119. šiev. Poštnina plažana v pfQBini. Oelje, četrtek 20. oktobra 1927. Leto IX, IzhaJa * torek, «oftrtek In soboto. Stane mesečno Din T— za inor-emstvo Din 20*—. Poaatnesata Lt«viifca I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Orednl&tvo h> apNvnSitvti C«lLe Strossmayerjeya uHca 1, pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl p« terifn. Telefon int. 5tev. 65. Ali prečanska fronta? V Celju, 18. oktobra. Jedno je po dogodkih, ki so se zadnje dni odigravali v Beogradu, po- polnoraa jasno: akcija za ujcdinjenje obeh demokratskih skupin noče iti ni- kamor dalje. So med nami optimisti, ki pravijo, da je ujedinjenje sicer do- govorjeno, a v sedanjem političnem položaju neizpeljivo. Boljc je nekoliko počakati kakor delati g. Davidoviču težave v vladi in v demokratskem klubu. Drugi, pesiraisti, pravijo, da nas Davidovičevi dernokrati, ki so skoraj izključno Srbijanci, le vlečejo in z grožnjami ujedinjenja obeh demokrat- kih kril pritiskajo na radikale, da dobe še več ministrskih portfeljev, ali go- tovo vsaj jednega, in da se jim dado še druge koncesije. Najsi bo res eno ali drugo: vsaj na naši strani se mora istotako iskreno kot do- slcj nadaljevati akcija za ujedi- njenje obeh demokratskih skupin. Äko pri naših demokratskih prijateljih iz Srbije za enkrat ne bo odmeva, to nič ne de. Ta odmev bode prišel, že zato, ker država potrebuje reformo uprave in capite et membris, her mora enkrat zginiti pri nas radikalski kon- servatizem in morajo priti do držav- nßga krmila ljudje, ki ne gledajo naše države samo z.ozkosrčnega srbijan- skega stališca, temveč hočejo urediti državo iz evropskih vidikov. Varali se bodo tudi vsi oni uplivni činitelji, ki danes radikale drže, kar ne more pri rtfl.s nikoli priti do prnvega nflpredka in dela, ako bodo vladali pri nas ljudje, ki zamenjavajo državne interese s svojimi in koncem koncem smatrajo vse nove dežele za — kolonije. Skoraj istočasno s pogajanji za fuzijo z Davidovičevimi demokrati so došla pogajanja za koalicijo s Hr- vatsko seljaško stranko g. Radiča. Vzročnih zvo.z sem in tje ne bodemo preiskovali. Zanima nas ta pojav kot tak. Važen je za eventualno dosego večine v Narodni skupštini, še važ- nejši je pa osobito za nas slovenske demokrate. Kajti s tern, da naša in kmetijska, ali če hočete, Radičeva štranka vsaj v parlamentu nastopata skupno, se bodo začele ozdravljati tudi politične razmere nad slovenskimi naprednjaki. Zadnja leta je bilo to že neznosno stanje. Demokratje in kme- tijci smo se med |seboj pretepali in slabili, klerikalci so pa želi. Vse.^prav vse volitve zadnjih let so za to naj- jasnejši dokaz. Morda bode odslej drugace ... Vsaj prvi znaki se kažejo. V celjskem okrožju so skoraj po vseh občinah postavili demokratje in kme- tijei (radicevci) skupne liste za bliža- joče se občinske volitve. Kako lahko in kako gladko gredo k stvari! Naj- dejo se stari prijatelji, si stisnejo roke in gredo prav mnogokje orat politične ledine tarn, kjer so pred sedmimi leti delo ustavili... Isto prijateljstvo, isti skupen nastop je mogoč pri bodočih srezkih volitvah in še ob najrazličnej- ših drugih prilikah. Zaenkrat je to, kakor smo omenili, le zveza, koalicija. Ali bi bilo lahko tudi kaj drugega ? To bode treba ven- tilirati in premišljevati. Morda bode dobro opomniti tu, da je naša demo- kratska organizacija po svojem sestavu danes povsem druga kot je bila pred leti. Tista prešerna gospoda, ki gleda vsakega kmečkega človeka čez ramo, dasi rada sprejema njegov denar, nas je zapustila in šla med klerikale ali radikale. Knam so došli delavci, kmetje, mali obrtniki, trgovci, mali in srednji uradniki, po veliki vecini ljudje, ki žive isto težko življenje kakor skoro vsi naši kmetje. Ali ta element je naroden, je vnet za napredek, za državljansko in duševno svobodo, istotako kakor naüi kmelijci. Točk, ki nas vežejo, je zelo mnogo, da niti ne omenjam na- Sega klerikalncga nasprotnika. Morda se počasi kaj razvije, združi — in če bi se doseglo to, bi bil jaz za svojo osebo in morda še kedo drugi mnenja, da je vendar, vendar enkrat riajdena tudi v Sloveniji pot navzgor. Dr. O. Pirkmajer: Za sistematično pospeše- varoje tujskega prometa v naši državi. Že večkrat smo razpravljali o na- rodno gospodarskem pomenu tujskega prometa ter prišli do zaključka, da je ta panoga pri nas vse premalo izko- riščena, dasi bi mogla bistveno izpre- mentii gospodarsko bilanco celokupne države, ker pomenja v nekaterih kra- jih in to zlasti v Sloveniji in Dalmaciji edino možnost ustvariti aktivnost go- spodarske bilance, dvigniti ekonomski nivo pokrajine ter ustvariti blagostanje naroda. Ni moj namen v podrobnem prepričevati koga o potrebi pospeše- vanja tujskega prometa, ker predpo- stavljam, da smo si v tern na jasnem. Ce se s tern problemom zopet bavimo, se mi zdi to potrebno v toliko, da se zedinimo na temeljna načela, po ka- terih je treba pospeševati razvoj tuj- skega prometa in kako so dolžnosti v tern pogledu porazdeljene na posa- mezne interesirane faktorje. Glede temeljnih načel pospeše- vanja tujskega prometa ne bomo ustvarjali nič novega, to vprašanje se mora rcšiti po vzorcu ostalih evrop- skih držav. Tu velja princip, da je po- verjeno pospeševanje tujskega pro- meta specijalnim organizacijam, ki vodijo sistematično propagando za svoje področje ter potom svojih obra- tov in privilegiranega stališča nabirajo sredstva, s katerimi so v stanu tudi neposredno ustvarjati ustanove, ki služijo tujskemu prometu. Tudi pri nas mora veljati načelo: Pospeševanje tujskega prometa naj bo poverjeno specijalnim sa- moupravnim organizacijam. S tern ni rečeno, da država in lokalna samouprava nima dolžnosti v pogledu pospeševanja tujskega pro- meta. Država naj izvršuje nadzor nad delovanjem tujsko-prometnih organi- zacij, ne da bi jih s tern v prostem ¦udeistvovanju ovirala, nadalje jim mora določici Oosiovne smernice delovanja, v kolikm morajo biti v skladu z in- i.erusi ^lokupne države, ona mora uposLtvöti fujsfco-pro;netnc intercse v svoji prornetrii in finančni politiki ter jili čuvati povodom urejevanja odno- šajev med posameznimi državami. Naloga države nadalje je, da uporab- Ijajoč svojo zakonodajno oblast ustvari in osigura obče predpogoje za razvoj tujskega prometa v državi, da osigura tujskoprometnim organizacijam sred- stva ter ustvari tudi sicer kar naj- boljše možnosti za njihovo uspešno delovanje. S tern so označene v sploš- nem dolžnosti države, v pogledu po- speševanja tujskega prometa. So to na eni strani dolžnosti čuvanja tujsko- prometnih interesov v obče v kura- tivnem udejstvovanju države napram tujskoprometnim organizacijam, ka- terim je poverjena po principu samo- uprave kompetenca pospeševanja tuj- skega prometa. Poleg države, katcra ima v prvem redu pred očmi gospodarsko skrbstvo celokupnega državnega teritorija, je k sodelovanju v pospeševanju tujskega prometa poklicana posebno oblastna samouprava, kateri po postavi pripada delokrog pospeševanja ekonomskih prilik na svojem področju. Äko smo se uverili o važnosti tujskega prometa kot ekonomskega faktorja za teritorij kake oblasti, tedaj ne more biti dvoma, da je oblastna samouprava dolžna po- svetiti svojo pozornost ter nuditi raz- položljiva sredstva tej panogi v raz- merju njenega pomena. Ta zahteva je upravičena tern bolj, ker je na eko- nomskem razvoju svojega področja oblastna samouprava že iz finančno- političnega vidika interesirana, ker bo lažje nabirala sredstva za izvrševanje svojega delokroga na ekonomsko jaqem kakor na ekonomsko slabejšem teritoriju. In če poleg tega oblastni samoupravi deloma tudi neposredno dotekajo sredstva iz tujskega prometa, je s tern dovolj podkrepljena zahteva, da se naj vsaj del teh sredstev zopet porablja v tujskoprometne pospeše- valne namene. Isto, kar je navedeno gori za ob- činsko samoupravo, velja tudi za sreze in še v mnogo veqi meri za občine, zlasti za mesta, trge, zdravilišča in letovišča. Poleg lokalne samouprave imamo še stanovske organizacije kot upravne institucije, katere so na razvoju tuj- skega prometa interesirane. Sem spa- dajo obrtne in trgovske zadruge, oz. ZVQZ2 in gremiji teh zadrug, predvsem pa gostilničarske zadruge. Tudi te so kot interesirane skuphie dolžne, da dajo na razpolago sredstva za pospe- ševanje tujskega prometa ter tudi sicer delujejo v skladu s tujskopro- metnimi organizacijami. Na ptsdlGgi govnjih izvajsr:; pri- hajamo do sledečega zaključka: Po- speševanje tujskega prometa morajo vršiti specijalne tujskoprometne orga- nizacije pod nadzorstvom in vrhovnim vodstvom države in to najbolje potom rezora ministrstva za promet, z naj- ožjo naslonitvijo na oblastno samo- upravo, interesirane občine ter intere- sirane stanovske organizacije. Osnovo bi tvorili v posameznih oblastih, ki imajo predpogoje za razvoj tujskega prometa, oblastne organizacije za po- speševanje tujskega prometa, kot zvQze obcin, zadrug, tujskoprometnih in olepševalnih, planinskih in športnih društev, zdraviliških in kopaliških uprav ter eventuelno še drugih na tujskem prometu interesiranih faktorjev. Oblastne organizacjjc naj tvorijo brez omejitve njihove samostalnosti pose- Marcel Prevost. Moj a teta Roza. Pridejo trenutki v mojem današ- njem življenju, nam je dejal Joris, ko me plehkost obkrožujoče atmosfere, nizkost prizorov, podlost duš, vse kar obdaja in hrani to življenje s kratka, tako grenko ozlovolji, da bi želel pu- stiti vse na mah. Slekel bi sedanjo svojo osebo, kakor ovirajočo suknjo in bi postal drug človek ko nekdaj. Odkar sem gospodar svojih dejanj, se mi zdi, da me ni doletelo nič poseb- nega in srecnega. Moje sanje se na- pajajo v žuborečih studencih mladosti, ko sem bil otrok, ki so ga poslali v zavod. Komaj sem se otresel odvis- nosti dijaka, sem začel zapravljati dnevc za nič. To je bilo nizko: nič podjetnosti, nič ljubezni, nič ničesar. O], živeti celo življenje kakor otroci y sistematičnem delu, v neomajenem hrepenenju s prepričanjem, da bodoc- nost ni se dotaknjena! To je človeška sreča, to; ne povejo tcga otroku in otrok jc nezmožen, da bi uganil Za dobe miadosti smo srecni in ne vemo- mladost zbeži — in ni jc več. Koliko dogodkov iz te davno pre- tekle dobe bi se mi zdelo prava sreča, ako bi jih smiljenje časa hotelo zopet pričeti za me. Spominjarn se na svoj prihodvneko podprefekturo Gironda... Staro, staro mesto je, nekdaj utrjeno, ki hrani še nekaj življcnja, in poteka iz duhovniškega zavoda, zelo znanega na jugozapadu. Poslali so me tja, ko sem vstopil v drugi razred. Nagla rast me je pri štirinajstih letih oslabila. Bali so se zame, da bi preživel dolge zime v flanderskem mestu pri stariših. Neka očetova sestričina, ki je živela v B •.., me je sprejela. Bila je pri- letna vdova, kakih štirideset let, po- Stena. Ko sem ji pisal za Novo leto, sem jo nazval: »Draga teta Roza«. Rojen sem na našem melanholi- cnem severu, kjer sem živel do štiri- najstega leta. Ko sem videl prvič ga- ronsko pokrajino, se mi je zdelo, da jo poznam. Oblika in barva obzorja sta se mi zdela domača, naglo sem se pnvadel Ijudske govorice, osvojil živahno kretanje prebivalcev In tudi svojo teto Rozo, ki sem jo videl na sliki, sem takoj spoznal in ljubil. Majhna bleda žena je bila, manjša od mene, kostanjevih las, prepletenih s sivimi. Pravili so, da je bila zelo lepa; zdela se mi je še čedna, ko me je izstopivšega iz vlaka objela z ro- kami, stisnila na bujna prsa, poljub- ljala in govorila: »Malček, srček, sin- ček!« V materinskem veselju me je odvedla v hišo. Ta gaskonskih jug je moja prava domovina, moja »sladka Francija«. Novo življenje je začelo zame, življenje z izborno ženo, katero je raz- veselil moj prihod v njeni zapuščenosti. Neuslišana želja se je uresničila: imela je sina. Moji starši seve so me zelo Ijubili; a imel sem brate in sestre in mati je porazdelila ljubezen in skrb med nas vse. Kar tiče očeta, je živel dneve v delavnici in ga nismo skoraj nikoli videli. Pri teti Rozi obratno, ena žena je živela izključno zame, družba bila mi je vsako uro, skušala mi je napraviti življenje ^ar najudobnejše. Spoznal sem sladkost domačc ženskosti, ki je skrivnost dolgotrajnih vezi. Mož, sicer srečen, živi nemirno, je nezadovoljen izven navajene pri- sotnosti žene, Ta vedna prisotnost me je cudno omilila. Zgubil sem podivjanost, ne- rodnost in bojazen gojenca. Seznanil sem se z veseljem misliti, delati in zadovoliti bitje, ki rni je ljubilo. Teta Roza je bila ponosna na moje uspehe v šoli, na stas in zunanjost: zdel sem se ji velik in lep, nikoli ji ni zmanj- kalo pohvalnih besed. Nie ji ni tako ugajalo kakor sprehodi z menoj v top- lih večerih, ko so zapustili meščani hiše ter napolnili trg z ropotom kora- kov in s čebljanjem. »Gospod Joris in gospa Roza!« Kolikokrati sva slišala izpregovorjene besede na sprehodu .... In še: Z Bogom! Gospa Roza in njeni nečak! Kajti govorica ljudi, ki so naju poznali, naju ni več ločila. Bila sva »gospod in gospa«, kakor pravilni zakon. Ob mojem prihodu, ko sem bil slaboten in bolehen, mi je postlala teta Roza v sosednji sobi, poleg njene. Prišla me je ödet, dala mi vroeega čaja, predno sem zaspal in pustila ponoči odprla vrata med obema so- bama. Južni zrak in sladkost takega življenja, sta me naglo pozdravila. Ni še koučalo šolsko leto, ko je zginilo pljučno vnetje, ki je strašilo starše; lica so postala okrogla, udje mišičasti, glas se je ojaäl. V poätnicah me je mati komaj spoznala. Vrnivši se v B.....da začnem z retoriko, je teta Roza, kateri je poganjajoči mah na bradi imponiral, zardela kakor mla- denka, ko sem jo poljubil. Zvecer me ni prišla več ödet in vrata med njeno in mojo sobo so bila stalno zaprta. Se eno dražestno leto, to leto re- torike, najlepše od vseh treh, ki sem jih preživel v B .... Nekaj nežnega, rah- ločutečega se je zalezlo v najino lju- bezen. Teta Roza je ravnala z menoj kakor z gospodom in ne otrokom, po- stal sem galanten napram njej, kar je oba očaralo. Vrnivši se iz sole, sem stopil tiho v pralnico, kjer je delala dobra ženica, sklonjena nad škafom in pritisnil sem ji poljubček na vrat Strau 2. »NOVA DOB A« SW. 119. ben centralen savez, ki naj sprovaja zlasti mednarodno propagandno akcijo ter izpolnjuJG naloge, ki presegajo delo- krog in srcdstva oblastnih organizacij. Naloga oblastnih organizacij v orga- nizatoričnem pogledu bodi, da izvede- dejo podrobno organizacijo za pospe- šcvanje tujskega prometa s tern, da osnuJGJo čim vgč lokalnih organizacij v svojem področju, potom katerih bi SG naši kraji usposabljali za tujski prorriGt. Cg sporcjamo gornje osnovnc smcrnicc za pospGšcvanjG tujskcga prorneta v naši državi s faktičnim stanJGtn, tcdaj moramo priznati, da sg z najnovGJšo reorganizacijo »Putnika« smotrena organizacija pospeševanja tujskega prometa v gornjem smislu pripravlja. Kar sg tiče dclovanja naših tujskoprometnih organizacij in udejstvo- vanja državc, lokalne sarnoupravc ter stanovskih organizacij, pa vidimo po- manjkljivost in nedostatke, katere bo treba v interest! stvari kar najhitreje in s smotrcnimi ukrepi ob intenzivnem zanimanju državc odpraviti, oziroma preiti k pozitivnim ukrepom, da se naši kraji čimprej usposobijo za tujski promet.' Pri nas jc obstojalo do sedaj glavno udejstvovanje v svrho pospe- ševanja tujskega prometa zlasti od strani tujskoprometnih organizacij v propa- gandi za obisk naših krajev. Pa tudi v tern pogledu prihajamo šgIg v no- vejšem času do bolj sistematitčnega dcla. Ng da bi podccnjcval pomen take propagandc, saj smo letos do- živeli lepe uspehe te propagande, vendar sg mi dozdeva, da smo v tern brcz ozira na posebnosti prilik v naši državi slepo kopirali delovanje tujih držav, ki so danes v tako srečnem položaju, da imajo že iz prcjšnjih časov ustvarJGnG vsg potrebne možnosti za sprejem kakršncgakoli štGvila tujeev tcr sg sadaj njih delovanje za pospe- šcvanje tujskega prometa skoro izčr- pava v propagandnem delu. Naša država ni v istem položaju: mi bomo morali šg zkozi decenije in- tenzivno delati, ako bomo hoteli po- stati sposobni, da sprejmerno in ohra- nimo ter zadovoljimo tujca. Z drugimi besGdami, mi moramo delo od sprcdaj početi ter pri svojem stremljenju v pospGŠGvanju tujskcga pronieta skrbcti zlasti za čim širšo možnost poseta naših krajev, za udobno nastanitcv in solidno prcskrbo posctnikov, da bi jih hg VGzala 1g mikavnost naših prirodnih 1g~ pot ter zdravo podnebje, temvGč za- dovoljilo tudi vsg drugo, kar požcli človGk na oddihu in na potu. Ng za- dostujG tcdaj, da imamo prirodnG pred- pogoJG v zemlji, v podnebju ter kul- turnc uslove v našem narodu in da delamo za naše krajc propagando; usmeriti moramo našc stremlJGnjc za tern, da dobe ti naši tujskoprometni kraji udoben dostop in pritnerne nasta- nitvene možnosti tcr njih posetniki oskrbo, da se jim trajno prikupijo. Najprej se moramo pripraviti na tujski promet. Tako od strani državc, kakor od strani tujskoprometmh organizacij ter drugih interesiranih'j faktorjev je treba pozitivnega udejstvovanja zlasti v tern pravcu, da sg dvigne podjetnost glede ustvarjanja tujskoprometnih na- prav, kojih pomanjkanje oziroma ne- zadostnost tvori glavno oviro pri raz- voju našega tujskega prometa. Tu mislim, da trcba ukrepov sploš- ncga značaia, ki bodo kljub trcnot- nerau težavnemu gospodarskcmu po- ložaju, v katerem se nahaja naša zemlja, omogočili naglejši in uspešnejši razvoj tujskoprometnih naprav. Stvar sg mi zdi nujna in razloga» ker vid m v takem pospeševanju tujskega prometa eno najuspešnejših sredstčv za omiljenje sedanje in šg boij za pre- prcčenJG bodoč? gospodarske krize. IsT-ša država vslccl valutarnih in go- spodarskih prilik drugih držav dancs sg ni v položaju, da usmeri k sebi dotok tujcev. Obstoja pa opasnost, da se z zamuditvijo te prilike napravi ne- popravljiva pogreška, ker opažamo skoro v vseh evropskih državah na- raščajočo tendenco izkoriščevanja tuj- skega prometa kot rešilnega faktorja pri pasivni gospodarski bilanci. Mncnja sem, da je tr.ba tu od strani državc izrednih mer, ako se naj tudi pri nas tujski promet razvija vsaj v tej meri, kakor to zaslužijo prirodnc in klimatične prilike naših krajev. Poseben zakon za pospeše- vanje tujskega prometa bi za ogd pri nas razvoj bistv no pospešiti. Kakor že omenjeno, smatram, da spada pospeševanje tujskcga prometa kot ckonomska panocja v delokrog oblastne samouprave. Xz tega razlcga bo treba problem pospeševanja tuj- skega prometa pred vsem urediti po- tom okvirnega državnega zakona, 'ki naj vsebuje splošna načela, kakor so gori že iznešena. nadalje določila fi- nančnega značaja. kolikor presegajo delokrog oblasti ter pooblastilne in druge določbe, v kolikor gre za po- trebno unificiranJG pospeševanja tuj- sUega prometa v celi državi; teritori- jalne in ekonomske posebnosti posa- meznih oblasti pa se naj upoštevajo s podrobnimi predpisi v oblasfcnih uredbah. Njih smotcr mora biti dvi- ganjc podetnosti za razvoj tujskega prometa. Paziti bo tcdaj treba, da privatna inicijativa, ki naj tvori osnovo za pospsševanje tujskega prometa,. ne bo ubita s pretirano birokracijo. Zato jc treba posebno važnost polagati na določbe o značaju tuj- skoprometnih organizacij ter o osiguranju sredstev za nje. Tu se mora uveljaviti načelo, da naj doteka vsaj del sredstev, ki izviraio nepo- sredno iz tujskega protieta, oficijelnim tujskoprometnim organizacijam, da bi se mogle na ta način čim uspešnejše udejstvovati. Med take davščine spada zlasti davek na prenočnino v hotelih pa tudi užitnine v obče, zlasti na al- koholne pijačc, nadalje davek in takse na javne prireditve ter davek na vozne karte i. t. d. S tern ni rečeno, da se morajo obstoječe davščine povišati. Nadalje je treba osigurati tern or- ganizacijam privilcgirano stališče, ka- dar se üdejstvujejo kot tujskopromet- a podjetja. Tu jih je treba podpirati zlasti j s tern, da se jim nudi cenejši kredit, oziroma s provzetjem garaucije. Tu bi jih zlasti v početku moglg oblastna saniouprava usnešno podpreti. Na ta j način se bod te organizacije razvile v ekonomsko jake institucije, ki bodo'po gotovi dobi časa mogle rielovati brez posebnih subvencij, doklsd ltd. kakor vidimo to skoro pri vsch inozemskih tujskoprometnih organizacijsh, ki se razvijajo danes že čisto po komerci- jalnih načelih. Za povzdigo podjetnosti v pogledu tujskoprometnih naprav bodo bistvcnega pomena finančno politične določbe, ki naj prinesejo davčnc opro- stitve ter razne druge olajSave za vse novogradnJG, ki so namenjene tujskemu prometu; vsaj skozi 10 let bi morale biti proste vsakerSnega bremena, da sg z ozirom na še vedno visoke in- vesticijske stroške osigura kratko- dobna amortizacija in s tern rentabil- nost podjetij. Na deželi bi primerna uporaba gradbenih predpisov mogla bistvv^no pomnožiti štcvilo za nasta- nitev primernih uhikacij. S tern je samo splošno nazna- čena, ne pa izčrpana vscbina takecja zakona; točen načrt bi se moral iz- dclati po zaslišanju interesiranih fak- torjev ter temeljito proučiti, da bi do- segel svoj pravi smotcr. Hotel sem samo opozoriti na potrebo istcga ter v obče sistematičnega dein in vodstva v pospeševanju tujskega prometa. Če sem dal s tern povod za raz- mišljanje in nadaljnje razpravljanje o tern vprašanju, sem dosegei svoj smo- ter in bo to stvari le v korist. Pri vsch evctitualnih divergencijah se bo sigurno pokazala edino;t vsaj v tem, da treba sistema v pospeševanju tujskega pro- meta. Davcne neenakosti. V Celju, 19. oktobra. Na drugem mestu razpravljamo o političnih dogodkih v Beogradu in o posledicah, ki bi jih lahko imela koa- licija med SDS in HSS za našc do- mace politične razmere. Kako !nalogo bi pa imela ta koalicija, nazvana »prc- čanska fronta« v gospodarskcm poglcdu za vse Hrvate in Slovence, je izvrstno pogodil znani zagrebški gospodarski list »Jugoslovanski Lloyd«, ki piše v današnjem uvodniku: »Ob proslavi 751etnice zagrebške trgovsko-obrtne zbornice me je vpra- šal nek ugledni gospod iz bcograjskih gospodarskih krogov: »Zakaj Vi, gos- pod urednik. tako pogosto napadate beograjsko čaršijo?« Odgovoril ^scm kratko in jasno: »Kadar napadem čaršijo, povem tudi vedno zakaj. Konečno pa tudi ne sme čaršija sama vse snesti, ker ,imamo tudi vsi drugi pravico do življenja! Današnje neena- kosti ne moremo več prenašati; treba jo vendar enkrat odpraviti z ,vsemi sredstvi!« Nimam navade jeziti se, če sem pa tako ostro odgovoril, je bilo krivo samo vprašanje zastopnika čar- šije. Kajti kako je mogoce, da se stavi tako vprašanje kljub vsem jasnim dej- stvom, ki kažejo, da postopajo gotovi beograjski politični in gospodarski krogi tako kakor da bi bila cela država njihov spahiluk? Spahiluk, katerega morejo po svoji mili volji eksploatirati. Milijoni in i milijoni narodnega imetja splavajo v bogvekake kanale in bog- vekake žepe, kakor je dokazala baš te dni afera Stepič, ki je došel pred beograjsko sodišče, ker je poneveril v notarnjem ministrstvu skoraj dva'mili- jona dinarjev še poleg tega, kar je dobil kot policijski spiel na razpolago različnih podkupnin. Zato se ni treba čuditi, da sg da- nes po vseh krogih izven Srbije toliko govori o »prcčanski fronti«, ki bi naj imela nalogo konečno dobojevati boj med beograjsko čaršijo in čelim našim narodom. Ustanovitev take prečanske, pravzaprav pa državnc in narodne fronte zahtevajo osobito gospodarski krogi, ker imajo žal mnogo in pre- mnogo vzrokov. Lep primer za to so na pr. neposredni davki: Po uradnih podatkih finančnega ministrstva je bi!o plačanih odl. 1919. do konca 1. 1926. v celi državi Din 7.764,011.028 neposrednih davkov(med drugisn zcmljiškega, hišncga, najem- ninskega'davka, pridobniue, osebne do- hodnine). fOd teh davkov je plačala: Srbija in Črna gora Din 1.763,850.373, kar znaša 22.72 % od vseh plačanih neposrednih davkov ali Din 407*90 na vsakega prebivalca. Bosna in Hercegovina Din 1.052,486.168 ali 13.56 °/0 ali Din 556'88 na vsakega preMvalca. Dalmacija Din 217,288.030 ali Din 549"33 na prebivalca. Hrvatska in Slavonija Din 1.637,986,349 ali 21.09 % ali Din 702.37 na prebivalca. Siovenija Din 1093,525.997 alt 14.08 % all Din 1035 08 na prebivalca. Vojvodina in Srem Din 1.998,874.128 ali 25.75 % ali Din 1.11829 na vsakega prebivalca. Samo v I. 1926. je bilo plačano v celi državi neposrednega davka Din 1.839,891.938, od tega zneska pa je plačal vsak pojedini prebivalec v Srbiji in Črni gori Din 98 97, Bosni in Hcr- cegovini Din 111*30, Dalmaciji Din 93*-, Hrvatski in Slavoniji Din 17826, Slo- veniji Din 216*85, Vojvodini in Sremu Din 274-34. Äko bi plačGvala ccla država enake davke, bi prišlo 1. 1926. na vsakega prebivalca Din 153*10 nepo- srednega davka, vendar pa plačajo danes Srbijanci samo Din 98 87, ono pa, kar bi morali plačati več, plačajo prečanski kraji. Ravno tako kakor z neposrednim davkom je tudi z mnogimi drugimi zadevami. Tako je na pr. 1. 1926. dala Narodna Banka kreditov v Srbiji in Crni gori Din 665,068 900 ali 47.47 %, v Bosni in Hercegovini Din 126,510.500 ali 9.02 °/o, v Dalmaciji Din 28,790.000 ali 2.04 %• v Hrvatski in Slavoniji Din 307,253 500 ali 21.92 %» v Sloveniji Din 159,280.000 ali 11.36%, in v Voj- vodini s Sremom Din 114,776.250 ali 8.19 °/o- 2g te številke so jasen dokaz, da v naši državi ne velja enakost. Kakšrie bi še le bile te številke, ako bi se dognalo in navedlo vse ono, kar je šlo nepravilnim potom med beograjske čaršiJGvce in vse one ljudi v naši prestolici, ki žive od samih intervencij in provizij pri vsakojakih državnih do- bavah ?« Tako zagrebški list. Mislimo, da se bode treba pri nas tudi politično vrniti k realnosti in glcdati, da se nam najpreje olajša in uredi vsakdanje živ- ljenje, na kar sg lahko obravnavajo zopct ideali. Redukcija oddetkov za Hrvatsko in Slovenijo v notranjem ministrstvu. Iz Beograda poroča danes ljub- ljansko »Jutro«, da hoče ministrski predsednik g. Velja Vukičevič, ki u" pravlja sedaj tudi ministrstvo za no- tranje zadeve, ukiniti v tem ffimistr- stvu oddelek za Hrvatsko in S^;^1JO* češ, da bi bilo na ta način m« goCe z odpustom nekaterih ^d^°"^ prihranit!. Ta vest je PO poroč.lu .Jutra« zelo ogorčila hrvatske in slo- venske poslance. ker se b e da b. nustopilo z odpravo tega oddelka Se večje zavlafievanje aktov v notranjem ministrstvu. — Mi bi našteli §e dvoje posledic take ukinitve. Prvič bode treba delati vse vloge in prošnje v srbohrvatskem jeziku in sicer v ciri- lici. Že sedaj se dogaja v posameznih ministrstvih, da dado slovenske vloge v prestavo ali pa jih nalašč napačno i rešijo. To seveda reSitve zavlačuje in povzroča nepotrebna pota in stroSke. Druga polovica ukinjenja prečanskih \ oddelkov je pa Se važnejša : gotovi I kraji hočejo dobiti direkten in neo- ! mejen upliv na politično upravo in 1 policijo v prečanskih krajih. Da to da scm jo 1g zmedel. Kot plačilo za dobcr uspeh pri nalcgi scm izvabil iz Rozg poljub. Prepričani bodite, da me ta soseščina ni prav nič motila pri učenju. Smatral sem teto, četudi ne- dolžno koketno le za matcrinega na- mestnika. S šestnajstimi leti sem bil še neveden kakor kaka gospica. V filozofiji sem »zgubil svoj pas«, kakor je dejal naš Villon Neka mlada blagajničarka, koje črne oči so bliskale po cerkvenem trgu, ga je skušala po- brati. Vcdel sem za prepovcdanG sg- stankc v okolici mesta, ob uri, ko nas je osvobodila sola. Drznil sem se včasih ponoči pobegniti iz tetine hiše. Spal sem zunaj! B .. .. je bilo premajh'no mesto, da bi se dalo skriti kak prestopek, četudi tako neznaten kakor ta. Dvajset prijaznih sosedov je obvestilo teto. Ni se ji zdelo vredno, da bi me grajala, zalotivši me pri neumnosti. Pričakoval sem nude nevihtc, in da me pošljc žg cgIo nazaj k staršem. Ničcsar ni bilo. Teta Roza me je ob- upno jokajc objela: »To je slabo, Joris! . . . katerega tako ljubim, tako ljubim!« NiC več me ni karala, nič več se jezila. Vtopila se je v tiho žalost, tako resnično, tako presunljivo, da sem se zdel najnesrGčnejšegr- od nečakov. Ganjen sem ji obljubil s častno besedou da ne bom več grešil. Držal sem bescdo, pustil blagaj- ničarko in končal zadnje šolsko lcto v čistosti. Toplcjša Ijubczcn me jc po- plačala, le nisva bila tako vesela ko nekdaj, zakaj, nisva vedela. Mislil sem: »Teta mi ni popolnoma odpustila ne- umnosti . . .« In ona, draga dušica, kaj je mislila? Razdelili so nagrade in odhajali smo. Roza me je spremila na kolodvor, potapljnjoča se v solzah. Priseči sem ji moral, da jo obiščcm 0 Veliki noči, o velikih počitnicah, ko pridem iz uni- verze. »Äko ne«, je dejala, »umrcrn!« Glejte, grdo sem bil nehvaležen. Ni- sem obiskal uboge zone niti o Veliki nod, niti o velikih počitnicah, nikoli. Omamilo me je neumno pariško vi- sokošolsko življenje, omamili objemi, deklice, tovariši slabši od dcklic. Uboga žena je storila, kakor je rekla, umrla je. Pa ne takoj, šele po treh leiih, ko je bila prcpriča:ia, da sem jo pozabil. Umrla jc in rni vse zapustila. V pismu sem čital samo nežnosti . . . nobenega oCitanja. Dolgo pozneje, ko je zmučilo živ- ljenje moje sree in presejalo moje spo- mine, sem spoznal, da je bila moja teta Roza nekoliko zaljubljena vame. (Iz »Notre Compagne«). S'ev. 119. »NOVA DOB A« Stran 3 niso mačje solze, kaže historija z aretiranim automobilom med volitvami. Vsi poslanski mandati razun treh verificirani. Včeraj v torek in nocoj (od torka do srede) po noči se je vršila v Na- rodni skupščini razprava o veljavnosti poslanskih mandatovJ^Tekom razprave so posamezni govorniki kakor Stjepan Radič, Nastas Petrovič, Juraj Deme- trovič (SDS), Voia Lazičiin socijalistični poslanec iz mariborske oblasti Petejan silovito napadali vlado in ji očitali razna nasilja in nezakonitosti tekom volilnega boja. Petejan je v svojem govoru omenjal duševni teror, ki ga izvaja SLS z vero in cerkvijo nad vo- lilci v Sloveniji. Poslanec je bil mne- nja, da je ta teror hujši in nevarnejši od 'vladnega v Macedoniji. Po polnoči se je vršilo glasovanje o veljavnosti mandatov. Bilo jih je odobrenih 312, med njirni tudi mandata gg. dr. Kra- merja in Ureka, o katerima. so kleri- kalni listi zadnje dni veliko pisali. Odobren ni bil mandat — sina mi- nistrskega predsednika in še dva ra- dikalna mandata v Bosni. Kako sta bila pridobljena, je najboliši dokaz to, da so za razvelj*vljenje glasovah celo radikali. Ali se bods eepi! parlamentarni k!ub Ddrnokratske zajednice? Zagrebške »Novosti« podajejo o včerajšnji seji v Narodni skupščini in o trenutni politični situaciji pod 18. ok- tobrom sledečo sliko : Narodna slcup- ščina je nudila danes ze!o zanimive prizore. Radikali so nudili slike neke enotne celote. Istotako samostojni de- mokratje in radičevci, dočim je De- mokratska zajednica (Davidovidevi de- mokrati in muslimani) javno pokazala svojo razdvojenost. Pri govorih Stje- pana Radiča in Jurja Demetrovida so si samostojni dernokratje in radičevci pomatfali s pritrjevanjem in medklid. Ko so nastopali radikali in slovenski klerikalci, jim je pomagal je jeden del demokratov, med tern ko je ostala takozvana Davidovičeva skupina po- polnoma pasivna. Govori se, da hoče g. Davidovič v prihodnjih .dneh raz- čistiti položaj v svoji stranki, ker se bojii da bi ga zapustili takozvani »pre- čani« (SDS in HSS), ako bi ostalo pri sedanji labilnosti. Ker pa bode pristaše g. Marinkoviča težko preobrniti k po- litiki proti radikalom in klerikaicem, je pričakovati najbrže ponovno cepljenje demokratskega kluba. Cui prodest? Koncert na matineja v Celju V nedeljo, dne 16. t. rn.ob1l.do- poldne je priredil Zagrebski trio in klavirski kvartet svoj prvi koncert v mali dvorani Celjskega doma. Trio in kvartet, ki ju je ustanovil ravnatelj celjske Glasbene Matice g. Sancin šele pred dobrim mesecem, očitujeta tohko umetniške sile in resnosti, da se jima sme prorokovati lepa bodočnost. Celjska matineja, prvi nastop tria in kvarteta, je bila dobro obiskona. Gosp. ravnatelj Sancin (gosli) je igral dovrSeno in z globokim umetni- škim razumevanjem. Bil je v formi, v kakršni ga še nismo videli, Njegove gosli, instrument italijanske prove- nijence, so zvenele čisto in polno. Gosp. prof Rudolf Matz je čelist, ki obvlada vse tehnične težkoče z brez- hibnostjo virtuoza. Bilo je užitek po- slušati njegovo prednašanje. Gosp. Du- šan Sancin (viola) je odličen igralec, škoda le, da ni imel na razpolago boljšega 'instrumenta. Pianisiinja gdč. prof. Elvira Marsičeva je igrala moj- stersko, na način, kakor igrajo le ve- liki umetniki. Na sporedu je bil Beethovenov IV. trio, Juanov Andante iz A-moI- tr>a in Mozartov klavirski kvartet v p-molu. Skladbe so našle v umetnikih •zvrstne interprete. ZagrebSki trio in kvartet sta ob prvem javnem nastopu zadovoljila v odlični meri. Celie bi jU v doglednem času gotovo zopet z veseljem pozdra- vilo v svoji sredini. pozor hrneljarjl! Prvovrstne go- renjske hmelovke dobit^ !cF ako sg obrnete na g. Franca Petača, Sp. Gorje pri Bledu, kjcr dobite vse ostalc in- ^ formacije. * Mestno gledališče. Repertoar : Četrtek, dne 20. ob 20. uril: Mo- gočni prstan. Prernijera. Nedelja, dne 2 •. ob V216 uri : Mogočni prstan. Ljudska predstava pri zriižanih cenah. Prvarepriza »Mogočnegaprstana« bo v nedeljo, dne 23. t. m. ob V2I6. uri popoldan pri znižanih cenah. Opozar- jamo zlasti občinstvo iz okolice, da ne zamudi ugodne prilike in si po- gleda to velezabavno igro s petjem, cjodbo in plcsorn. Zvcza z vsemi vlaki. Predprodaja vstcpnic v knjigarni Goričar & Leskovšek. Celjska kranika. c Sestanek članov SDS se vrši dancs, v srcdo, kot običajno v klu- bovi sobi Celjskega doma ob pol 9. uri zvečer. Pridite! c Krajevni odbcr Udruženja Voj- nih Invalidov Celje je praznoval danes žalni dan v spomin padlih in ururlih vojnih žrtev. Ob 8. uri se je brala v župni cerkvi sv. Daniela spominska tnaša. Tej maši so prisostvovali za- stopniki oblasti in korporacij, vojni in- validi in mnogo občinstva. c Prodajanje cvetHc, Sopkov in vencev ob Vseh svetfh. Mestni magi- strat razglaša; Glcde upravičenosti kmetskih in drugih slojcv do prodaje cvetlic, šopkov in vencev o Vseh sve- tih kakor je to navada, se pripomni naslednje: Kdor pridela cvetlice in grmičje na lasinem vrtu b r e z spe- cijelnih naprav za gojenje cvetlic (iople lehe in podobno), sme te cvetlice pro- dajati brez obrtncga lista 11a podlagi čl. V, točke a) uvodnega patenta k obrtnemu rcdu. Iz cvetlic bi smel za prodajo narediti tudi priproste šopke, t. j. cvetlice priprosto zvezati, da s tern ustreže kupcu cvetlic. Ne smela pa bi taka oseba izdelovati umetnih šopkov in vencev, ker spada to opravilo v delokrog rokodelskih vrtnarjev in bi se moralo tako prodajanje smatrati kot kršenje obrtnega reda in krivca kazno- vati. (Ali ni tako naziranje nekoliko malenkostno? Op. ur.) c Zakaj pa naenkrat ta odredba? Iz našega uredništva smo poslali danes v rnestno klavnico po običajen tedenski klavnični izkaz. Marsikdo si rad pre- gleda, kaj in koliko koljejo celjski me- sarji in gostilničarji. Iz tega izkaza se pred vsem vidi, kako meso kedo pro- daja, kar je danes, ko je malo de- narja, meso pa čez mero drago, za večino celjskega prcbivalstva nemale važnosti. Sedaj pa se ti izkazi ustavijo. Najpreje smo mislili, da gre le za kako strankarsko nagajanje, pozneje pa smo se domislili, da je sedaj v mestnem svetu klavnični referent — g. Rebeu- schegg. Upamo, da bode ta gospod Celjanom pojasnil, zakaj ne smejo ve- deti, kdo kolje krave in kdo vole. c Svinjak sredi mesta. Upravi- teljstvo Invalidskega doma v Celju je zgradilo velik svinjak, v katerem redi lepo število svinj. Äko služi ta svinje- reja samo za priboljšek invalidom, je vse hvale vredna. Hvalevredno pa ni to, da stoji svinjak skoraj pod okni sosednih his; v poletju so mislilc stranke v Uh hišah, da so na letovišču v kaki zanemarjeni vasi, ne pa da sianujejo v Celju, ki se postavlja s svojo čistočo in svojimi higijenskimi napravnmi. Bog ve, ali vesta mestni stavbeni urad in mestni zdiavstveni firad za to lepo svinjsko idilo? Stvar ima še drugo plat. Če je dovoljeno rediti svinje sredi mesta enemu, mora biti dovoljeno vsem, če tudi niso prezve- sti volilci sedanjih gospodov na magi- stratu. Pričakujemo tozadevni razgias ali pa odpravo svinjaka v Invalidskem domu. c Kako se zabrani sovražna špijonaža Nek celjski šaljivec nam je pripovedoval sledečo zgodbico: »Ali veste, kako se pride v okorn sovražni špijonaži? Zagraditi morate vse važne objekte z visokimi, trdno sklopljenimi plankami. Ce namrec na- pravite navaden plot s kolci, lahko vsak sovražnik vrši uspešno špijonažo, ker vidi skoz plot." Bog ve, radi česa nam je ta šaljivec pripovedoval to zgodbico? c Kmetijska nadeijeva^na sola v Celju. Kmetijska nadaljevalna sola v Celju se otvori letos s l.novem- brom. Pouk se bo vršil ob nedeljah od V29. — 1/2^2. ure dopoldne in ob četrtkih od 2. — 5. ure popoldne. Poleg prvega letnika se otvori tudi drugi letnik. Ta sola je namenjena fantom od 14. do 20. leta starosti iz celjske okoliške občine in bližnjih sosednih občin, ki so zaposleni pri poljedelstvu. Lanski gojenci prvega letnika vstopijo letos v drugi letnik in se naj zglasijo dne 6. novembra v novi okohški šoli na Dokjem polju ob 1/2°-< uri dopoldne Novinci pa se lahko vpišejo istotam vsak dan od Vseh svetov dalje do nedelje 5. no- vembra v pisarni šolskega upravitelja. Pouk je brezplačen. c Letna skupšcina društva kme- tijsklh J»trokovnj«fikov za Slovemjo se vršt v soboto dne 12. novembra v Celju Na dnevnem redu so polog običajnih točk tudi referati g. inž. Ži- danška 0 sedanjem stanju kmetijskega natlaljevalnega pouka in učiteljice gospodč. Premrou o ktnetijsko gospo- dinjskih tečajih. Ali bodo lahKo šli poslušat teh referatov tudi taki inte- resenti, ki niso člani društva, v va- bilu ni omenjeno. c Rekordiii oblSk Rogaške Sla- tine. Kakor je r;--zvidno iz «Imenika gostov<;, ki ga izdaja zdraviliško rav- iiateljstvo v Rogaški Slatini, je obiskalo letos do 1. septembra to zdraviHšče 7.059 gostov. To je naravnost re- kordna številka, katere Slatina še ni nikoli doscgla. c Upokujeni že!ezn?Čai*ji, poxor! V svrho podaljšanja legitimacij za leto 1928 naj oddajo vsi železničarji upokojenci, ki stanujejo v Celju in okoüci svojc kakor tudi svojih rod- binskih članov legilimacijc (rdeče) naj- kasnuje do pondeljka dne 24. oktobra pri postajni blagajni. Istočasno naj oddajo tudi zadnji odrezek poštnega čeka, s k^lerim so dobili nakazano pokojnino. Ob jednem naj podajo rojstiie podatke, (dan. mescc in leto) otrok, za katere imajo legitimacije. Usmüjenim srcem. Dne 4. junija t. I. je pustila neka nepoznana 28 let stara ženska svojo tedaj 4 mesece staro deklico v mestnem parku pri neki ženski in se ni več vrnila. Drugi dan je dobila ženska, pri kateri je bil otrok puščen, anonimno pismo, v katerem piše, da je horda sebe in otroka unioriti t ni pa tega storila, ker sc ji je otrok smilil; vsled tega ga je rajsi odložila in sama bo šla kam v službo. V pismu nadalje prosi, da bi kaka poštena stranka vzela otroka za svojega. Zasledovanje za nepoznano žensko je ostalo brez uspeha. Mestna občina celjska je prevzela otroka v začasno oskrbo in namerava istega kaki pošteni stranki oddati. Deklica je sedaj stara 7 mesecev, je zdrava in čvrsta. Osebe, ki bi želele otroka vzeti za svojega, se naj pismeno ali ustmeno obrnejo na mestno občino celjsko (referent mestni uradnik Posnič). c Večne tatvlne koles. Na 0- rožniški stanici Dolnje Kronovo je shranjeno kolo sumljivega izvora. Na prednjem delu ogrodja je med vilicami viden iiapis »Eska«, istotam je na levi strani vodoravnega droga, ki je pa prepleskan, številka 96.221. Pneu- matika je nova, zobčasta z napisom »Dunlop, Lord Made in England«. Koio jc na ogled na gori imenovani stanici. — Dne 12. oktobra 1927 je bilo ukradeno iz veže gostilnc Plevčak v Gaberju knlo Josipa Ve!ernika iz Lokrovca St. 1. To kolo je ukradel Jožef Ferjan iz Mojstrane in se je edpeljal z njim proti Liubljani. Za- sačen je bil v Motniku, ko je pro dajal kolo za 200, Din. Isti uzmovič je ukradel tudi dežni plašč slugi ru- darske sole v Celju Ivanu Seg'u. Vsega so bile izvršene 17. in 18. ok- tobra v Celju in okolici 3 aretacije (2 radi vlačuganja in 1 radi potepuštva), nadalje je bilo prijavljenih več slučajev tatvine in razgrajanja ter jeden slučaj poneverbe. c Smrtna kosa. V javni bolnici sta Limrli 18. t. m.: 83 letna Bukošek Marija iz St. Jurja ob juž. žel. in 58 letna Žumer Marija iz celjske okolice. N v. m. p.! Kino. Mestoi kJno. Sreda 19. in četrtek 20. oktobra : »Carjev sel Mihajlo Stro- gov.« II del (6 dcjanj). Ogrornen rusko- francoski film po romanu julesa Ver- nea. V glavnih vlogah svetovna ruska umetnika Ivan Mežuhin in Natalija Ko- vanjko. Režija: V. Turžanskij. Produk- cija Pathe-film, Pariz. Drugi del je tudi deloma koloriran, po vsebini pa še prekaša prvega. »Mihajlo Strogov^ spada med največje in najlepše filme na svetu. — Petek 21., sobota 22. in nedelja 23. oktobra: »Cirkus Pat in Patachon«. Briljantna veseloigra v 6 dejanjih. V glavnih vlogah Pat in Pa- tachon. »Cirkus« je. priznano najboljša kbmedija sezone. Dopisi. d Iz Laškega. Društveno življenje se pri nas lepo razvija. Sportni klub »Laško« je priredil poleg našcga »Sokola« par lepih prireditev, katere so vrednc, da jih omenimo. Takoj po ustanovitvi je organi- ziral celodnevno prireditev pod na- slovom »Sportni dan«. Dopoldne je bila na sporedu prodaia spominskih trakov in cvetlic, katera se je zelo lepo obnesla. Ob 11. uri se je vršil skozi mesto štafctni tek 4 X 100 m. Pri tern teku se je opazilo, da ima S. K. »Lsško« par mod, ki precej obctajo, če bodo rcdno trenirale. Popoldne sta se vršili dve tekmi in sicer je nastopilo I. moštvo in pa hazenska družina. Kar je najbolj raz- vcseljivo, je dejstvo, da vlada tako med moštvorn kakor tudi med hazeno največja družabnost in disciplina. V nedeljo 16. t, m. je gostovala naša Hazena v Trbovljah, kjer je zmngala proti Trbovljčankam s 3:0. Pri igri se je opazilo, da goji naša hazena lepo kornbinacijsko igro, kar jim je tudi prineslo zmago. Gole so zabile gdč. Mici Kačičeva, Pepca O- račeva in Mici Jazbinškova. V splošnem so bile zelo dobro razpoložene. Igrale so zelo fair, tnko, da je občinstvo ponovnokrat aplavdiralo. Sportni klub »Lnško«, le po tej poti naprej in uspehi so zasigurani. g Dobave. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci sprcjema do 25. oktobra 1.1. ponudbe glede dobave raznih borovih dreves in hrastovih pragov. Direkcija državnega rudnika v Brczi sprejema do 28. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave jermenov »Roulo« in vez za jermene ter glede dobave portlandcernenta. — Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe glede dobave vijakov z maticami, podzem- skih hidrantov s cestnimi omaricami ter zidne opeke. — Intendantsko slagalište v Tivtu sprejema do konca novembra t. 1. ponudbe za dobavo naprav za delavnico za izdelovanje mornarskih čevljev (pogon s transmi- sijo z enim molorjem, kapaciteta delavnice 200 parov čevljev dnevno). — Vršiie se bodo naslednje ofertalnc licitacije: Dne 21. oktobra t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave mesa za Ijubljansko garniftijo; 5. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Su- botici glede dobave telec|rafsko-tele- fonskega materijala ; dne 9. novembra 1.1. pri direkciji državnih železnic v Zagrcbu glede dobave raznih peres za lokomotive in vagone; dne 10. no- vembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave računskega stroja; dne 12. nov. 1.1. pri direkciji državnih železnic v Ljub- Ijaui glede dobave lesenih samokolnic, skobelnikov, lestev in rezilnih stolov ter pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede oddaje nasekavanja pil in rašpljev; dne 14. nov. t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu Dol obvezo in spre- gledajte vandat enkrat, da imate Vi velik dobiček, ako kupite za letošnjo jesen in zimo sukno, Ševjot ali l^m- garn xamoske obleke in suknje, ra/uo volnenoblagoin velurzadamskeobleke I in plašče, platno, cefir, tiskanino, I barhent, flanel ter vse drugo manu- falcturno blae.o edino v veletrgovini j IS. Stermecki, Cclje kjer je velikanska nova zaloga in ču- L dovito nizke cene. Primerno letnemu ¦ nakupu se da nagrada. | Stran 4. »NOVA DOB Ac Stev. 119. glede dobave laka, terpentina, mila in čistilne pomade. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani intcrescntom na vpogled. Književnost« k Ferdo Seldl. Moderna izobrasba. Slika o potih in ciljih naprcdka. Tis- kovna zadruga v Ljubljani 1927. Zbirka Pota in cilji XIX. zv. Str. 80. Bros. Din 16'—, mehko vezan Din 20'—. Že dolgo smo pogrešali v slovenščini knjigo, ki bi kratlto, preglcdno in jasno razložila, na čem sloni moderni sve- tovni nazor in kakšna bodi naša iz- obrazba, če hočemo veljati za napredne ljudi. V naših razmerah, ki so polno konfliktov med nazadnjaškiin in na- prednim svetovnim nazorom, je tak spis še posebno nujen in važcn. Tis- kovna zadruga v Ljubljani je pravkar izdala kot 19. zvezek svoje zbirke »Pota in cilji« razpravo Ferdo Seidla »Moderna izobrazba«. Poljudno in lepo sestavljena razprava ustreza v polni meri uvodoma omenjeni potrebi. Naš odlični prirodopisec, ki je že ponovno pokazal, kako mojstrski ume populari- zirati prirodne vede in zagovarjati na njih sloneči znanstveni svetovni nazor, je dal z »Moderno izobrazbo« slo- venskemu izobražencu pravi vade- mecum. To, kar najdeš drugod v de- belih knjigah, je podano v Seidiovem j spisu na 72 straneh, vendar pa j-^ v njem vse, kar bi moral vedeti sleherni naprednjak, hkrati pa tudi vzpodbuja k proučevanju večjih spisov. Pisec vidi v izobrazbi osnoyni in pog'avitni pro- blem človeške ciružbe. Vedno večji napredek — to je smoter vsega dru- žabnega in kulturnega razvoja. Po dolgem tavanju in iskanju resnice o svetu in življcnju je človeški um od- kril v prirodoznanstvu najzanesljivejši vir spoznanja. Pisec seznanja čitatelja z razvojem znanstvenega svetovnega | nazora, ki je dosegel višek v dognanju, da sta snov in sila enotna in da je vsa priroda z človekom vred pod- rejena vseobčemu ra/.voju. S tega vi- dika presoja tudi izobrazbo, ki naj vzgaja urn, uinetnška čudstva in so- cialnost. Boj zoper kulturno nazad- njaštvo postaja radostna potreba, na- predek človeštva pa najtrdnejša vera. Spis Fcrcio Seidla »Aloderna izobrazba« bo s pridom čitala tudi naša mladina. Dobro bo rabil vsakemu naprednemu javnemu delavcu, zlasti učiteljem in druqim izobražencem, ki imajo konflikte z nazadnjaštvom na kmetih. Kakor vsi zvezki Pota in cilji je tudi ta oprem- ljena lično in okusno. Cena je pa jako nizka. Razgled po' ftvef u. r Smrt v areni. Arnold Olivien, 25 letni boksar iz Milana, se je po- vodom javnega nastopa zgrudil na tla in obležal nezavesten. V bolnici, kamor so ga prepeljaii iz arene, je poškodb podlegel. Uvedena je preiskava, ki bo ugotovila vzrok nenadne smrti. MF"* Firii domači ^PQ halošfci most se toči liter po Din 12'— v fflasr, dtomsi v G&Bju» ÖBvljarshega pomoftiiha in sajenca sprejme čevljarna STEFAN STRHSEK, Celje, Kovaška ulica. Lepa enodružsnska toiša varna pred vodo, 3 scbe, kuhinja itd., velik vrt, 20 minut od mesta, blizu glavne ceste, se proda. Naslov da Franjo Jager, Celje, Dolgo polje 1. FOZOSS! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da imam v C e I j u, Slomškov trg 1 (tik fame cerkvc) tcvarni&ko znlogo vseh vrs»t pletenin kakor: nogavice, rokavice, pie- | teno perilo, puloverje itd. po najnižjih kon- kurenčnih cenah. Z;t pivovrstno blago se jamči. Se priporoča Ženko Hribar. 13-43 ** niuunfiif zAitav&l ttMBsU in iz ^ rrrllii! a vsebdrDgi_ArodßiKov (fobaulia || * iviiivjj in iostivijB M An v lesii II —-™^- in obolici Franco Joftf, CeBje, Aleksandrova ul. 4 Popravilo pisalnih top hitro, eksaktno in poceni izvršuie specijalni mehanik z dol^oletno prakso in koncesijo v Celju. — Prvowratna dokazflSa n» razpoSago. — Pi- salmi stroji novi in rabljeni v zalog». JOSIP PUKL, Celje KRALJA PETRA CESTA 4 Glasovir dobro ohranjen, se proda. Celje, Gosposka ul. 8. Žaganje drv z motoriem oskrbuje po dnevni ceni Simon Narat. Naročila sprejme trafika Fraile v Pre- šernovi ulici (hiša trgovca Je'lenza) Z Din Z00.000 bi pristopil komercijelno na- obražen strokovnjak v lesu h kaki žagi v Sloveniji. Ponudbe na Jugoslovensko Rudolf Mosse, d. d., Zagreb, Zrinjevac 20 pod »Din 200.000«. Deiaj, nabiraj in Popolnoma V3mo naložite denarne prihranke pri vareuj v miadosti, hrani, varCcvati , , ....., . , . #- i • . «... da stradal ne boS se ne branii stavbetu in Mitm zadfugi z omej. zouezo v Gabenu pn Ce!su v starostn ¦H js ^¦¦¦HA^ A^^^pHi Hm I ^^BbI ^H Sh ^BJ^^K MBr 1 ^^r BBBB Obrestuje Hranllr»e g^ &/g\ Vcčjc stalne vlogc po dogovoru najugodncje. vloge po %P / «L» [amstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Mnrliivnst trp^nnst f*r' naložbi ifiteska do 5O Dirs se dohi ttabisfalnsk na dont. iuunjivobi, m.znuM Iz malega raste '"p'cÄr^ Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Elehtrotehnično podjetje Karol Florjančič D Celju, Canftarpa mk i\. Z (poleg davčnega urada). Instalacija elektrlčnih nsprav za luö In poyon, telefonov, zvoncev, radlo-aparntov. Popravljanje olektromotorjev in vsako- vrstnlh električnih aparatcv. V zalogl. lestenci, svetilke, Ilkalniki, motor]!, števci, žarnlce, potrebščine za radio itd. in ves elektromaterijal. Točna postrežba ! Cene uizke ! Proračuni brezplačno ! