sko aarodaib elemeatov. Oktoberska diploma je bila  dala avstrijskim narodom aaj lepša upanja; mrklo zatiraaje Bachovega absolutizaia ai moglo udušiti isker svobodaega poavi raztopiti v eaotero maso, dala bi se bila, kakor je bila  v aekterib zadevah tadi pomaajkljiva, veadar razviti tako, ida bi se bilo iz aje rodilo astavao poslopje, pod kterim bi  bili v zavetju ravaopravaosti vsi aarodi svoje aiesto aašli. Ali prišli so doktriaarji februaroe astave ia prvo delo jim  je bilo aasiljea (oktroiraa) volilui red, da bi ž ajiai aemški  živelj celo v tistih deželab aa vrhunec spravili, kjerje bil aaravaost v aiajašiaiali se še celo samotarea (sporadicen) aab-ijal, kakor aa Kraajskem. Febraaraa astava se je razpovedovala  kakor posvečea paladij svobodi ia aaaprotuiki te astave so bili  kot mračajaki, ultraaiOBtaaci, fevdalci, da celo kot veleizdajalci |razglaševaai, ia tako so jib razglašali isti aiožje, ki so 6 let pozaeje s predrzniai skokora iz ceBtralitičaega v dualističai  tabor skočili. Zato se tudi ae daia motiti s bruaioui, ki ga  ugaajajo deaes s decembersko astavo; vse je že bilo eakrat aa sveta. (Veselost.) Jaz temuč upaai, da se bodo iz aaših  dualističaih vročeglavcev prav kmalu pošteao aavadai fede ralisti razvili. Februarska sistema seje saiaa neaio goča storila, ia ko so stvaraiki jeai avstnjski državai voz jkolikor mogoče globoko v močvirje zavlekli, narod soper  aarod aašcuvali, ia s svojimi suroviaii pomočki zatiraaja  celo pojem svobode v slabo ime spravili, odtegaoli so se prav aiirao aa svoje prihraBJeae častae prostore ia so prejpastili svojiai aasprotaikoni, aaj v tej aarejeai zaiešajavi prave poti iščejo. ; Belkredijevo m ia iaters t vo je ediao pravo izho dišče aašlo (sineh); poklicalo je astavodejao skapščiao, da  bi s svobodao pogodbo aarodov ia dežel astavo astvarila, v kteri bi aiogli vsi eleaieati v Avstriji skapao bivati. Ta po skušaja se je razbila aa uporu tistib življev, kteri ae bote svobode ia eaake pravice za vae, teaiuč samo svobodo za i s e ia gospodarstvo čez vse.  Ib prišelje tujec v aašo ljabljeao domoviao, bister di- :pioraat) kterega diplomatičae umetaosti pak so bile ravao prej v njegovi laatai domačiji aa pol aa kaat prisle, ia se  je postavil med vladarja ia jegovo ljudstvo. Kar bitva pri JKraljeveaigradcu ai premogla, to je storil z eao potezo s jperesom . 0D je Avstrijo raztrgal ia razdejal. S težko opra!vičljivo lehkomiselaostjo, brez poznanja dežele ia ljadi, po- jmagai je stvarjti posilao staaje, ia ko je bilo to pripravljeno, jpok]icai je Nemce ia Magjare in djal rekoč : ,,Tukaj vam dam to Avstrijo, vaša aaj bode !'-' Ia hlastao 80 oboji popaii jn deiiii po bratovsko - pa veadar ae prav bratovsko. Gospodu pobratimu Ogra je bilo dovolj 30 odstotkov ia pre:pusti[ je nam Cislajtaacem 70 odstotkov, ki jih je ae maaj kal()) za siiUpna državaa bremena plačati. Prav aazadnje, ko ,je delitev koačaaa bila, pride tadi Slovaa ia boče imeti svoj lde|. aij ni bjlo kaj več deiiti razen državaih oaaovaih ia in medver8kih postav. ,,Če hočete v teb aebeaib z aieaoj ž,veti _ djai je Beust __ odprta vara bodO) kedar koij pri. dete." (Smeh.) Ia v istiai ao bili tako zvedavi ia so aekterrekrati prišli, da bi raalo pili aektarja svobode aove dobe; aebeea so jim bila sicer zaprta, a