St. 231 Izhaja, Izvzemši po Asttkega It 20» (. pisma se ne »prcje Anton Gerbec. znaša za mese: L 7.—, 3 rae.-2a inozemstvo mesečno 4 lire lolHioi (Caato csrmtt ni la usta) V Tr«*' 90. septembra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letvtik~XLVlI . Uredništvo- „ . Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Širokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon aredniltva in upravo 11-57. • -Motto šolske oblasti: Skodujmo kolikor mogoče slovenskemu šolstvu! Naše šolsko vprašanje je žalostno vprašanje. Težko govori človek o njem, a kadar govori, govori z gnjevom. Naše učiteljstvo je preganjano. Dnevno čujemo krike iz Istre. Učitelj ni varen svojega življenja. Čisto hrvaški kraji so brez hrvaške šole; čisto slovenski kraji »o brez slovenskega učitelja. Potujčevanje gre z naglim korakom naprej. Val preganjanj, val krivic je pljusknil že sem do nas. Že italijanski specialisti so bili prve kaplje bližajoče se hude ure in potem so sledila odstavljanja mladih učiteljev, italijanske tiskovine i. dr., i. dr. Letcs so dosegle krivice svoj višek. Lepa kopica učiteljev je po večletnem službovanju vržena na cesto in nešteti, nešteti so premeščeni. Tudi italijanski učitelji so bili odpuščeni tam, kjer so ostali brez razredov. Pri nas pa bodo, kot čujemo, natlačeni razredi brez učnih moči. In kateri naši učitelji so bili odpuščeni? Najmlajši. — a ne brez izjem. Če si agtlen. če si dober učitelj, potem poveži culo prejf prej prideš na vrsto! In kaj naj rečemo o premeščanju?! Premeščeni so mlajši učitelji in ljudje, ki imajo. Skesa utiteljstva že čez 13 let službe; premeščeni soboiehni in premeščeni so zdravi ia krepki. Vodiš kje pevski zborr — si premeščen; poješ v zboru. — premeščen; si kje knjižničar, odbornik, — premeščen; si izpregovoril besedo v učiteljskem društvu, — premeščen, premeščen, premeščen! Šolska oblast je brez čustva. Ne briga se- 6e je odpuščeni učitelj skrbel za svojo bolno mater in če mora premeščeni od družine, ki jo je podpiral. Zdi se, da ljudje, ki so tako skrbeli za premeščenje, uživajo nad bedo svojih podložnih. Pri vsem tem premeščanju, pri vsem tem odstavljanju, pri vsem tem mešanju vidimo jasno, kako skrbi šolska oblast za naše šolstvo. Že 14 let čakajo slovenski učitelji zaman na nameščen je; leta in leta čakajo naše dobre knjige na odobritev. Zaman, — šolska oblast gre cinično preko vsega. Le par besed smo napisali danes o krivicah, ki se nam gode: prva stran je to v dnevniku novega šolskega leta; koliko jih še bo sledilo? Ali od zdaj si ne bomo pustili.več mašiti ust, ne bomo rabili več pocukranih besed, vsako krivico razkričimo v svet. da bodo znali vsi. kako se nam godi. Ljuba Davdović mandat za sestavo nove vlade; 2. č* bi se pokazalo. da xa rešitev velikih notranjepolitičnih problemov še ni primeren čas, ba bila ministrskemu predsedniku Pašiču poverjena naloga, da izvede rekonstrukcijo kabineta in zamenja nekatere osebnosti. Sporazum s Itafrje * negotov (... kakor Italija Spor med Italijo in nasledstvenimi državami zaradi predlagane pomoči Avstr ji — Italija zahteva dostojnejše mesto za se — Ljubosumnost na Anglijo RIM. 29. Fantastične sanje o predstojeći carinski ali celo politični zvezi med Italijo in Avstrijo so izpuhtele v prazen nič. Konec vsega je, da je Italija zamenjala navidezno prvo mesto nasproti z enim med najzadnjih. Po znanem angleškem načrtu, ki ga je Društvo narodov sprejelo, bi Avstrija dobila posoiilo od bank 520 miljo-©o\ zlatih kron. za katero bi jamčile Anglija, Francija, Italija, Čehoslovaška, Švica, Belgija in Jugoslavija. Na Dunaj bi se poslal poseben komisar, bržkone Anglež, ki bi nadzoroval v imenu Društva narodov avstrijske carine in tobačni monopol, kot jamstva bankam in tudi porabo posojila. Mednarodnemu komisarju bi stal ob strani • odbor za jamstva*, sestavljen od zastopnikov vseh držav, ki bodo jamčile za avstrijsko posojilo. Za predsednika tega odbora bi bil imenovan Čehoslovak. Naravno je. da Italija ne more biti zadovoljna s tako rešitvijo avstrijskega vprašanja. ki jo potiskava povsem v ozadje. Hrupu listov se je sedaj pridružila tudi o-ficiozna ojav.ke posnamamo, da so fašisti ministru na njegovo okrožnico precej hitro t: cio zna Jrcdvsem1 in jedrnato odgovorili. Izbrali so si ravno pravi a gene rja «Stefani» — gre predvsem ^ da ^ Jg njim ra2>w4enc ničCmurnost za vprašanje kontrole. (Mi smo ze v vce okrožnice. Ali pa se bo morda zgodilo -ajšnjem uvodnem članicu opozorili, da teci Ali bo morda minister pokazal, da trni nr- /-t.«* O HnliJn in Anćli'o oziroma -Joiot; nmii 7rfr»rl rkvini in značaiu it ali- kal spora med Italijo in Anglijo oziroma nasledstvenimi državami ravno v vprašanju mBdikarodaega nadizorovanja Avstrije, _pr, ur.) G. Schanzer je že v začetk-i o- pozoril na to, da se mora uredit: vprašanje kontrole tako, da se zagotovi Italiji ono mesto, katero ji gre kot velevlasti, sosedi Avsrije in kot državi, ki je doslej za Avstrijo največ žrtvovala in je obenem največja avstrijska upnica. Italija rada sprejema svoj del jamstva kakor druge vele- «noče delati proti zgodovini in značaju italijanske države* (okrožnica), ter se spomnil sam na razne paragraie, ki «m treba, da jih kliče svojim gospostvom v spomin*, ter taico <= podpiral in branil ugled države ?» Fašrsiovska nasilja nasproti poslancu Volpsju RliM.: 29. Fašisti so preprečili socialističnemu poslancu Volpiju, da bi šel v Vi-terbo zagovarjat pravdno zadevo, povzročeno po nekem nasilstvu s strani fašistov. JVli'U J ' —I----- — — , Wtl-u L--------------4 vbsti, ker je najbolj prizadeta na tem, da j Tutjj v Vetralli so skušali fašisti braniti se Avstriji omogoči novo finančno življe- p^iancu Volpiju kroženje. Posegla pa sta nje in da se prepreči razpad, ki bi mogel vmes stotnik orožnikov ter komisar javne povzročiti težke izgrede in resne politične j varnostne službe ter sta fašiste naznanila, zanletliaie v srednji' Evropi, ne more pa wato so fašisti, ki so koncentrirani okoli sprejeti predlagane kontrole s strani ene osebe, ki morda niti ne bo pripadnik kake velevlasti, temveč kake avstrijske sosede. Res ie, da načrt predvideva odbor za Vertralle. zopet nadlegovali prebivalstvo. Število žrtev nesreče v Speziji SPEZIA, 29. Po zadnjih poročilih je za- ratitio, toda "a ^bor bi ne mogel dajali h,evala eksplozija 150 mrtvih in. ef 400 ptetvu ».a Y ili « ronioniK Na mpctft nesreče ie oriscl krali nadzorniku navodil, temveč bi se lahko k večjemu sklicevala na Društvo narodov. Ministrski svet je sklenil sporočiti italij. delegaciji v Ženevi, naj izjavi, da Italija načelno pristaja na svojo kvoto garancije, da pa ne more sprejeti predlaganega načrta za kontrolo. Italija zahteva, da se mora kontrola vršiti s strani velevlasti in da mora Italija dobiti odgovarjajoče mesto v kontrolni komisiji ranjenih. Na mesto nesreče je prišel kralj in mnogo dostojanstvenikov. Jugoslavija Pred važnimi notranjepolitičnimi dogodki LJUBLJANA, 29. Belgrajski dopisnik «Slovenskega Naroda^ javlja: Vaš dopisnik je imel priliko, da se je z avtoritativno in vplivno osebo delj časa podrobno razgo-notranjepolitičnih zapleiljajih. MU varjal o Sporazum glede maniHiskih šal z Jugo- Splošno željno pričakujejo povratka mini-slavijo ca podkgi cbratnost ? Istrskega predsednika Pašiča, kt se ima po RIM, 29. Tukajšnjim listom poročajo iz najnovejših poročilih iz Partza vrmti » Beltjrada, da je prišlo med Ju|oslavi o in Beograd jutr. ah v petek. V potom m Italijo v dalmatinskem vprašanju do spo-1 parlamentarnem avl,en,use napovedujejo razuma. Minister Ninčić je poročal svoji | P°. nUMstr*keSa Prcdsedmka vladi o zaključkih viaai o zaKijucK.n svojlga"^SuLfaT*s !'•*«[ P°}"iam dpgo&i in velike ^re-Sch^erjem in Tosti de vtlminu.o v Ge- S^MJSfSL^JSfc novi. Vprašanje učiteljev narodnih manjšin je b;lo rešeno v smislu, da dobi jugoslo-venska vlada v Julijski Benečiji iste pravice kot Italija v Dalmaciji- Pogodba se bo baje podpisala že v prihodnjih dneh, in sicer v Rimu; za Jugoslavijo bi podpisal Antonijevič. Fašisti prepovedali govoriti ministru jastice Alessiju RiM. 29. Iz Padove poročajo: V nedeljo predpoldne se bo vršila v Conselve svečana otvoritev druge skupine ljudskih domov. Slavnosti bi imel prisostvovati tudi minister justice Aiessio, ki zastopa kot poslanec Padovo. Temu so se pa uprli poglavarji fašistov in ačrarcev. Fašio in agrarno vlada jasno sftiko, bo stavil ministrski predsednik Pašič po zatrdilu te osebnosti vsem parlamentarnim klubom, ki sedaj podpirajo vlado, vprašanje, če so za ustavo in sedanji režkn. Na ta način skuša dobiti vlada čisto sliko situacije. K tej akciji pritiskajo baje radikalcL Na drugi strani pa bo mnogo vplival na nadaljni razvoj notranjepolitičnih zadev za mesec oktober sklicani sestanek glavnega odbora, parlamentarnega kluba in načelnikov okrožnih organizacij demokratske stranke. V političnih in parlamentarnih krogih smatrajo dve možnosti da se razjasni položaj: 1. Če bi bil kralj mišljenja, da je ugoden trenutek pričeti z bistvenimi izmenami v našem notranjepolitičnem življenju« tedai bi dobil BELGRAD, 29. (Izv.) Oficielna izjava ministrstva zunanjih del veH, da so bile vesti, zadevajoče razgovor med dr. Nin-čičem in Tostijem glede sporazuma z Italijo netočne. Sporazum postane definitiven šele. ko bo odobren cd obeh vlad. Pred sejo ministrskega sveta je bila včeraj konferenca z ministroma dr. Krsteljem in Pribičevićem. Zunanji minister dr. Ninčić je ministru prosve^e in mnistru ver poročal o svojih zadnjih razgovorih s Schan-zerjem in Tostijem v Ženevi. Po zatrdilu dr. Ninčiča je sporazum z Italijo skoraj definitiven. Rešeno je v prvi vrsti vprašanje imenovanja učiteljev na italijanskih manjšinskih šolah v Dalmaciji. Po izjavi zunanjega ministra ima italijanska vlada v zadrški nevtralni coni iste pravice, kakor naša v Julijski Krajini. Končni tekst sporazuma bo podpisan v Rimu. — (Kedaj?!) Narodna banka je odklonila kredite vojnemu ministru BELGRAD, 29. Narodna banka ni ugodila zahtevi vlade, da jej otvori kredit v znesku 100 miljonov dinarjev za vojsko. Ta sklep upravnega odbora Narodne banke je izzval v finančnih ki trgovskih krogih splošno zadovoljstvo. Narodna banka stremi za stabilizacijo dinarja, načelno odklanja kredite, s katerimi bi se le poslabšale državne finance in s katerimi bi se le povečala inflacija papirnatega denarja. Odobren je bil kredit 70 miljonov dinarjev za prehrano pasivnih krajev. Prenos prahu jugoefoveaskih umetnikov v domov" fl o ZAGREB, 29, Kakor poročajo listu prepeljejo prihodnji roesec iz Prage zemeljske ostanke spomlad* tamkaj nagloma umrlega slikarja Vlaha Bukovca v rodni kraj Cavtat v Dalmaciji Z vojaškega pokopališča v Solunu pa se prepelje prah pesnika Milutina Bojiča.__ fehoslovaika Ustanovitev kreditnega zavoda za aero-na v t ko PRAGA, 29. Na včerajšnjem zborovanju aviat&kega kongresa se je razpravljalo o ustanovitvi kreditnega zavoda za aero-navtiko. Po dolgi razpravi je bil odobren predlog za ustanovitev kreditnega zavoda. Francija. Marschaii, b-vfi finančni minister, bodoči predsednik odškodninske komisije PARIZ. 29. Poincare je sprejel snoči g. Jonnarda in mu ponudil mesto predsednika v odškodninski komisiji, ki ga je doslej zavzemal Dubors. V pogovoru z novinarji se je pokazal Jonnard zelo rezerviran, toda zdi se. da ne bo ponudbe sprejel. Jonnard je potrdil vest, da se ne namerava vrniti v Rim kot izredni odposlanec pri Sv. Stcdicl, ker namerava posvetiti vse svoje sile svojemu oddelku. Kakor smatra *Figaro», bo pomudeno predsedništvo odškodninske komisije bivšemu finančnemu ministru Marschallu. Anglija Izjave bolgarskega poslanika v Londonu LONDON, 29. «Manchester Guardian» objavlja izjavo bolgarskega poslanika v Londonu. Poslenik je izjavil, dia Bolgarska nima nikakih obvez nasproti angorski in moskovski viadi in da se popolnoma strinja s sosednimi državami in velesilami glede prostosti morskih ožin. Bolgarska si z vsemi močmi prizadeva, da bi izvršila neuillesko mirovno pogodbo. Posebno u-panje polaga na čl. 48. ki ji jamči izhod na morje. Kar se tiče komitskih organizacij proti Turški in Macedoniji, je poslanik zatrjeval, da te organizacije ne obstojajo. Beguncem iz Tracije in Macedonije je treba pomagati in omogočiti vrnitev v domovino. Nadalje fe izjavil poslanik, da je Bolgarska odločno proti kaki politični ali vojaški akciji, ki bi zamotala rešitev vzhodnega vprašanja. Griko-turSka volna Kralj Jurij sprejel prestol in prisegel — Revohuajaki odbor poziva Venizelosa na ATENE, 29. Kralj Jurij je sprejel prestol. Položil je prisego pred bivšim ministrskim predsednikom, vnanjim mnistrom ter generalnim pravdnikom kasacijskega ivora. Konstantni je zapustil s kraljico Sofijo ter princi Nikolajem in Andrejem prestolico. TaČas se mudi v vili Tatoi. Re-volucijski odbor zahteva, naj vsi štirje nemudoma zapuste Grško. Revoluckmarci so se z lahkoto polastili mestnega poveAjmštva, pošte, brzojava m policije, Ia zaporov so bili izpuščeni republikanci in dn^gi politični obdolženci Nato se je razvila demonstracija, katere se je udeležilo kakih 50.000 oseb. Demonstranti so vzklikali Vanfeelosu tor zahtevali nje- fov povratek. Tudi so veKčafi novi režim, red francosko in angleiko legacijo so demonstranti izrazili svojo hvaležnost. Revolucifeki odbor ie brzojavil Venize- losu ter mu izrazil absolutno zaupanje. Odbor poziva Veflizelosa«: naj se pogaja v imenu Grške, ter prosi za njegovo pomoč. Povratek nšru v deželo ATENE, 29. Listi z zadoščenjem ugotavljajo. da se je povrnil mir v deželo. K temu tako naglemu pomirjen ju je po mnenju listov zlasti mnogo pripomogla okoliščina, da se je poverila obramba narodnega vprašanja v inozemstvu Venizelosu. V Atenah so celo gledišča zopet odprta. Sestavil se je začasen odbor 12 mož pod predsedstvom nekega polkovnika, da vodi usodo države dokler se ne sestavi nova vlada. Načelnik odbora je izjavil, da bo u-stvaril v Traciji močno fronto, da reši provinco Grčiji. Bivša grška vlada aretirana. — Vojaška diktatura. ATENE, 29. Pet bivših ministrov Gunaris, Stralos, Protopapadakis, Gondas in Theodokis so bili aretirani kot krivci dogodikov v Mali Aziji. Vojaška komisija pod vodstom