petnajst sto sestradancev sredi z živili dobrozaloženega Charlestona. Postavil jih je v krušno vrsto ter dal vsakemu malo kruha in kave. Toda kaj bo jutiri, kaj bo pojutrišnjem? Vsak dan sproti se ne morejo podajati na tako dolgo pot in vsak sproti bi najbrž ne bili deležni krutha in kave. Kaj bo z njihovimi ženami, z njihovimi otroci? V nobeni deželi niso brezposelni tako brez pomoči in brez varstva kot v najbogatejši deželi na svetu. To ni pretirana tridtev, to je grenka in bridka resnica. Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogctštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4°/o in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo H glavnici vsakega 1. januarja • tvt* 1 in julija. Sakser State Bank DC*OtffTOfcY dp Tk< STATVO* NEW YORK* H** lfcltitt, if. t —— Brooklyn, N/Y. I>rušitvo "Bratska Zveza** priredi dne 12. julija piknik pri "Revnem hudiču"'. Na programu so vsakovrstne Igre, dobra .godba, dober prigrizek in okusna kaplja za gašenje žeje. Natančne podrobnosti bodo pozneje objavljene. ^ Ostala društaa prosimo, naj o-menj enega dne ne prirejajo veselice. Odbor. Brooklyn, N. Y. Slovenski javnosti v Greater New Yorku in okolici se naznanja, da se je vstanovilo novo godbeno in pevsko društvo "Adria". Namen društva "Adria" je slovenske narodne pesmi predelati za godbo, ki spremlja pevce v solih, duetih in v zboru, ter seznaniti tudi ameriško javnost s slovensko pesmijo potom radio. VodiCelj, pevovodja in kapelnik društva "Adria" je profesor violine Diki Če unij, ki tudd sam predela vse pesmi. Predno se bo slovenska pesem razlegala potom radia, kar bo v kratkem, je društvo "Adria" sklenilo prirediti koncert, ter tako dati Slovencem oziroma newyoršklm Jugoslovanom priložnost, da bodo prvi, ki bodo slišali slovensko narodno pesem v spremstvu godbe. Koncert se bo vršil v nedeljo dne 7. junija v Kočevski dvorani na 657 Fairview Ave,, Brooklyn. Začetek ob 4. uri popoldne. Po koncentu bo prosta zabava in ples. Za ples igra orkester "Adria". Iz prijaznosti bo sodelovalo tudi slovensko pevsko društvo "Slovan" ter tako izpopolnilo obširni program. Program bo v kratkem objavljen v listu Glas Naroda. Ker (bo ta koncert nekaj izvan-redndja ter zadnja prireditev v pomladni sezoni, ste vabljeni vsi Jugoslovani v Greater New Yorku in okolici, da se koncenta gotovo udeležite. Za obilno udeležbo se priporoča Godlbeno in pevsko društvo "Adria". Johnstown, Pa. Veseloigra "Vdova Rošlinka" katero je priredilo žensko društvo "Naša Sloga", št. 600 S. N. P. J. dne 16. maja t. 1. na Moxham, je izvrstno izpadla. Občinstva je 'bila dvorana nabito polira. Vsak, ki je prisostvoval komediji, je imel dosti duševnega razvedrila in smeha. Kritiki ne bodo imeli veliko za kritizirati, ako ravno so bali med igralci tuka'j rojeni in ne dobro vešči slovenščine. Občinstvo je bilo skrajno zadovoljno. "Vdova Rošlinka" ni mogla bolje izvršiti svojo vlogo kot jo je, pa tudi Manica se ni pustila ugnati v kozji rog. Zatoraj je ona dobila Janeza. Igra "Vdova Rošlinka" je posneto iz življenja (gorenjskega) v stari domovini. Ker je pa tudi igralka Gorenj ka, je bila nalašč prigodena za to vlogo. N$en nastop in kretanje je presenetilo vsakega v dvorani. Kaj je Rošlinka povedala Janezu na uho ko je ležala v postelji da je on tako prestrašeno zbežal iz sobe, nam ni znano. AtrtiSali bomo pro-naijti na ponovni predstavi na Franklin Boro. Ker so se isti vdčer vršile veselice na Bon-Air In Kelso ter druge zabave >7 okolici, se občinstvo zanima za igro, kateri ni moglo prisostvovati. Na željo občinstva se bo komedija ponovno predstavljala za društvo štev. 684 S. IN. P. J. v Slovenskem Izotor. Domu na Franklin Boro., dne 30. maja t. L Začetek igre točno ob 9. uri zvečer (novi čas). Rojaki in rojakinje, sedaj Vam bo želja izpolnjena, obenem je pa Vaša dolžnost, da napolnite dvorano do zadnjega kotička, za kar Vam tudi ne bo žal. Vstopina 50c aft osefco. Otroci brez spremstva starfcšev nimajo vstopa. Postrežba za lafine in itojne izvrstna. Za plesaželjne bosta skrbela Ko-telc-Kotber orkester. Vat na veselico ta reeslolftro dne S0. maja t i nt Franklin Boro. -J Sa oaseUtei KRIVDA MADJARSKE V posesti velikanskih veleposestetv, katera jim mora madjarski kmet obdelovati za najnižjo plačo, so I-meli madjarski: plemiči vedno dovolj sredstev, da so nastopali v velikem svetu kot prvi med velik asi. Da ta svoj sloves, ki pa je šel na račun madjarskega delavca in kmeta, še bolj utrde, so nastopali s sijajem, da so celo od luksuza razvajeni ljudje strmeli nad bogastvom in razsipnostjo madjarskih velikašev. Dostikrat je sicer ta razsipnost spravila marsikaterega madžarskega velikana ob vse premoženje, kakor se je n. pr. zgodilo to prekmurskemu grofu Szaparrylju, ali sloves, da so madjarski plemiči ne-prekosljivi velikaši, je ostal in ta je pomenil tudi realne koristi. Tako je ta sloves pripomogel marsikateremu madžarskemu plemiču, da je z bogato ženitvijo napolnil zopet svoje prazne blagajne, predvsem pa je dal ta sloves tudi velik političen upliv, ki so ga znali madžarski grofi izkoristiti zlasti dobro. In v izkoriščanju teh zvez obstoji še danes velik del vse Madžarske zunanje politike. Ni bilo pred vojno v kutlurni Evropi države, ki bi tako zelo tlačila svoje nemadžarske državljane, kakor Madžarska. In še danes se ni nehalo to preganjanje in Slovaki na Madjarskem, ki jih je nekaj sto tisoč, še danes ne morejo uprizoriti! niti najbolj nedolžne gledališke igre V slovaškem jeziku. Nič bolje se ne godi niti nemški manjšini na Madžarskem, kil je brez vseh pravic, pa čeprav zvesto podpira vladno večino madžarske vlade. Vse to pa ne moti madžarske grofe in plemiče, ki edini danes vladajo na Madjarskem. da krlče v svet o silnem preganjanju, ki da ga trpe njih manjšine v tujini Računajo pač z neoporečnostjo velikega sveta in na svoje dobre zveze z velikimi gospodi v evropskih prestolnicah in da bodo mogli tem naslikati situacijo na svoj način. Njih računi niso niti tako napačni, kakor je pokazala falzifl-katorska afera in pozneje tudi znana gotthardska afera s tihotapljenjem orožja. Pred očmi poštenega sveta in zlasti pred očmi vse evropske demokracije so se takrat madjarski politiki do golega kompromitirali, toda veliki svet, ki se ponaša s svojimi lastnimi pojmi o morali, jim je spregledal i potvar-janje denarja in tihotapstvo z okrožjem ter še naprej dovolil, da so ga madjarski plemenitaši izkoriščali s svojemu "dobrimi zvezami". Ta pardon velikega sveta je ma-djarske mogotoce ojunačil, da so si pričeli dovoljevati še večje nesramnosti in hinavščine. S široko gesto so nastopali pred svetom v ulogi velikih mučenikov in dan na dan so pripovedovali, kako silna krivica se jim godi vsled mirovnih pogodb in kako da te ogrožajo mir v srednji Evropi, sami pa so istočasno pošiljali v Jugoslavijo atentatorje in teroriste, da zanetijo na Balkanu* vojni požar. Pod vodstvom madžarskih obmejnih čet so prihajali tuji plačanci, da z madžarskim ekrazitom in madžarskimi bombami povzročajo nemire v sosedni državi. Vse to je bilo na procesih proti teroristom te dni sodno ugotovljeno, ki j ulitemu pa si upa skoraj istočasno govoriti madžarski ministrski prfedsednik, da mora Madžarska vsled napetega položaja gledati, da je njen smodnik suh. Da, v resnici potrebuje Madžarska suh smodnik, toda ne za utrditev miru, temveč za bombe in atentate ter za ogrožanje miru, za kar najema plačance s pomočjo emigrantskih veleizda j alcev. Beograjski proces je do golega razkril krivdo Madžarske pri bombnih atentatih v Jugoslaviji in te krivde ne more utajite več nihče. Ta krivda pa ne pada samo na Madžarsko in (njene sedanje vladarje, temveč tudi na one evropske kroge, ki so doslej redno dajali madžarskim kverulantom potuho. Ker so ti veliki gospodje dopustili, da se je proces proti falzifiikator-jem končal s farso, ker so t! krogi privolili, da je bdla tudi tihotapska afera končana tako, da ni bil nihče kaznovan, samo zato je tudi bilo mogoče, da so si upali madžarski iredentesti pričeti, z organiziranjem terostičnih tolp v drugih državah. Če vse to trpe razni veliki gospodje po evropskih letoviščih in velemestih, pa tega ne bo trpelo evropsko delovno ljudstvo, ki je že do grla sito imperialistične in avanturistične poiitike madžarskih grofov. In madžarsko ljudstvo je te politike še najbolj sito, kakor bi takoj pokazale že prve volitve, če bi bile te tajne in če ne bi odločevala o njih rezultatu madžarska policija. KOROŠKE NOVICE TUDI POLICIJA IMA HUMOR V Mannheim u se je te dni dogodilo tole: — Na obeh koncih najbolj prometne ulice so se že od nekdaj hirale gruče ljudi, da se po končani promenadi poslove. Te gruče so promet pešcev zelo ovirale. Te dni pa je policija pripeljala na vsak konec ceste ogromen voz stolov. Stražnik z belimi rokavicami pa je ponujal tam stoječim stole z besedami: — Ker bo gospoda gotovo še dolgo tukaj ostala, vas prosim, da se vsedete.... ZANIMIVA KNJIGA Te dni bo izšla zanimiva knftga, fci jo je napisal italijanski kralj. — Kralj Viktor Emanuel se namreč mnogo bavi z zgodovino denarja in porabi ves svoj prosti čas za prou-čavanje starinskih novcev. Nova njegova knjiga ima 500 strani in 34 strani slik. Posebno natanko o-pisuje kralj Viktor Emanuel fliren-tinski denar. Florenca (Firenze) je bila namreč v srednjem veku važno trgovsko središče in tukaj so kovali najprej srebrne goldinarje, ki so imeli na en£ strani sliko "cvetlice lilije", odkoder je novi denar tudi dobil ime "florin". L. 1252. so začeli kovati tudi zlate "goldinarje", ki so jih menovali "fiorini d' oro". V knjgi je popisanih 3849 vrst novcev, v kraljevi zbirki pa jih je nad 100,000. • KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N/* Na občnem zboru političnega In gospodarskega društva za Slovence na Koroškem je izvajal poslanec dr. Fr. Petek v poročilu o manjšinskem položaju da je politika vsake manjšine težavna in so zato uspehi slabi. Za obsego ciljev v manjšinski politiki je odločilna pred vsem veČina. Ne zadostuje samo pripravljenost manjšine, marveč pri večini moro biti zaupanje in mentaliteita večinskega naroda mo.ra biti temu primerna. Mentallteta koroških Nemcev pa je Slovencem sovražna. Da so Slovenci glasovaoli za Jugoslavijo, za to so imeli zakonito in naravno pravico. Po plebiscitu pa so takoj priznali nastale 'razmere. Boljj lojalne manjšine od slovenske na Koroškem sploh ni v Evropi, kar se je priznalo tudi v Društvu naro-rodov kjer je uvršena med navzor-nejše manjšine. Letos bo v Celovcu posvečenih 9 bogoslovcev, med njimi je pet tujcev. Slovenski novomašniki bodo trije: Holmar, Milonik in Poš. V 23 dekanijah je zasedenih 289 far In nezasedenih 75, kaplanij je zasedenih 75 in 75 nezadenih. Aktivnih duhovnikov je 376. Katolikov šteje krška škofija 336,116. Schulverein-Siidmark je zopet potožil v javnosti, da se krčijo prispevki za ponemčevanje narodnih manjšin v zadnjem času izredno občutno. Zato se pozivajo Nemci, da ne pozalbijo na Schulverein-Siid-murk in darujejo naj kar največ mogoče zlasti za koroško mejo proti'Jugoslaviji. Tudd članov šteje društvo vedno manj. DrugIvo ":Danica" v Št. Vidu v Podguni je delovalo v preteklem letu dosti dobro, kakor se je pokazalo na občnem zboru. Vprizorilo je . tri igre. Za leto pripravlja nove pri-jreditve. Društvo v Globasnici si je izvolilo nov odbor, ki obeta, da | spravi tir k razvoju in napredku. ' Igra "Sodnik Zalamejski", ki jo je priredilo društvo v preteklem mesecu, je dobro uspelk. Obisk je bil zelo povoljen. Pojavile so se nove moči, ki so svojo nalogo zadovoljivo pogodile. Društvo v Pdljubelju je važ-*ia iZbraževalna postojanka. Zato treba, da se poživi v društvu stremljenje po izvrševanju programa. Na letošnjem občnem zboru se je namreč oigotovilo, da je bilo lansko delovanje društva šibke je od prejšnjega. Izobraževalno društvo v Bilčov-su deluje povoljno. V društvenem I pevskem zboru se vežba več novih j moči. Društvena knjižnica ima 224 knjig, potrebuje pa novih. V proračunski razpravi v deželnem zboru so označili krščansko-so-cijalni poslanci deželni kulturni svet za podružnico Landbunda. Samo lanbundovski poslanci dobijo tam informacije. Posebno ostro so napadali deželni kult. svet radi razdelitve pomoči in zasilne državne podpore, ker gorski kmetje niso dobili skoro nič. Končno so zahtevali, da naj deželni kontrolni urad pregleda poslovanje deželnega kulturnega sveta, ker je izkazanih v obračunu 2 in pol milijona šilingov več izdatkov kakor dohodkov. Odkod je ta denar? Peter POZOR Nekateri nam vedno pisarijo na nas stari naslov — 82 Cortlatidt Street, česar posledica so zamude in v časi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., IW York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpostevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji pd£ravi naslov, predno pismo odpošlje. .Uprava. A- tjubosumnost je ena najhujšth slabosti na <:em svetu. Posebno ženske znajo biti ljubosumne. Edino Eva je bila srelžna. Eva ni poznala ljubosumnosti. In Adam bi je ne mogel varati, če tudi bi jo hotel. Toda kakorhitro bi Adamu še enega rebra zmanjkalo in bi ona to opazila, bi se oglasila drugačna pesem. * — Povedati vam moram, da sem se poročil — je rekel pisar gospodarju, misleč, da -mu bo primaknil par dolarjev več na teden. — Tako je prav, tako je prav — ga je pohvalil gospodar. — Želel bi, da bi ibili vsi moji uslužbenci poročeni. Par tednov po poroki res prihajajo včasi malo kasneje na delo, toda to se že potrpi. Po preteku dveh ali treh mesecev, pa zjutraj že čakajo pred pisarno, zvečer jih pa skero ni mogoče spraviti domov. Rojak je bil v veliki zadregi in si je izposodil od prijatelja petindvajset dolarjev. Rekel je, da mu bo denar čez dva meseca vrnil, toda slabo je kazalo in vedel je, da tega ne bo mogel storiti. Revež cele noči ni spal, tako ga je skrbelo. — Zakaj pa ne spiš? — ga je vprašala žena. — Skrbi me, ker prijatelju ne bom mogel vrniti denarju. — Ah, kar zaspi — mu je dejala. — Kaj bi ;tisito! Tebe ni treba čisto nič skrbeti. Kar prijatelj naj namesto tebe ponoči Ičuje In naj skrbi, ker ne bo dobil nazaj denarja. * Danes se bo pojavilo nad New Yorkom čez šeststo aeroplanov. To je že precej lepo števllce. Toda dokler jih ne bo toliko, da bo mogoče komodno stopati z enega na drugega, mene že ne spravijo gori. * Jeoljač je zasnubil kraljico svoje-.ga srca z 'besedami: — Gho—go-go-s po—s po lična, aaali ho—ho—hočete tete po-po—sta tat ati mo—momoja? Ona Iga je rada imela, ker je bila že precej v 'letih. Posili je zardela, pogledala v tla in rekla: — Oh, to je prišlo tako nenadno.... * Rojakinja je pripovedovati svoji prijatelj iicd: — Oh, ti ne veš, kako Je moj mož pil. Tako je pil, da sem se zabela bati zanj in sem že vprašala zdravnika za svet. Zdravnik mi je dal nekake pulferce in mi rekel, naj mu jih nasujem v kofe. — Pa si storila 'tako, kot ti j^ rekel zdravnik? — Seveda sem storila. — In mož ne pije več? — O, vino Se pije kot prej, ampak kofe ta več ne pokusi. Vsega zlodja me vprašujejo rojaki. Pred kratkim me je nekdo vprašal, zakaj so angel j i slikani kot moški in ne kot ženske. No ,če iše tega ne veš, dragi rojak, ti ne morem pomagati. Ali si moraš predstavi j astl v nebesih neskaljeno veselje, če bi te še tam ženske komandirale. Zdravnik je rekel rojaku: — Vašo ženo sem natančno pre-lskal. Bolezen n£ huda. Samo nekaj me vznemirja. —- Kaj pa? — Na hrbtni ima rdečo srago. Zdi se ml, da je strjena tel. Sam ne vem od česa se jI }e to porjavilo. — Oh, to Je pa zadnja skrb. Tisto srago Una od vežmega ključa, odkar Je boltti, leži vtško noč na njem, da jaz revež nikamor ne morem. vv qpjt NEW YORK, SATURDAY, MAT 23, 1931 flki LARGEST SLOVENS D AIL*. n>. * PANTELEJMON ROMANOV: Gospodinja je delala na vrtu, ko je prt tekla njena nečakinja in ji povedala, da je prišlo v stanovanje nekaj moških, ki sprašujejo po njej. — Kaj mi pa hočejo? — je vprašala začudeno. Nečakinja ni vedela odgovora. Neka soseda se je oglasila: — Bog si ga vedi! Morda hočejo Kmeriti sebe? Gospodinja se je že hotela pri-krtžati. V strahu pred tujci, ki so vpraševali po njej, je pozabila to storiti. Odprla je usta in poslušala sosedo, 'ki je hitela pripovedovati: — Eh, tudi k sosedovim so prišli ljudje z metri. Zmerili so sobe, potem so jih pa vrgli iz stanovanja. Dejal so, da se kubatura ne ujema ... — Res je, zmerom govore o nekakšni kubaturi.... Vrag jo vzemi! — Veste kaj, soseda, morda so pa prišli, da preiščejo stanovanje? Bog ne daj, da bi jim kakšno reč skrila. V tem primeru ti vzamejo vse, kar imaš. — Ah, človeka lomi strah, še preden jih je videl! Gospodinja je zavila roke v predpasnik in razburjena odhitela pro-tii hiši. Na pragu so stali trije mladi moški. Vprašali so jo: — Ali ste vi gospodinja? — Oprostite, jaz sem, — je rekla preplašena ženska in pogledovala zdaj tega, zdaj onega. — Prišli smo, da pregladamo vaše stanovanje, državljanka. Odprite vrata. Eog ne daj, da bi oklevala aH se jim celo postavila po robu! Toda slučaj je nanesel, da je tisti mah prihitela perica, kd je šepnila pre-straženi gospodinji na uho: — Vprašaj jih po izkaznicah. Gospodinja se je prestrašeno o-zrla naokoli. Imela je že na jeziku vprašanje o legitimacijah, a v zmedi ga je pozabila izreči. Tedaj pa je že eden izmed gostov, mlad fant v kožuhu, potegnil meter in se obrnil k tovarišu ter zamrmral med zobmi: — Ta je že naša. GospodVnja je to še bolj zbegalo. Besed, ki jih je bil rekel fant z metrom tovarišu, ni razumela. A bila je prepričana, da je rekel nekaj važnega. Da bi se opravičila fantu, kil Jo je zdaj pogledal od strani, je dejala: — Batjuška, ali naj rečem onim radovednežem tam-le, naj se odstranijo? Fant se je namrdnil: — Pusti jih, ni treba. Čim več ljudi, temveč javnosti!. — Potem se je obrnil k tovarišu: — Izmeri zid! Nagovorjeni tovariš je začel meriti. gospodinja je z veliko zaskrbljenostjo opazovala njegovo početje. Mahoma je padlo vprašanje: — Nič, batjuška, samo perilo. — Nič drugega.... — Odpri! KAKO NASTANEJO KAMNI? PASJE 2IVLJENJE — Oprosti, batjuška, zdaj mi prihaja na irilsel, da sem včeraj za-lemla semle dva koščka mila.... in menda tudi malo moke.... Odprla je kovčeg. — Kaj pa ta sladkor? — je vprašal fant v kožuhu. Obraz mu je postal mahoma strog in mračen. — Da, da batjuška, tudi malo sladkorja sem skrila ... da ne bi ga mtši uničile. — Kdaj si ga skrila? — Včeraj, predvčerajšnjim.... Pri-sežem, da je gola resnica. — Izmeri kovčeg! — je velel fant v kožuhu tovarišu z metrom. — Zdaj nam pa pokaži shrambo! — Kaj pa kovčeg, batjuška? Ali ostane merit? — Pa naj ostane tebi! — je rekel kožuhar in stopil proti shamibi. Tam so takoj opazili že dva kov-čega. Gospodinja se je zaman trudila, da bi enega skrila. Kožuhar, ki je bil očividno predsednik komisije, je bil videti zelo lokav in prebrisan? Zahteval je, da mora tudi ta dva kovčega odpreti. V njih so našli moko dn sladkor. Žena se je kar za srce prijela, tako nočno ji je utripalo, vendar pa se je skušala obvladati, da ne bi vznemilrila komisarjev. Tedajci pa je vsem zastala sapa. Gospodinja je mislila: Zdaj pa poreče: Zaplenjeno! — Neka soseda, ki je gledala periskavo, pa je šaljivo pripomnila: Piši: Izgubljeno! — Vendar je ostala ta huda beseda brez odmeva. — Dobro. Zapri kovčeg! —je dejal kožuhar čez nekaj časa. Gospodinji se je odvalil kamen od