zato so ae odprla vrata v jječe, da bi jih sprejele v aaroeje ediao zveličavae decem- CiJovor posl. dr. Vošnjaka v dež. zboru štajarskem proti adresi. Dva preadarka me silita, da ae izrekam soper adreso  berske astave. Kakošai so vspehi te ustave, ki po aačrtu adreae ae za ¦¦eao majhBO dlako, kar se liberalizma dostaja, aaj avobodfleje ifl ta dva prendarka bom jasao ia okrito razložil. Kot do--,,aatave tega sveta preaeza ? Ozrimo se po Cialajtaaiji. Neber Avstrijaa aikakor ae morem malomarBO gledati, kakoatevilai so aasprotaiki te astave, atevilo jeaih prijateljev pa se a trmoglavo politiko eae straake aaša aekdaj tako aao--  ae aiaBJša od dae do dae. (Ugovarjaaje.) gočaa Avstrija gotoveam pogabljeaja vedao bliže ia bližeejj Česko-slovaaski aarod, skapao telo petih miljotira. (Živo ugovarjaaje.) Kot Slovaa ae morem ia aeejjaov duš, je v aaj stroži opoziciji tej državai osaovi aasproti, smem molčati Basproti Badvladaiai prizadevaajem Nemcev iaa((ker hoče ravuopotao koračiti čez česko državao pravo. Ia Magjarov, kteri aa podlogi eaostranske ia s protestom oddlla opozicija ae bo prej pokojaa, dokler ne bodo česki kroni straai Slovaaov, težavao zlepljeae ustave protijo slovaaski ele--tiste pravice daae, ktere 8e je pri kroai sv. Štefaaa prizaati meat tukaj ia tam aaičiti. ''dobro videlo. Osaovae ia Biedverske postave so deli decemberskee11 Kamor kole pogledate, vidite jaezadovoljaoat ia aemir. ustave, iate astave, ki se je rodila iz tako imeaovaaegaa  Ali se more aaši domoviai Avatriji žalostaeja podoba kazati ? posilaega staaja, ki je pripravilo Avstrijo ob ediaost, obb,,Od zaotraj razkosaaa ia razrovaaa, od zuaaj aespoštovana, ime, ki jo je razpolovilo, Bašo polovico z breaieai preob--iibrez drugega prijatelja, kakor oaega dvomljivega aa obrežju ložila ia aa podlagi eaostraaskega volilaega reda umetaooSeae (Napoleoaa), ki jo je že ob dve aaj lepši proviaciji priparlameatarao večiao aasproti pravi večiai aarodov ustvarilaa''pravil. Povsod grešeaje pravega pota, povsod slabi vapehi. (Živo ugovorjanje), Deceaiberska ustava je sopet eaa tiatihh||Kteri poštea avstrijski domoljab je mogel tako v pogabljeaje poskašeaj, kakoršaib saio že več doživeli, izgojeaa ne ozi--''držečo politiko potrditi? Na tožao klop tiste, ki so k rajoč se na zgodoviaski razvoj Avstrije, ae ozirajoč se aaatemu svetovali. laatnot jeaega sestavljenja iz bistveao različaih zgodovia--  Pa ne samo kot Avstrijani, temuč tudi kot Slovani se taoraaio braaiti take ustave ki Baše aarodao bitje v aevaraost postavlja. Sistema npotiskanja aa steao" se v Gisia Traaslajtaaiji s tako krepostjo ia dosledaostjo vrši, da bi človek avstrijakiai državaikoai tadi v drugih rečeh take kre- Naše ljudske šole aiao učilae tearnč razaarodovavne naprave. Naše aredaje šole sovseskozi aeiaške, kakor da jib ae bi tudi aa atotiae slovenskih učeacev obiskovalo i a kakor jih ae bi aiorali tudi rai posti ia dosledaosfi vošil. iSloveaci s avojiai pošteaiai deaarjem plačevati. Trojediaa kraljeviaa z vojaško graaico, kijesto-; Ia če se oglasirao ia aaj naravneje vseb pravic — uraletja aaše cesarstvo branila, ki je diaastijo rešila, ki je za- dovaaje v Barodaeai jeziku, podučevaaje v materiaeia jeziku padao-evropsko civilizacijo Bavali faaatičaega, za vsiako kul-;— tudi za aas tirjaaio: očita se aam aarodea faaatizem. tnro aezmoŽBega Tarštva obvarovala s krvjo ia blagoai: ta Potem se pravi, da aaiejemo saaio aarodao politiko agaajati. Hrvaška se je Magjarstva prodala. iin da je aata jezik ediai idol, ki aam je drag ia vsa aaša Za hoavede se deaar pobira, abogi graaičar pa gladeadejaaja ia aehaaja vlada. Kako politiko pa ima zdaj v strada ia miaisterstvo ae dovoli Bi zbiraaja za olajšavo je-:Avstriji vladajoča straaka? Ali aiaia aaj goleje aarodaostae gove siromaščiae. (Bravo ! Ba desai.) Gospodje, taka poli-politike? Ali se povzdigae v kakem vprašaaja čez izkljačtika, taki državaiki spodkopavaja čatila do eesarjeve rodo-;||jivo narodnoatao stališče, ae razglaša vsako treaotje zvezo viae. \z Neiačijo ia sieer ae saaio dašao temuč prav vidao politicao Dalmatiasko kraljestvo se je odtrgalo od dežele/zvezo? Ali ae protijo ajeni voditelji z odpadom od Avstrije, na ktero ga rod veže, vzeli 80 aiu slovaaskema prebivalstvirče jim v kap Be proda maajšib aarodaosti? Gospodje, še priljubljeaega aamestaika ia ga prepustili laški birokraciji,!nobeBemu Slovaau ai ua aiisel prišlo žugati z odpadstvom ki vprek wa ,,aaita Italia" škili, Ijudstvo ia šolo italijaaizaje,|od Avstrije. (Klici: obo!) Prosiai da mi aasprotao skažete. ki jo pa sicer surovosti faaatičae drhali prav malo skrbe; (Klici: Moskva!) Jaz uisem bil v Moskvi (veselost), ia tara saj te sarovosti zadevajo saaio slovaasko ljudstvo ia slovaaske aarodae zastopaike. jje bila le vedaostaa, etaografičaa razstava. (Veča veselost.) Takih aepatrijotičaib proteaj mi Slovaai še aismo izgovar- V Trsta seio aedavaoaezaslišaaedogodjaje doživeli, da jjali, ia ko bi jih bil kdo izgovoril, gotovo bi že sedel (v ječi) je savova drhal mirae vedao cesarju zvesto adaae Primorce na Kufštajaa. napadala ia djaasko aad ajimi grešila. Vladaje ta skaa- Ker se takoaaša aarodaost aeprestaaoatavdal aiirao gledala, saj je godil se samo Slo-hhj a v ne varnost in zarad teh aeprije taih raz prvaaom. jtti j, prišl i amo do s pozaaa j a, da j e sarao z ed i- Preganjaaja, ktera ima čes ko-slo vaaski aarod|njenje vseb Sl ov eace v veao celotoz aarodao v deželab česke kroae pretrpevati, zaaaa so splob. ZatiraajejnpraVo tiati pot, po kterem bomo avojo aarodnarodaega časopisja, kakor ga še ai bilo, zvrbovao oblastjo!no s t ohraaili ia razvili ia sopct medaarodea brez obzirov zatlačeaa aarodaa iateligeacija, kazai aa de- mir doblli. (Nepokoj ) Edea gospodov govoraikov aam narji ia ječi v taki velikosti, da bi sejibaaj haji absolutizem jje zarad tega aedosledaost očital, ker aasproti deželaai česke ne mogel sramovati, ia veadar še vse te aepreaesljive kazai'krone žgodoviiisko državao pravo braaiiao, za sebe pa aana deaarji ia v ječi po viših sodaijah za premajhae spoz- rro(jao pravo zahtevarao, kije zgodoviaskema prava aaaprotao. naae in še do večega dotiraae! Eaa polovica prebivalstva jjaz baš tako lehko nasprotaikom aedosledaost očitara ia pred preiskovalaim aodaikom, druga sama k preiskovalaema |88jcer ravao tisto. Vi zaaikate česko zgodoviasko pravo, ia sodaiku hiteča ia preiskave tirjajoča — to je podoba avo- ttukaj, aaši deželi aasproti, opirate se aa zgodoviaako pravo bodae dobe, ktero nam jeai beroji tako zapeljivo slikajo! ,,n govorite o bistoričao-političai iadividualaosti. Zakaj eaako Ia aasproti takemu, osaovae postave aaravaost zaaramajo- ne govorite deželaia česke kroae, kakor aam govorite? čema ravnanju tirja adreae aačrt J. veličastva vlado, da aaj Dasiravao aaai Slovaaom v Avatriji žuga aova državaa še krepkeje postopa. Da, gospodje, kaj se more še bolj!OSaova zelo kvaraa biti v aaiem aarodaem bitju ia razvitju, rezao postopati proti Cehom, kaj iaia še storiti ta ježaa;vendai. je ohraaitev ia okrepčaaje aašega cesaratva tiata zavlada? Kakor da ae bi bila še po aaj bajib primočkih po-'Stava, okolo ktere se zbiramo, ktero bomo visoko nosili vsem segla! Do aaj višega ostaja ae obsadao staaje ia aekoliko:napadaajeai od zuaaj, ia vsakemu izdajalstvu od zaotraj navislic v vsakem mestu ia v vsaki vasi. 0 teh jaaakov avo-)Sproti. Mi se držlmo Avstrije ia ae ae damo motiti z zatirabode, ki imajo v astih zBierom le pomirljive fraze, v aaj bli-jranjem> ktera aas aezjslužeao zadevljajo. Mi apamo še žem treaotja pak kličejo abožao po policiji! |ve(iao da bode Avstrija aaposled aa tista pota zavraola, ktera Jaz upam, da štajarski zbor avoji dostojaoati ae bodejjej je odkazala zgodoviaa ia da bode potem zavetje za rae tega zakrivil da bi J. veličaatva vlado še k ostrejira pni>o-|tt]arodaosti, ki so v ajej skapaj zmetaae. Naše taiaisterstvo močkoai prigaajal. Ittega velikega poslaaja aoče prizaati; pot, po kterem aaše Tadi galicijski Slovaai ae aahajajo od vlade tiste pri-Jmini8terstvo hodi ae drži do okrepčaaja, temuč do razpada jazaosti, ki bi jo bili s svojo BasoČBostjo v državaera zboruAvstrije, če se avstrijski aarodi v posledajem treaotju Be zdratako dobro zaalužili. jrajj0 ia vzdigaejo ter čez glave gospodstvaželjae klike vprek Deželai glavar: Dovoljajem si gospoda govoraika zediaijo, da se v Avstriji pod ustavo, opirajočo se aa podopoaiiBJati, da smo tu v atajarskem zbora. illago popolae ravaopravaosti združijo. Poalaaec dr. VoŠBJak: To vprašaaje apada k adresi. Adreaa pač govori o celi astavi, o vladi cele Avstrije, ia tako Bieaiai, da iaiam pravico govoriti o tem, kako ae aatava rabi v vsej Avstriji. Deželai gavar: Jaz pa tnislim, da g. govoraik ni pri stvari. Posl. dr. VoŠBjak: Adresa ,no govori o štajarakemzboru, temuc o priBCipijih deaasaje vlade. Jaz meaim, darazlagata, da ti pnacipiji aiso pravi. j(Nadaljevaje.) Ia kakošaega življeaja se mi Sloveacij veselimo? Nečem opominjati, da aaše matenjalao Btanje od-dne do dne oslabeva; Bečem o tem govonti da ao bila_na8a!davkarska bremena, ze do zdaj BepreBesljiva, se povisaaa,! taocem le govonti o tiatem aistemat.caem dusaeai zdravljeajub stradanjem, ki hoce aase sloveasko 1,uds t y oSl-žavV ^ 1Zg°dltl «°emi.koprihodnjoV uaših aradih vaeskozi gospodaje aeaiški kot uradai - - - . o r j ...jezik. Pri orgaaizovaaju, o kterem sejetoliko hrupa dolalo, kakor da bi bila bog vedi kaka Bova geaijalaa ideja prodrla (kteri bram aaBi je pa le rodil abog posnetek orgaaizacije leta petdesetega) — pri teai orgaaizovaaja so bili aradaiki, ki Be zaajo sloveaskega jezika, v slovenske okraje posta-vljeBi, in Basproti taki, ki popolao zaajo sloveaski jezik in;imajo celo zaupaaje sloveaakega prebivalstva, bili so kakorjza kazen v nemške okraje obsojeai. (Nepokoj.) Ali je to izvršitev paragrafa 19. tolikaaj slavljeaih oanovaih poatav?