polkovnikov Platsirasa in Gonatasa je prevzelo začasno vlado in je stopila v stik z Vertizelovci, s katerimi se pa še ni sporazumela. Novi angleški bataljoni v Carigradu — Turške čete pred angleškimi žičnimi ovirami LONDON, 29. Javlja se, da se je izkrcal v Carigradu bataljon Northstafford s 1000 angleškimi aviatiki. Pri Čanaku se položaj ni zpremenil. Turki so dobili ukaz, da napredujejo, d&lder ne zadenejo na odpor. Prišli so že blizu angleških žičnih ovir. Agencija «Reuter» javlja z Carigrada: V odgovoru Musstafe Ketnal paše na sporočilo, ki ga mu je poslal general Pelle potom admirala Dusmanila, se ponavljajo trditve, ki jih je vseboval tudi Kemalov odgovor generalu Harringtonu, in sicer, da Kemal paša ne ve za obstoj nevtralne zone. Mustafa Kemal izjavlja, da iskreno želi preprečiti kake incidente in svetuje zato, naj se angleške čete umaknejo. Angleški general Harrington se je zahvalil Kemal paši za njegovo zagotovitev glede želje po preprečitvi incidentov. Da pa se še bolj zmanjša možnost kakih spopadov, mu je nasvetoval, naj bi se krajevni angleški in turški poveljniki sestali in določili začasno nevtralno zono, ki pa bi nikakor ne bila obvezna za eventuelne poznejše določitve. Po zadnjih vesteh se zapaža ob Darda-nelih živahno gibanje turških čet. Vedenje turških vojakov je bilo doslej zelo previdno in ni kazalo napadalnih namenov. Mnogo turških vojakov nosi puško s cevjo proti tlom in proti Angležem s stegnjeno roko. Toda bližina obeh vojsk je zelo nevarna. Smatra se, da bo moralo priti do spopadov vkljub zelo zmernemu vedenju angleških oet. Angleška vlada računa resno s spopadem s Kemalovci LONDON, 29. Včeraj se je sestal ministrski svet pod predsedništvom Lloyda Georgea. Razpravljalo se je o vzhodnem vprašanju in o vprašanju beguncev v Smirni. Prečitano je bilo tudi poročilo Kemal paše generalu Harringtonu. Smatra se, da se Kemal paša izogiba odločnemu odgovoru, ker izjavlja, da ne ve. kaj je nevtralna zona. V uradnih krogih se smatra, da heče Kemal paša pridobiti na času. Položaj se na vsak nać* i smatra za zelo kočljiv. Angleška vlada je dala generalu Harringtonu navodila, naj petstopa z vso obzirnostjo, ki jo zahteva položaj. Zavezniške čete v Carigradu štejejo kakih 30.000 mož. Ker pa mesto ni pripravno za obrambo, se bodo v slučaju napada bržkone umaknile v Galipolje, da obranijo prostost morskih ožin. Medtem se še vedno pričakuje Kemalov odgovor glede sklicanja konference. Smatra se. da bo imel g. Franklin Buitlon, ki mora priti danes v Smirno, pogovor s Kemal pašo, nakar bo Kemal paša gotovo odgovoril. V vsem je imel ministrski svet tekom včerajšnjega dneva tri seje. Zadnjo sejo \e imel ob 9. zvečer. To dokazuje, da so tež-koče. s katerimi se mora vlada boriti pri reševanju vzhodnega vprašanja, zelo velike. . Zadnje vesti iz Carigrada javljajo, da Kemalovci nadaljujejo pohod na Ismidt in Cianak, toda doslej ni prišlo še do ntka-kega konflikta. Agencija «Reuter» javlja medtem iz Moskve, da je Mustafa Kemal odpotoval v Angoro, da predloži narodni skupščini zavezniško noto. Spričo tega je težko mogoče, da bo prispel odgovor pred prihod- njim tednom. Kar se tiče angleškega odgovora na noto sovjetske viade. je verjetno, da se bo Anglija, preden odgovori posvetovala s Francijo. _ Splošna amnestij* za ruske begunce^ ŽENEVA, 29. Med dr. Nansenom in G. Aderjem je bilo prišlo do navzkrižja &ede vrnitve ruskih begunev v Rusijo, ker je g. Ader zahteval od dr. Nansena, da objavi dogovor s sovjetsko vlado glede amnestije dotičnih begimcev. Dr. Nansen je podal danes skupščini pojasnila, katera je G. Ader vzel na znanje. Po izjavah dr. Nansen a se ne bo noben ruski begunec vrnil v domovino, dokler ne podpiše izjave, da se hoče vrniti Sovjetska vlada bo izdala odlok o splošni amnestiji Skupščina je nato soglasno odobrila poročilo o delovanju gospodarske in finančne komisije. Dnevne vesti Generalnega civilnega komisarja v Trstu, ki je odgovoren za javni red in mir v svojem področju, opozarjamo na današnji dopis is Vipave. Kaj bo s svobodno luko? Tukajšnji laški listi vseh barv so te dni polni razmotrivanj o tem vprašanju. Posebno se izgublja mnogo besed o nepričakovani izpremembi na-ziranja tržaških i-ndustrialoev, ki so se izjavili, kakor smo na kratko poročali že včeraj, proti svobodni luki. Zadržanje in-dustrialcev je presenetilo vse meščanstvo, in to tembolj, ker je b!