srca. Obšla jo je nekakšna blaženost, imela Je občutek, da gleda angele v nebesih. Zdaj se je res prekrižala. — Itaj pa ta, ali ne boste izmerili tudi tega? — je vprašala, ka-žoča na tretji kovčeg. — Dovolj, državljanka, tega poznamo že na oko, — je odvrnil kožuhar. — Tedaj je vse v redu? — je vprašala pleplašena žena. — V redu, — je suho odvrnil dozdevni komtsar. Njena hvaležnost zaradi tega odgovora je bila tolikšna, da ni vedela, s čim bi mu sama postregla. Da se mu vsaj nekoliko odloži, ga je peljala v kot in rekla: — Batujška, tu je še en 2aboj-ček. V njem imam malo srebrnino, ki sem jo kupila za svoje krvave žulje. _Tudi to je v redu, — je dejal kožuhar. Soseda, tista, ki jo je bila že prej enkrat opozorila, naj ne stoji kot solnat steber, kaj je 4v redu'. — Gospodinja pa bi se bila, da ni bil takšen trenutek, razhudila nanjo. Približala se je rajša kožuhar ju in dejala: DRUŠTVA D NAMERAVATE PRKHHTI VESELICE, ZABAVE OGLASU J TE "GLAS NARODA" nt> ota samo vafar članstva, raiSlmrend v nii okoHcfc i CERE ZA OGLASE SO ZMERNE mrnmm rtftiirirrr- .A — Bog pomagaj, batjuška, mi smo tako prestrašeni. Vedno prihajajo k nam nekakšne komisije, merijo, pa jemljejo moko, sladkor. Zato se bojimo.... — Za nami ne bo nihče več vzel, — je napeto odvrnil kožuhar. — Naj le ostane vse tam, kjer smo našli, ne odnašaj ničesar in ne skrivaj! — Hvala, batjuška. — Državljanka, ne potrebujem tvoje hvale. Mi opravljamo svojo dolžnost. Ali imate kakšne ljudi na stanovanju? — Bože mili, kakšne pa? — Ham, kakšne — služkinjo na primer? — O Bog, jaz delam vse sama. — Torej nimate ntkakih poslov? — Nikakih, batjuška. — Poslušaj torej, državljanka. Jutri se vrnemo. Ampak, če najdem koga v hiši pred petimi popoldne — gorje tebi! — Še nekaj, batjuška, skoro bi bila pozabila. Imamo še kozo. — Kozo? To pa n* v redu. — Zakaj ne bi bilo v redu? Saj sem plačala davek zanjo...., je odvrnila gospodinja in prebledela v lice. — Nu, bomo videli. Kje pa je koza? Odvedla je kožuharja h kozi. Potem so se možje poslovili. Gospodinji je mahoma odleglo. Bila je vesela, da ji niso ničesar vzeli. Naslednji dan je bil pred hišo velik hrup. Stanovalci so našli popoldne stanovanja oplenjena. Sosedje so iskale gospodinjo, da bi jo obvestili o tatvini, ona pa se je skrila. Zakaj kožuhar ji je žugal s kaznijo, če bi se pred peto uro vrnila domov. Ko so jo le iztaknili, ji je rekla neka ženska:. — Zakaj jih nisi vprašala po izkaznicah? — Kako sem jih hotela vprašati, ko mi je rekel, da je vse v redu. O jaz butica! Razkazala sem jim sama, da so vedeli, kje lahko Dobe kaj plena. Kaj naj storim? Neki sosed, ki očividno ni sočustvoval z žensko, je vprašal: — Kaj pa koza? Ali je tudi ona v redu? — Jaj, jaj! — je zdihovala nesrečna ženska. — Enkrat pridejo k tebi uradniki, pa jih imaš za falo-te in jim poveš to v obraz. Država uvede postopek zaradi razžaljen j a častč. Drugič pridejo lopovi, človek jih ima za uradnike — razočaranje je še večje. Kakšno življenje je to? To je pasje življenje.... ŽENITNA PONUDBA. Vdovec star 43 let, dva otroka, fant 12 in dekle pa 17 let stara, želi dobro gospodinjo, ki zna kuhati in peči ter ima nekaj prihrankov, od 25 do 35 krt, stara, katero veseli delati na farmi sadja in imeti izvrsten dom; tudi lahko vdova z enim otrokom. Pišite in pošljite sliko na: "Ženin**, c|o Glas Naroda, 216 W. 18th St., New York, N. Y. (3x 23,25&26) KDOR SE NIMA slovensko-amer1kanski KOLEDAR ZA LETO 1M1 CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNKOVE P RAT IKE za leto 1931 CENA 20 CENTO? Naj naroči, dokler jih imamo se v zalogi. Rastline in živali rasejo, da hi pa rasli kamni, to ne gre vsakemu v. glavo, kaj ne? In vendar bi morali ljudje to vedeti ,saj tudi mi izdelujemo vsak dan ogromne rastoče mase kamnev. Ilovica ni kamen, pač pa je opeka kt jo žgemo iz nje, pesek in gramoz tudi nista kamna, pač pa cement in beton iz njiju, pa stavbe, ki jiii s tem gradimo. Tu je primer, kako dajemo ljudje kamnu rast. Isto dela narava, samo seveda z neprimerno večjimi sredstvi mate-J riala, pritiska, vročine in časa, ki so ji na razpolago. Pred vsem ča-| sa. Tisočletja in mCljonletja so za-njo trenutki. Dalje pa ima v svojih' globinah takšne zaloge vročine in pritiska v službi, kakršnih ne zmore noben človek. V zemeljskih globinah so ogromni kotli staljenih žarečih snovi, ki j.lh sila pritiska1 tlači v vsako razpoko in votlino. Tu se masa pod velikanskim pritiskom ohladi In nastanejo globinske kamna te mase, h katerim spada granit s svojimi sorodniki, ki se odlikujejo po močni trdosul in lepo izoblikovanimi kristali. Druge ka-j menine, v katere se vrije žareča masa, se pri tem spreminjajo pod vplivom grozovitega pritiska in vročine. Apnenec se spreminja v mramor, glina postaja skrilavec, ki je če~to še tršč od granita. Če se žareča masa razlije po zemeljski površini, se strdi v steklu podoben kamen, v bazalte in fono-lite, ki so nastali s pomanjkanjem tistega pritiska, ki vlada v globinah, in jih odlikujejo zato neznatni kristalčki — ali pa sploh nobeni kristalt. Narava pa ne deluje samo z o-gnjem, temveč se poslužuje tudi pohlevne j še vode. Voda ni nikoli čista voda, temveč so ji vedno primešane razne rudnine, soli, kisline itd. S temi pomagači zadeluje v neskončnih tisočletjih razpoke in votline v svojem območju, sekundo za sekundo gradi plast usedi"ne na plast usedline in po silno dolgem času nam kaže žila kremen j aka v drugih zemeljskih plasteh njeno delo. Z apneno primesjo pa izdeluje kapnike v jamah, ki jilh sčasoma tudi zadela. Sicer pa glavno delo vode skoraj ni zidanje, temveč podiranje. Mehanična moč tekoče vode in njena razjedalna zmožnost spreminja zemeljsko površino in reze vanjo gorovja. Tudi svetov je živih bitij pomaga naravi postavljati kamenite plasti. Iz kupov rastlinskih ostankov nastaja šota, «iz šote rjavi premog in potem črni, iz tega se tvori antracit in iz njega grafit. Geološko spada tudi zemeljsko cftje (nafta) in zemeljsska smola (asfalt) med kamenine. Nastala sta iz kupov umrlih alg in živalskih organizmov. — Školjke in trda ogrodje neskončnega števila živali so ustvarila in še ustvarjajo mogočne apnene sklade, iz katerih sestoji večina naših gorovij; trdi ostanki diatomej in radioalarij pa drugih mikroskopsko drobnih živih tvorov sestavljajo sklade kremenov, ki dosežejo debelino 100 in več metrov. Tako nam vsak kamen pripoveduje o čudovitih silah narave, ki so nam dale rast. Neprimerno bolj zanimivi nam postanejo hribi in doline, kamni in skale, griči in jame, če vemo za skrivnost njihovega izvora. DOLGOTRAJEN PROCES ROPARJI V PALESTINI Javna varnost v Palestini .e dan-! danes zelo majhna, ker se klati po 'deželi veliko število roparskih tolp. Nedavno je neka taka tolpa napadla večjo družbo grških trgovcev iz Aleksandrije, ki jih je najprej oropala, potem pa še silovito pretepla. Roparji so pobrali trgovcem skoro pol milijona dolarjev, potem pa so pcO-^egnili. Dva dni kasneje pa je napadla neka druga tolpa vež židovskih priseljencev; dva famta in eno dekle so ubili, drugi pa so bili vsi težko ranjeni. Pri mestecu Beer-Saba pa so roparji napadli več bogatih Arabcev. Taki napadi se ponavljajo dan da dan; niso pa ti napadi posledica kakšne verske ali narodnostne borbe, ampak so popolnoma roparskega značaja, ker gre vedno le ea plen. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite narocninp ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich " Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis GouŽe Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balacit, Joe Hiti Cleveland, Anion Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Realk, Math Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kum§f Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan_ čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Franik Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Ž ust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH Helper i Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALLIS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamondville, Joe Rolich Grški listi poročajo o nenavadnem procesu, ki je trajal celih 562 let ter je bil šele nedavno zaključen. Šlo je aa pravni spor med pravoslavnima samostanoma Doheiario-nom in Kastamoniti jem na sveti gori Atos. Pravda se je začela že leta 1351 pod bizantinskim carjem Janezom V., ko je vladal vernikom imenovanih krajev patriarh Karlist I. Spor je tekel za kos zemlje in se je začel na ta način, da se je maršal Trahaniotes, vojskovodja cesarja Ivana, polastil domene, ki je bila že od 12. sioletja last samestana Doheiariona. Samostan je podvzel, kar se je dalo, da bi se mu zemljišče vrnilo. Interveniral je tudi pri cesarju Ivanu V. in pri patriarhu. Ko je bil spor v teku, pa se je nenadoma javil samostan Kastamoniti in si takisto lastil sporno domeno. Tako je prišlo med cbema samostanoma'do tožbe, ki se je zaSasno»re-šila na ta način, da sta bizanitinski cesar in patriarh odločila, da pripade sporno zemljišče samostanu Do-heiarionu. Doheiarionisti pa se niso dolgo veselili dobljene zemlje. Ko so Turki zavzeli Carigrad, so se polastili tudi tega samostana, ki so ga opast samostana Doheiario.-j S tem razglasom, ki mu menda , ne bo priziva, se je po pol tisočletju razčistila pravda, kJo je pravi lastnik kosa zemlje, ki je ne more vzeti s sefooj nihče v grob. »rotite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA tli West IS Street New Terk Wty POSNEMANJA VREDNA INICIJATIVA V Stutgartt-u imajo delavnice za opremo nevest, ki omogočajo mladim dekletom, di si s svojimi prihranki in s svojo pridnostjo pripravijo vse, kar jim je trefoa za porabo, kar bi brez teh delavnic težko kdaj dosegle. Delne izkušnje v drugih mestih so dale stultgartske-mu mladinskemu uradu pobudo, da je pred tremi leti začel misliti na tako ustanovo ter je bil tudi pripravljen nekaj žrtvovati v ta namen. Razna katoliška in protestantska ženska društva so se takoj o-prijela tega posla in ni bilo dolgo, ko so imeli že 10 takih delavnic za izdelovanje opreme za neveste. O-krog 280 deklet je zaposlenih s šivanjem svoje opreme. Po enkrat na teden se berejo zvečer p:>d vodstvom izkušene strokovne učiteljice k svojemu delu. Vsako dekle plača tedensko po 2 marki ter dobi v delavnici blago in vse, kar potrebuje za šivanje perila v vrednosti vplačanja. zneskov. Članicam so na razpolago šivalni stroji; perilo se zavaruje in es hiani brezplačno, dokler ni končana vso bala. JL: S>-| |—i? i NAZNANILO in ZAHVALA Tem potom naznanjamo potrtih src, žalostno novico, da je neizprosna smrt vzela iz naše srede, po kratki in hudi bolezni MARIJO JURCA roj. NAGEL Stara je bila komaj 22 let. Pokojnica je trpela samo štitf ure. Pretrgala se ji je dovodna žila, nakar je zavečno zaspala ob 7. uri avečer, dne 12. irfaja 1931. Odnesli smo jo iz hiše žalosti 13708 Trumbel Avenue, ob eni uri popoldne na Evergreen pokopališče dne 15. maja Nemogoče nam je izraziti veliko hvaležnost napram vsem, ki ste nam skazali svojo naklonjenost, s tem, da ste prišli počastiti pokojnico na mrtvaškem odru in nam dali tolažbo v te-ških urah. Najlepša hvala našim sorodnikom iz Kenosha, Wis. za obisk in vence. Gospa Rodeman in hčerka Helena, gospa Rop-sel, hčerka in sin; gospa Prestel in sin Jožef. Najlepša hvala vsem društvom za podarjene vence; Integrity Lodge, Chicago, HI., Wolverine Lodge, Pevsko Društvo Svoboda za vence in na-grobnico, Ženski odsek S. N. D. Posebna hvala Društvu Young Americans SNPJ. in njegovim uradnikom predsedniku in tajniku Lepa hvala tvrdkam Le Baron Custom Body in Borten and Ohstrict & Co. za poslane vence. Nadalje naj bo izrečena zelo lepa hvala vsem darovalcem vencev in cvetlic. Imen nam ni mogoče priobčiti, kajti v teških urah nam je bilo nemogoče šteti vseh vencev in šopke, in si zapomniti vsa imena. Bilo jih je nad sto. Hvala vam, ki ste ranjko spremili na zadnji poti. Posebno pa vsem tistim, ki ste dali na razpolago svoje avtomobile za to žalostno pat. Ranjka je bila rojena v Primrose, Pa., 2. februarja 1. 1909. Poročena je bila dve leti in pol. Naj ti bo gruda lahka, Naj spanje tvoj bo mirno Naj nas duša tvoja čaka, Da pridemo vsi za Teboj. Žalujoči ostali: ANTON JURCA, ml., soprog FRANK IN FRIEDA NAGEL, starši FRIDERIKA, sestra MIHAEL, FRANK, EDWARD, HENRY, JOHN, JOSEPH in DANIEL, bratje ANTON in MARIJA JURCA, tast in tašča MIMI JURCA, svakinja Deroit, Mich., 20. maja 1931 •«Kia mioDi' NEW YORK, SATURDAY, MAY 23, 1931 LARGEST SLOVENE DAILY 1» V. B. JL Frieda Sorrensen ROMAN IZ ŽIVLJENJA Za Glas Naroda priredil G. P. ........................................ 33 (Nadaljevanje.) — Sedaj moram iti teta Frieda! Po kosilu bom prišel, da poiščem Fllen. Prosim skrbi za to, da bo Ruth pripravljena! — To se bo zgodilo. — In zahvalim se ti za vse dofbro, za vsako besedo, ker vem, da prihaja iz srca. Ellen je še zelo mlada in mogoče se mi bo posrečilo poglobiti Jo. Pomagaj mi pri tem! Ona mu je molče stisnila roko. Ni mogla več govoriti. Vedela je, da ta bodo ta upanja varala. Jeziti se ni mojla nanj, kajti bil je le žrtev Ellen. Ločila sta se z globokim, resnim pogledom. Nekako pol ure po slovesu Jurija, Je stopila Ruth v sobo tete Friede. Nobene slutnje ni imela, da je bil Jurij tam. Frieda Je polotila svojo roko krog lepe, vitke postave deklice ter jo potegnila k sebi. — Otrok, jaz ti moram nekaj povedati — Jurij Volkmar je bil pri menit Skozi telo Ruth je šlo tresenje. Premagala pa se je hitro. Položila Je roki krog vratu Friede, skrila svoj izmučeni obraz na ramenih ter rekla tiho: — Ničesar več ne povej! Jaz vem, da ti je sporočil, da sta se Ellen In on zu rclčila! To sem vedela že včeraj zvečer. Prosim te, ne govoriva več o tem, jaz se moram sama premagati. Ne skrbi za to, draga teta. Frieda je božala neprestano to sklonjeno deškliško glavo. — Moja pogumna, mula RuLh, moj dragi otrok! Da ti je to prihranjeno! Jurij je slep. On ne ljubi Ellen, temveč tebe! Kakor tvoj oče je sledil prevarljivi sliki. Nič kot omotenje ga ne vleče k Ellen. On bo postal ž njo straino nesrečen! Ruth se je ozrla vsa razdvojena k njej. — To je resnica in to me boli najbolj, teta Frieda! — Jaz bi nikdar ne smela povabiti te zdražbarice! — je jezno rekla teta Frieda. Pač pa je moralo postati to! Ne muči se z očitanji! Frieda je gledala prdse z nagubanim čelom. Zopet je razmišljala o vsakovrstnih načrtih, kako bi oprostila Jurija od Ellen ter pomagala Ruth do sreče. Govorila pa ni o tem. Po kosilu je Jurij zopet prišel. Najprej je prosil za pogovir z gospo Bteinbach in nato je povsem cerimonijalno prosil za roko Eilen. Ta Je biki takoj obljubljena. Nato Je od&la Ellen k starišem, ne da bi videla Ruth. Ko sa šla zaročni par skozi vrt, sta zrli Frieda in Ruth za njima. Niata pa govorili nobene besede. , Ellen je korakala vesela in radosna po dobljeni zmagi poleg Jurija. Kramljala je vse mogdče stvari ž njim, ga zmerjala, da je tako jnolčeč ln zamišljen ter mu zrla neprestano v oči. Čutila Je pač, da je nekoliko ohbajen, a izgledal kljub temu srečen. Ko bo enkrat zaroka objavljena, se ji ne bo treba toliko mučiti! Sedaj Je že občutila neke vrste nemir. Prišla ji je misel na Kurt Saltena! Mora mu pisati, še p redno bo razposlano naznanilo o njeni zaroki. Če bi ne bdi Kurt Salten tako ubog bi ji bil tisočkrat ljubši kot pa Jurij! Da, človeku ni lahko! Brez denarja pa se ne more poročiti in hotela Jc na vsak način ven in iz te&a bednega življenja! Stariši Jurija pa so bili bogati in dejanski razveseljeni, ko jim je prea'avU Ellen kot svojo nevesto. Gospa Volkmar si je le iaprosila, da bi se zaroko objavilo šele po po-rckl Heinza in Trude. Sedaj so imeli dosti opravka z poroko, da bi se letili' tudi drugih stvari. Jurij je takoj privolil, Ellen pa le obotavlja je. Ostalo pa je pri tem. PETNAJSTO POGLAVJE. Bližala se je poroka Heinza in Trude. V eni prvih gostiln naj bi se vršila. Povabljena je bila velika družba. Volkmar j i so pripadali eni prvih družin mesta ln Jstotako tudi ženin in njenovi ljudje. Častniki iz polka Volkmarja so oživljali sliko s svojimi krasnimi uniformami. Ellen Stenibach Je bila brez dvoma najbolj sijajna prikazen med damami. Nosila Je zelo krasno obleko iz krepa ter obračala oči vseh nase. Po kosilu so plesali. Ellen je bila oblegana od gospodov s katerimi je koketirala. , Jurij Je bil vedno pregnan iz njene bližine. 'v Z nagubanim Čelom jo je opazoval. Vedno Je menjavala svoje plesalce in konečno se je naslonila v neki vofgal, kjer se Je odpočila. Lsza zavese Je opazoval pleseče pare Jurij. Vse Je bilo veselo. Naenkrat pa je zapazil Ruth S te in bach. Sedela je na stolu ter zrla s tihim veseljem na poročnika Bulova, ki se ni umaknil z njene strani. Pekoča bolečina mu je stiskala pral. In tedaj je videl, kako se je Bulov sklonil k Ruth, ki je prijazno poslušala njegove besede. Lotil se ga je naenkrat občutek silne ljubosumnosti. Ravno je zaigral nov valček. 8 hitrimi koraki Je Sel k njej ter jo prosil za ples. Ruth se je dvignila s tresdčbni se nogami d očim je Bulov odstopil s Jeaxtlm pogledom. Močna Je bila sicer Ruth in hrabro je prenesla vse, kar ji je prinesla tuioda, a ni mogla skriti razburjenja, ko je Jurij položil roko krog njenega pasa. Čutila je ko*, električni tok. Plesala sta kot v sanjah in s težkimi udi. Naenkrat pa se Je lattta Ruth kot •medlevica. Naslonila se Je težko na njegovo roko ter zaprla oči. G ledal je v njen bledi ctoraz ter Jo odvedel iz vrst plesajočih za neko skupino umetnih dreves. Tam Jo Je spustil na stoL Vsi presenečen Je zagrabil ne j no roko. — Ruth, draga Ruth, — aH se ne počutite dobro? Ali naj vas peljem *an? — Tako vroče Je tukaj v dvorani! Kmalu bo vsega konec! Prosim, ječega natakarja ter ga prosil, naj prinese vode. Molče, od nemirnih mi sli, pregnan, je zrl nanjo. Nato pa jo je prijel za roko ter pritisnil ustnici nanjo. — Ruth, svoje življenje bi rad dal za to, da napravim to nestorje-no, da sem vam storil hudo! — je rekel liri pav od razburjenja. Postala je temnordeča 'ter takoj nato zopet bleda. Brez opore se je zgrudila. — Prosim, pustite me, gospod doktor! — je prosila z umirajočim glasom ter prosečim pogledoAi. — Ruth! — je vzkliknil še enkrat. Ona se mu je nasmehnila tako, da Ibi paralo njelgovo srce. — Postanite srečni, Jurij, to ne boli! — je rekla tiho. (Dalje prihodnjič.) NAJIZDATNEJŠE HRANILO, NAJBOLJŠE ZDRAVILO Kdo danes ne ceni svojega in svojih otrok zdravja? Kdo ne stremi za podaljšanjem življenja, po telesni moči, pospeševanju delovanja notranjih organov? Gotovo vsakdo! Žalostno je le dejstvo, da v tej borbi za življenjem in zdravjem v nepoučenosti grabimo in hitimo za umetnimi zdravili, prav malo ali nič pa nekateri ne upoštevajo tega, da je za solncem in zrakom prvo hranilo in zdravilo med. Ker je ta v najožji zvert z narodnim zdravjem je povsem potrebno, da spoznamo predvsem njegove lastnosti, razmerje napram sladkorju ,njegovo zdravilno vrednost, redilnost in vsestransko uporabnost v gospodinjstvu. Čebelni med je po čebelah nabrani sladki sok, ki ga nudi rastlinstvo zlasti v cvetovih. Po čebelah nabrani sladki rastlinski sok se imenuje nektar in e nI med. Čebele sladki sok v svojih medenih že-ladčkih preedlajo in zgostijo v panju v med, ki postane gosto tekoč. Ko med izzonl je gosto tekoč in čim gostejše je, tem bolji je. če leži dalje časa v posodi se strdi (kan-dira) in je prav zaradi te lastnost pri nas poznam tudi pod imenom "strd".-Strjenje medu se izvrši pri nekaterih vrstah kaj kmalu, pri drugih šele po več letih. Ako posodo s strjenim medom postavimo za 48 ur v toplo vodo, ki pa ne sme prekoročiti 60 stopinj C, postane med zopet tekoč, pri tem pa niti naj manj e ne zgubi ne kakovosti. Glavna sestavna dela medu sta grozdni in trsni sladkor, ki sta v medu že prebavljena, da moreta stopiti brez prebave v kri. Poleg rudninskih snovi apna, fosfora in železa vsebuje med eterična olja, ki mu dajejo vonj po rastlinah, cvetju, na katerem je bil nabran. Taf olja pospešujejo blagodejno prebavo drugih jedi, ki jih uživamo! Jako napačno je naziranje, da se po barvi določi kakovost medu. V poučilo je treba navesti, da je čebelni med različnih barv od vodeno čiste do cekin as te, temnorjave in temnoeelene. Barva zavisi od cvetov in sploh od rastlin, na katerih so čebele nabirale. Svetlejšo barvo ugajajo očem, odločilen pa je le okus medu! Ravno tega pa ljudje ne vedo! Zato tudi pri nas segajo po medu vabljivejše barve, kar pa je zmotno. Jako napačno je naziranje, da se po barvi določi kakovost medu. V poučilo je treba navesti, da je čebelni med različnih barv od vo- deno čiste do cekinaste, temnorjave in temnozelene. Barva zavisi od cvetov in sploh od rastlin, na katerih so čebele nabirale. Svetlejše barve ugajajo očem, odločilen pa je le okus medu! Ravno tega pa ljudje ne vedo! Zato tudi pri nas segajo po medu vabljivejše barve, kar pa je zmotno. Ko ljudje še niso poznali sladkorja, so sladili vsa jedila s pristnim medom, ki ni samo najizdatnejše hranilo, temveč tudi najbolj naravno zdravilo. Med je ljudi varoval želodčnih, krvnih in živčnih bolezni. Tudi hripa in razne vratne bolezni so j m bile neznane. Sladkor, ki ga dandanes splošno rabimo, je tudi živilo, zdravilnih snovi pa nima. Vsakemu belemu sladkorju je primešano nekaj barvila "irtJa-marina", kar vedo vse kuharice, ki pripravljajo sladkorno razstopino za ukuhano sadje. Ultramarin je zdravju škodljiv, vendar ga je v sladkorju tako malo, da njegova škodljivost ne pride v pošte v. Iz navedenega sklepajo, da je med najnaravnejše in najidealnejše sla-dilo. Sladkor ga je izpodrinil le zbog svoje nizke cene. Kljub temu pa ga skrbne mamice posebno cenijo kot hranilo otrok. Z neštetimi poizkusi je bilo namreč dokazano, da vsebuje med one skrivnostne snovi, ki so zmožne ne samo ohraniti življenje, ampak povzročati rast in razvoj otroka, zato so taki otroci, ki uživajo med, zdravi in živahni, v veselje roditeljem. Med je lahko prebavljiv, redilen, gre naravnost v kri, oživi živce in krepi telo. Uživa pa naj se na kruhu ali v mleku in kavi, sicer se ga vsak hitro prenaje. Kom tir je zdravje otrok pri srcu, naj čim bolj nadomesti sladkor z medom. Pri tem pa je treba znati tudi to, da je pričakovati ugodnih učinkov le od brezhibnega medu. Biti mora popolnoma dozorel, prost tujih primesi in shranjen v brezhibni posodi. Jamstvo, da nabavljeni med odgovarja najstrožjim zahtevam, nam more dati le čebela, ki je ugledna in nad vsakim dvomom vzvišena oseba. Zelo priljubljen priložnostni nakup medu od neznanih ponudnikov, ki ponujajo tuji in ne lastni med, ali tudi lastni med, k: so ga predelali brez dovolj nega čebelarskega znanja, škoduje ugledu medu pri občinstvu, ter kot zdravilo ali hranilo. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3978 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN M » KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENIKI SVETA URA v platno vez................«... .90 v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez ......................................1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez................ .90 v fino usnje vez ............1.51» v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez...................................„..1.50 RAJSKI GLASOVI v platno vez................. .80 v usnje vez.....................1.20 v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60 v bel celluloid vez. _____1.50 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. .€0 v usnje vez....................80 v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.50 v bel celluloid vez.........1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno....................1.— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.80 MARIJA VARHINJA fino vez ...........................1.20 v fino usnje ....................1.50 v najfinejše usnje trda vez ......................................1.G0 Hrvatski molitveniki: Utjeha starosti, fina ves. ........1— najfinejša vea ..............1.80 Slava Soku » mir ljudem, Ana te» 1.51 nsJflneJS ..vea ..............1.60 Zvonfee nebeški, v platno.......88 fina ves ....................1.— Vlenae, najfinejša ves ..........LM Angleški molitveniki: (sa mladina) Child's Prajerbook: v barvaste platnice vosano •• .80 v belo kost Tesano ..........l.lO Come Unto Me ___________________________ .30 fino vezano ______________________ .35 Key of Heaven: fino vezano _______________.... .35 v usnje vezano ............. 70 v najfinejše usnje vesano ....1.20 (Za odrasle) Key af Heaven: v celoid fino vezano_________1.20 v celoid najfinejši vea ________1.50 v fino usnje Tesano........ UM) Catholic Packet Manual: v fino usnje veaano........ 1.30 4ve Maria: v fino nanj« Tesano ......... 1.4« POUČNE KNJIGE: Angleško slovensko berila . - -____2.— Angie&ko-slov. in slov. amcL slovar JO Amerika in Amerikanel (Trunk)..8. AngeUska služba ali nauk kako s*- naj strele k sv. amfii...........10 Boj nalezljivim boleznim .......75 Cerkniiko jezero ................L20 Dom« živinozdravnik, trd. vea ..1.8« Domači živinozdravnik. broft. ____L2S Dmsfi zdravnik pa Knaipu: trdo res. ...................151 broSlrano....................1.26 Cioapodnjulio ................... 1.20 GoTodoreja ......................LN Hitri računar.................. .75 Jugoslavija. Mellk 1. s*es*k ....L50 2. zvezek, 1—2 snopič ...1J0 .....2.00 JO • Hrva- driavUaa Z. D. JU rafjaa .15 vedenja .... JO Kletarstva (Skalkkj) Kratka Kratka tov hi Kaka m Kako se Knjiga o Kat. Kubična Računica ________________________ .75 Liberalizem .................... JO Ljuba vna in snubilna pisma ____ .35 Materija In eneriija ............1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladenižeat I. zt............... JO Mladeničem, H. sv. JO . . (oba zvezka *npaj JO) Mlekarstvo ......................L— ........L40 Najboljia slov. Kuharica, 068 str. lepo vea. (KalinSek) ..........I Nasveti sa biSo m dam. trd. L del 2. del Nemško slov« Največji drugih | Slovensko OJačen o slovar.........2JS ljubavnlh In M L— JO trd. vea,........UM bral. ............LN Prva čitanka ________________________________.75 Piavlla sa oflka .............r JO Kretanje Parnikov — Shipping Nnri — 26. maja: Aquitania, Cherbourg Resolute, Cherbourg, Hamburg 27. maja: Leviathan. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg Deutachland, Cherbourg, Hamburg 28. maja: General von Steuben, Boulogne Sur Mer, Bremen 29. maja: France. ITavre Majestic, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen New Amsterdam, Boulogne Sur Mer Rotterdam Belgenland. Cherbourg, Antwerpen Augustus. Napol I Genova 30. maja: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Roehambeau, Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mer 1. junija: Columbus, Cherbourg, Bremen Berengaria, Cherbourg 3. junija: George Washington, Cherbourg. H?m-burg Euro pa, Cherbourg, Bremen Republic, Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 4. junija: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 5. Junija: • He de France, Havre Saturn la, Trst Olympic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rot terda m / 8 Junija: America, Cherbourg. Hamburg 10. junija: General von Steuben, Boulogne Sur Mer, Bremen Mauretania, Cherbourg Albert Bal lin, Cherbourg, Hamburg 12. junija: Paris, Havre Homerji-, Cherbourg Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 13. junija: Bremen, Cherbourg, Bremen Prescient Hardng, Cherbourg, Hamburg St. Louis, Cherbourg. Hamburg 16. junija: Auuitanla, Cherbourg 17. junija: France, Havre Leviathan, Cherbourg Hamburg, Cherbourg, Hamburg __ 18. Junija: Dresden, Cherbourg, Bremen 19. junija: Kuropa, Cherbourg, Bremen Majestic, Cherbourg StateriOam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Xapoli. Genova 20. junja: Berengaria, Cherbourg 22 junija: Columbus, Cherbourg, Bremen Resolute, Cherbourg, Hamburg 23. junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 24. Junija: lie de France, Havre Vulcania, Trst President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Heutschland, Cherbourg, Hamburg 25. Junija: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 26. Junija: Olympic, Cherbourg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Roterdam 27. junija: Mauretania, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 29. junija: Bietnen, Cherbourg, Bremen PAR NIKI Z ZNAKOM označi skupni izlet v Jugoslavijo. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih Darnikih: FRANCE 29. maja; 17. junija (6 P. M.) (6 P. M.) He de France 5. junija; 24. junija (10 P. M.) (12.30 P. M.) PARIS 12. junija; J. julija cw d. 9) m a 9) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača ln slavna francoski kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. BRZA SLUŽBA v EVROPO preko Hamburga na naših modernih parnlkih HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW YORK Redna tedenska odplutja. Redna odplutja tudi na naših znanih kabinsklh parnikih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Zmerne cene. DIREKTNA ŽELEZNIŠKA ZVEZA z JUGOSLAVIJO Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American Lini 39 BROADWAY . . . Psihične motnje na alkoholiki podlagi ........................ .71 Praktični ralnnar ...............75 Pravo In revolucija (Pltamlcj .. JI Predhodniki in idejni utemelji ruskega idejalizma ..............LH Radio, osnovni pojmi U Radio tehnike. vesano ..................t.— broširano ....................L71 Račonar v kronski In dinarski veljavi ......................... .75 Ročni slov.-italijanskl in italijanski-slovenski slovar .....90 Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem ........................................ .50 Mntanjo ........................ M SUko Is živalstva, trdo vesana .. JO Slovenska narodna obsega 452 strani .............LM Sprotna kuharica, trdo vesana ..:.1.46 Sveto Pismo staro In nove savese, lepo trdo vesana ..............S.— Sadno vino .....................40 Spolna nevarnost............... Jte Sadje v gospodinjstvo........... .15 Slavonic American Tear Book ....1.— Učbenik angleškega jezika trdo vez.............................1.50 broširano .........................1.25 Učna knjiga in berilo laikega Jo- tiha ....................o____ jSP Uvod v Filozofijo (Veberr).....130 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ................1.25 Veliki vsevede! ................ jtO Voitilna knjižica ............... Jt§ Zbirka domačih zdravil ........ M Zdravilna zelttča .............. .40 Zel In plevel, slovar naravnega zdravilstva ..................„00 Zgodovina Umetnosti pri Sloven- ' eih, Hrvatih In Srbih..........00 Zdravje mladine ................UU Zdravje ta boleče« v 2 tr, .......... Zgodovina Srbov, Hrvatov' ln Slovencev (Melit) H. zvez..................................... .80 Prorokovalne karte ...................1.— RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana Karenina Cltijloj) zanimivi roman <2 zvezka). .$5.50 Amerika, pevsod do^ro, doma najbolje ..................... .01 Agitator (Kersnik) brci. ...... Jt0 Andrej Hofer .................*• JI Befaeška vedeževalka ........... M Belgrajski biser ................ J5 Bell meeesen .................... .40 Bele noži, mali jnnak .......... .60 Balkansko-TurSka vojska ...... JO Balkanska vojska, s slikami .... J5 Boj in zmaga, povt.............. .20 Blagajna Velikega vojvode...... .60 Belfegor .........../................................ JO Boj, roman .................... .65 Barska vojska.................. .40 Beatln dnevnik ................ JO Božični darovi.................. jg Božja pot na Bledu.............20 Božja pot na Šmarni gori ........ JO Cankar: Grelnik Lenard. broi... .70 Mhao življenja ............JO Mrtvo mesto .................75 Romantične dufie..........JO Cvetko ................................................ju Cesar Jofteff EL .................................14 Cvetina BorocraJska .....................JO Čebelica ................................................ji Črtice ix življenja na kasetlh________Jo Drobiž, In razne povesti solmi Milanski ...............jo Darovana, zgodovinska povest .. JO Dekle Eliza .................... .40 >..«.#.p..i MMahaa a