*I prej ta sloj «z vsem srcem» za uvedbo svobodne luke. Isti Cimadori, ki je izjavil preteklo soboto na seji međministrstvene komisije, da so industrialci uvideli, da bi bila svobodna luka na veliko škodo tržaške industrije, je pred časom dokazoval, da bi bila svobodna luka edina rešitev. Vsled tega se vprašujejo ljudje, kaj je neki moralo povzročiti tako korenito izpremembo. Ali je res. da ;e utemeljna v novih smernicah razvoja tržaške industrije v zadnji dobi ali pa je pri?lo vmes kaj drugega? Industrialci trdijo. da so jih začele stare pokrajine cbsi-paii v zadnjem hipu z ogromnimi naročili, ki bi gotovo odpadla, ako bi se v Trstu vzpostavila svobodna hika. Posebno čistilnica olja in pivovarne bi bile oškodovane. Nekateri pravijo, da so navedbe industrial-cev utemeljene in da jih je treba upoštevati. Toda drugi pa so drugačnega mnenja in hočejo vedeti, da industrialci niso iz-premenili svojega «mnenja» zastonj, temveč da jim bo vlada poplačala to uslugo z novimi miljoni za njihova podjetja. To poslednje bo tudi najbrže odgovarjalo resnici in v tej veri nas utrjujejo tudi izjave senatorja Salate, ki jih je podal še oni krat, ko je bil prišel v Trst k otvoritvi te slavne međministrstvene komisije. Tedaj je g. Salata naglašal s posebnim povdarkora, da bodočnost Trsta ne bo več v trgovini, temveč v industrij*. Stvar je torej precej jasna. Vladi se je posrečlo podkupiti indiustrialce (koliko jo bo ta kupčija stala, bomo že videli v kratkem), da so nastojjili proti trgovskemu sloju našega mesta in tako razbili dosedanjo ^enotno fronto» v borbi za svobodno luko. Ta spor med obema imenovanima slojema je prišel do izraza na seji međministrstvene komisije kakor tudi v izjavah Cimadorija in Veneziana, ki jih je priobčil te dni tukajšnji < Piccolo». In tako je vlada zmagala. Trst je zopet opeharjen enkrat več, svobodne luke ne bo, šla je, na tem ne morejo ničesar izpreme-niti pobožne želje, da ni še vse izgubljeno in podobno. «Era Nuova» si dela prav nepotrebne iluzije in prav ima «Nazione», ko pravi, da morajo Tržačani biti pripravljeni na kako drugo rešitev. Da, rešitev bo drugačna, in sicer takšna, da bo tržaško vprašanje postavljeno na popolnoma nove podlage. V kratkem se ne bo več razpravljalo. kako bo naše pristanišče pobijalo konkurenco Hamburga, temveč Kopra in Pirana! Shod italijanskih žen. Pred včerajšnijm se je otvoril shod zveze italijanskih žen. To je ne vemo več kateri po vrsti, toda vseke.kor je bilo teh shodov in zborovanj v našem mestu že lepo število, tako da so zabeli že presedati. Čitatelj pa naj si nikakor ne misli, da so se zbrale tu v Trstu kake xares poklicane zastopnice širokih slojev italijanskega ženstva. Ne; predsednica je grofica in v odboru so §e druge grofice. Vsled tega bi se mi na to zborovanje niti ne ozrli, ko bi ne bil pokazal že prvi dan razprav da ima tudi laski nežni spol roparske narodno-politične apetite. Neka Bral iz Trsta je naglašala v svojem poročilu o delovanju tržaške podružnice, da je njena naloga mod drugim tudi borbo proti Slovanom. Naše društvo je rekla ta gentile signora — je nepolitično (<) toda delo tržaške podružnice se mora, ako noče ostati prazno in pusto, ravnati po stvarnih razmerah, kakor delajo druga tržaška društva.» Zato predlaga šjora Brol. naj se ustanovijo podružnice ženskega udruženja predvsem v krajih ob skrajni meji. Po teh krajih drugetfa jezika bi morala bita sestavljeaa prva jedra ravno iz italijanskih žen, ki tamkaj prebivajoč In ta svoj predlog je utemeljevala Brol z raznimi neumnostmi in poottkan>i, dokazujoč, ka.ko da tvorijo Slovani veliko nevarnost za mejo Italije. Tako so nam italijanske šjore, same povedale, kaj »e cilj njihovemu delovanju. Naši ljude po prizadetih naših večjih središčih so s tem opozorjeni m se bodo gotovo znali primerno ravnati ° Župan Perathoner odstavljen. Une 25. t. m. je poslal fašistovski izvršilni odbor v Bocenu tamkajšnji občinski upravi nov ultimatum, v katerem naglaša, da se m"™'0 zahteve fašistov izpolniti v štirih dneh. Med njihovimi zahtevami je tudi ta, da mora župan Perathoner odstopiti in da se mora ena izmed štirih nemških sol izpre-meniti v italijansko. Ta dopis — pravi « it-roler* — ne izpreminja položaja m prebivalstvo naj bo brez skrbi, ker da je vlada izjavila, da bo skrbela za mir in red. Na| pride, kar hoče — prebivaL&tvo naj se vzdrži vsakega nasilja in vsakega izzivanja. Tako svari «Tiroler» nemško prebivalstvo, kljub temu da gre za najnasihiejše kršenje občinske samouprave, kakršnega bi si ne mogli izmisliti niti- Turki na kako armensko obćmo. Bocenska zadeva je prava sramota za italijansko upravo in vlada bi ji morala napraviti z vso odločnostjo konec in kaznovati protipostavne nasilnike. Ia res se poroča iz Rima, da je vlada storila svojo faSistovsko dolžnost v poU nem obsegu. Odlok« s katerim }e bil dr. Pe« rathoner potrjen za bocenskega župana, je vlada razveljavila I Komentarja ni treba. Omenimo le. da se godi to pod vlado, ki <3ob3a na Dunafu diplomo za lepo ravnanje k svojimi drugorodci.. -. Učiteljicam bo dovoljena poroka. Italijanska učiteljska zveza je predložila svoj čas na učnemu ministra Aniie dolgo spomenico, v kateri je zahtevala, da naj se dovaji poroka tudi učiteljicam novih pokra" jin, kakor Je dovoljena njihovim stanovskim tovarišicam v starih pokrajinah. Kakor nas obvešča naš rimski poročevalec, je dal minister Anile zagotovilo, da bo tej zahtevi ustreženo. Vprašanje opcij, V pisarni predsedstva ministrskega sveta se pregledujejo sedaj reklamacije radi opcije, ki so jih vložili pripadniki k novim pokrajinam. Osrednji urad za nove pokrajne namerava, kakor $e zatrjuje, urediti položaj prizadetih prebivalcev novih pokrajin v čim krajšem času. Imetje bivših avstrijskih državljanov. Iz Rima nam poročajo: Osrednjemu uradu nove pokrajine prihajajo prošnje Za dovoljenje za prodajo oziroma za zastavo nepremičnin, katere pripadajo inozemcem, ki prebivajo v novih pokrajinah ter so na tem, da zadobije italijansko državljanstvo aii so ga zadobili pred kratkim. Vlada je odredila z odlokom od 15. eeprtembra t L, da so laka opravita z imovino podanikov bivšah sovražnih držav brez drugega dovoljena. Kar se tiče drugih, ostanejo dosedanje prepovedi v veljavi. Tozadevne prošnje naj se pošiljajo na civilne kosnisariate, ki so bili pooblaščeni, da smejo dajati dovoljenje. Proces proti odgovornemu uredniku Ista «Lavoratore». «Lavoratore» je objavil dne 11. junija t, I. članek v katerem napada generala Castagnola, češ da trpinči vojake in da neredno posluje z državnim denarjem. General Castagnola je nato tožil odgovornega urednika «Lavoratoraj>, prof, Gennari-ja. Včeraj je bila na tukajšnji zborni sodniji obravnava, pri kateri se je pismeno javil kot pisec članka komunistični poslanec Tuntar, Branitelj prof. Gennari-ja je vsled tega zahteval naj se postopanje proti sedanjemu obtožencu ustavi ali Vsaj z veže s postopan jem, ki bi se imelo naperiti proti posl. Tuntarju na podlagi njegovega pisma. Zastopnik generala Castagnola se je temu uprl. Sodni dvor je odbil ta predlog branitelja. Razprava proti prof. Gennari-ju se radi tega nadaljuje, «ŠOLSKO DRUŠTVO* PODRUŽNICA PRI SV. IVANU. V nedeljo dne 1. oktobra ob 3. uri popoldne se bo vršila pri Sv, Ivanu vrtna ve-1 selica. Vabimo občinstvo bližnje in daljne oko-: lice, da se veselice udeleži v čim večjem številu. V slučaju slabega vremena, se bo vršila veseUca nedeljo pozneje 8. oktobra. Ribji trg bo od 1. oktobra t .1. dalje odprt ob delavnikih od 8. do 12. in od 15. do 18, ure; j ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne. Vin3i£a trgatev pri Sv. Jakobu. Šentjakobska Čitalnica priredi v nedeljo ob petih popoldne v dvorani DKD pri Sv. Jakobu to svojo tradicijonalno zabavo. Vse je že pripravljeno, da se bo občinstvo dobro in prisrčno zaba-j valo. Po gostilno, in ko sta za-lutila nevarnost, sta se skrila pod mizo. misleč da se bo vsa stvar dobro izstekla. Stražniki so našli v gostilni dva velika omota, ki sta že bila pripravljena za na «rajžo». V njih so se nahajali namizni prti, serviete, noži, žlice itd. v vrednosti nad 900 lir. ^ Moža sta bila odpeljana na pohcifo, in od tam v zapor v ulici Coroneo. knenujeta se: Josip Bernobich, star 24 let, stanujoč v ulici dea ■»r-. it- -« « a CoJomirVi «tar 22 let. pclaotfeviino odifc pod orožje* kljub dej-k tfeti lepak (Tu naj ugoto- atvu torej, da je brez vimo dejstvo, de je neki visoki oficir v Gorici izjavil naravnost svoje občudovanje na miru, redu. dostojanstvenosti in disciplini, kakor so naši fantje vk Julijske Krajine prihajali pod orožje). Nt£ ne koristi: iz-vestni krogi Hočejo imeti svoje žrtve. Iz italijanskih krogov se razaaša vest, da bo*-do fašisti nasilno snemati slovenske napise in da zažgo gorromenjeno dvorano! Razburjenje našega mirnega in nedolžnega ljudstva je torej razumljiva. Istotako razumljivo pa je strmenje spričo slepote tistih krogov, ki mislijo, da na tak način služijo koristi in ugledi države. Na nje bo padla odgovornost. Listi, «11 popolo FriuIano > je prišel v druge roke, dasi svoje avtonomistične smeri ni spremenil. Zdaj izhaja vsak dan na 4 straneh velikega formata. — Izšla je nova revija «Le nuove Provincie», ki se peča s problemi in znamenitostmi novo priklopi jenih dežel, sotrudniki so razni izborni italijanski publicisti. Izhaja v Rimu. Prvi zvezek je zelo obsežen, bogat po snovi tn lep po obliki. Ukradeno kolo. Učiteljici Gabrijeli Križman iz Šempasa so neznani tatovi med njeno ne-navzočnostjo ukradli kolo, ki je stalo v veži njenega stanovanja. DAROVI V Postojni so o'priliki poslovilnega večera č. g. kateheta Andreja Aiman nabrali v veseli družbi za «Šolsko društvo® znesek L 440.—, Darovalcem, ki so s tem postavili trajen in časten spomin £. g. Ažmanu izrekamo iskreno zahvalo. Rojaki! Posnemajte vrle Posto jačane. Spomnite se ob vsaki priliki «Šolskega draštva*. ZDRAVILA za vse živinske bolezni, redilnl grah, fluid za konje, se dobi v lekarni v H. istrici. 28/4 ZAHVALA. Povodom smrti našega dobrega očeta izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, čč. duhovščini, pevcem in drugim društvom, sploh vsem, ki so nam stali ob strani ob bridki izgubi in spremili pokojnika k zadnjemu počitku, najprisrčnejšo zahvalo. Postojna, 26. septembra 1922. Obitelj Zupanova. Sušama Dežniki se radi popolne razprodaje prodajajo preprodajalcem po zelo ugodnih cenah. Struke!, skladišče drobnarij, Trst, via Valdirivo 2 (dvorišče). 621 1 ................... 626 LISTNICA UREDNIŠTVA Gosp. Sardoča Al. Gorica: Članka, o katerem Je govor v Vaši dopisnici, nismo dobili. Goapu ŠerKjn, Gorica: Snov Vašega podlistka •e nam ne zdi primerna za «Edinost®. Sporočite, ali naj Vam rokopis vrnemo. Borzna ooroiila* T tria valoia na tržaškem tctfat Trst, dne 29. septembra 1922. i • • t —.—.90 1.— , . . • —.03.12 —.05 , • • • <3.—.— 73.75 , # . . 32.20.— 3iž(i0 , . . . 14.75.- 15 75 , . . . 1.90.— 2.10 , . # . 23.45.— S3.b5 i , . . . :78 50.—179 75 i t # A 435,*™,"" 4o9' ... 103.25.—1C3-75 , . • . 111.75.—113-75 • . . 89.50.— 90-50 Županstvo občine Šturje pri Ajdovščini SST proda 'SR na lavni dražbi približno 2000 hrastov vporabnih deloma za stavbene svrhe, deloma za kurjavo, v približni izmeri 1000 m\ Dražba se bo vršila dne 3. oktobra t. 1. ob 10. uri na licu mesta, to je v gozdu «Stavnak». Dražbeni pogoji so do dneva dražbe na vpogled med uradnimi urami v občinskem uradu. 625 Zupan: Franc Repič. za iijoio m izoragi reg. zadruga z o. z. Trst Vifl deli' Olmo m & PODRUŽNICI: Gorica Monfalcone Via Garibaldi St. 20 Via Friuli St. 611 Zaloga in delavnica maiolttnm peči In štedilnikov. 65 Izbera majoličnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode. mmm se delo u okolici Mali oglasi SEDLARSKI MOJSTER, prva moč, išče mesta tu ali na deželi. Ponudbe Stanko Smrdel Trst, Campo S. Giacomo 3, IV. 1792 15 DO 16 LETEN deček se sprejme kot učenec za pekovsko obrt. Samo zdravi in močni imapo prednost. Nastop takoj. Ante Mlakar, Sv, Peter na Krasu. 1793 Vitelli št. 1, in Attilio Sedernich, star 22 let, stanujoč v ulici Riborgo. HIŠA, v bližini tramvaja Sv. Save, z dvema sobama, kuhinjo in vrtom, se proda po ugodni ceni. A. Pegan, Škedenjski hrib 762. 1794 m ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio}. Telefon 31-27. Gomori se slovensko. 1721 Vesti z Goriškega Iz Vipave. Prebivalci našega trga preživljajo v tem tednu dneve razburjenja. Napoveduje se obisk fašistov kot «kazen-ska ekspedicija*. Povod, ali rasničneje rečeno: pretveza za to jo v naslednjih do>-godkih: Neki bedak je prilepil po Vipavi lepak, naslovljen na novince, ki odhajajo pod orožje. Oslarija je bila to, ki so jo najstrožje obsojali vsi pametni ljudje, in je v to svrhe cdslo tudi posebno odposlanstvo nemudoma v Postojno k civilnemu komisarju. Ta pa se je zvijal, da ne more nič storili, ker nima nobene moči proti — vojaštvu. To je silno razjarjeno. Prebrskalo je vso Hrovatinovo dvorano in zahtevalo tudi imenik članov čitalnice, v kar gotovo ni pooblaščeno, ker je stvar civilne politične oblasti, da mtstopar če bi bilo kako društvo kaj pregrešilo. Kar pa ni bilo, ker tako kulturno društvo ne more odgovarjati za dejanja kakega norca ali najetega provokaterja ali zlikovca. Vendar se napoveduje za prih. nedeljo «kazenska ekspedicija^, ki naj udari ne-le rečeno društvo, ampak vse nedolžno in radi onega čina ogorčeno prebivalstvo! In to kljub dejstvu, da so vsi novinci redno, mirno in TRGOVSKI POMOČNIK, železnmar, izurjen tudi v špeceriji, išče primernega mesta, najraje v mestu. Ponudbe pod «Zelezmnar» na upravništvo. 1743 POZOR! Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanfon 7, H. levow 1594 TOVORNI AVTO «Saurer» za 25 q, v popolnoma dobrem stanju proda Občno kon s umno društvo v Idriji. Pojasnila pri ravnateljstvu v Idriji. 1776 ŽELEZNE postelje s kovinastirni mrežami L 150.—, umivalnik z mramorom L 110.—, kovi-naste vzmeti L 95.—t otroške postelje. Turk, S. Lazzaro 10._1783 MEBLIRANO stanovanje, obstoječe iz sobe in kuhinje, se radi selitve po zelo nizki ceni, proda. Guardiella Timignano 1702, Sv. Ivan. 1784 200 LIR dobi kdor mi posodi L 6000.— za dva meseca. Ponudbe pod «6000» na upravni-štvo do nedelje. 1787 POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-leli Vita, via Madonnina 10, I. 82 KRONE, goldinarje plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo plačevati. Pondares 6, I. nadstr., desno. 57 PODLISTEK Bgralec, ki dobiva. Spisal Mavricij Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštiai 4 , «Aha! Špital Skriljevof» — «Ce ti tako lepše zveni, mi je tudi prav. Koliko ti plačam do tjzKaj?* «Eno vrečo cekinov*. «Ne nori. bratec!» «Jaz nisem tvo( bratec! Nor je bil tvoj dedek! Do špitala «Skriljevegas te ne pope-Kem, 6e se tudi spremeniš v samo zlato!« Keksi je zataknil svojo pipo za pas, udaril z bičevnikom po hrbtu obeh konj ter oddrdral, ne da bi bil pogledal nazaj. — Gospod Metel ei je moral iskati druge priložnosti za vožnjo. Morebiti bo kupljeni grad laže pristopen z morske strani? Poiskal je pristanišče ter začel pomenek z laškimi gospodarji bark. Ti so skrajno priljudni ljudje. Poklical je enega in na njegovo besedo fih je priskočilo kar deset: ladja, čoln ali barkasa je bila pripravljena, da mu služi. Skoro je oglušel — tako so se mu Emijali, da bi z njim popotovali po vseh de-sveta. «Jaz bi potreboval prostornega ku-teria flahke ladte z enim j&driukoml s štirimi pa bli vesli*. Vsi so bili pripravljeni, da spremeni svoje barke v kuterje. — «Pohištvo hočem prepeljati v Kralje v ioo, k Frank opanskemu gradu Na to jih je devet izmed desetih stopilo nazaj: nobeden ni imel za to prikladnega kute rja. Vsi so se pokrili s svojimi kapami in se odmeknilf. Samo eden star Lah sključenega hrbta in zvitega obraza je ostal na mestu pogajanja. v Oh, v moj kuter se da vse spraviti^, «Koliko plačam?« *Se bova že pobotala. Ne zahtevam dosti». — «Ali veš, kje je Franko-* anski grad?» <«0h, kako ne bi vedel! Tam je zu Castello vecchio (starega grada), zraven «Contrada da van t i alla Chiesa» (ulica nasproti cerkve), ne daleč od «Punta della Fortezza* (trdnjavskega rtiča), prav pred «Rovino» (razvalinami); tam se je treba izkrcati v «Por-ticchio* (na «malem pirstanu»), k>er je jako zabavno gledati, kadar perejo ženske perilo na «Perilu» (srbohrv. = na praH&čti); ondi v dolini Dražici (VaSe di Drasizza) je zelo dobro pristajališče za ladje; tam bom tebe, z vso tvojo ropotijo vred prav lepo izkrcal?. Mornar je bil povedal gospodu Metelu sedem imen — te imena «Fra»kopanski grad» ni bil izustil! — «Imam pohištvo, ki ga hočem tja poslati*. •O, tisto se vse spravi v moj kuter. Prevažal sem pohištvo za Francoee v Volo&ko, Bakar in Opatijo. O, tega sem jaz dovolj vešč.» — «Z morsketfa obrežja bodo lahko kaki a&ožie nosili! sobno opravo v grad^s je dejal Metćl. — «E-den človek lahko ponese vse, gospod! Oho! Pri nas ni navada, da bi en kos pohištva dv& moža vzdigovala. Uno, due! — (ena, dve!) p^ je že. gori na rami!*> Mornar je moral dati Metelu azo. Taka je navada — ne pa narobe. Potlej je šel Metel nazaj v mesto, da poišče starinarsko prodajalnico, kjer se je prodajalo pohištvo. — Po Francozih je bflo tukaj vsega dosti ostalo. Na divan niso mogli sesti kakor na konja. To so bili vse pustili tu v izgubo. — Lahi so razdovedni, posebno v takem majhnem mestu, k|er se vsi ljudje eden druzega opazujejo, vsi pa skupno tujca, ki tam brez dela pohajkuje. Metel še ni bil zapusti prodajalnice, pa se je že širil glas, da je bD nakupil najfinejšo sobno opravo, še celo klavir hi zraven različne glasbene note, potem da je pokupil vs« romane, kar jih je bilo pri starinarni, posebno pa da je izbral nemške, francoske pa v stran porinil; vrlega, veselega Doccaccia _ pa da je zalučil štacunskemu mladeniču, ki mu ga je zelo ponujal, kar v glavo. Iz vsega tega se je dalo z laškim bistrim umom lahko izmodrovati, da bo v Frankopanskem gradu stanovalo kako dekle, ki ima Se naivne nazore o svetu. To je več kot dovolj, da vzfcadi zanimanje. — Metel je popoldne končal nakupovanje, dal vse prenesti na barko ter se ob ugodnem vetru odpravil proti Kraljevici, Krone, srebro, zlato, diamante, briljante In platin kupujem po najvišjih cenah. 1C Mana E1ERT POVH, Via Hi M ki M m lisa) Delniška družba — Glavnica L 5,000.000.— popolnoma vplačana. = Zadružni sedež in osrednje ravnateljstvo v TRSTU = l\w\m emisija cirkularoih nakaznic, vse feantas mm menialBita. Mu Corso Giuseppe Verdi — GORBCA — Teleion štev. 8 77 Blagajna posluje od 9-12 in od 15-17 . fpasgsgraea BIBSSSSi^^iaBaSCT S.^3BHSIfi m MMiat li — ^©rlca — u Vio Ml Mro | I Na drobno Na de^eSo = I Bencin, petrolej, karbur, navadna in fina mazila, glazure, barve, g laki, vrvi, špsga, ovojni papir i. t. d. tj s disas« 3 BM§ se ZfiSTOPMIR! in PREPHODflJfllCi u vsej Julijski Kcjlnl. ^ | s g n s i 3 5 čžssa i ^ trj". i j s g gan Dobave za avtomobile in motore v vsaki uri. Lastna zaloga v Tolminu pri „Konsumncm dnritvu za tolminski okraj v Tolminu". NaJsmemaJIe cesns. Rožna os ■sibolliOi toran. Velika izhera kopit. Gumiieoi potipetnikf „Pireiii". Čistilo zu čevlje 12 „BrlH"in„€rea" Vse po noinižjih cenah. U prtalu posebni poput 49 Vla Udi ne (prej Selvedere) 49 Tel. 34-75 im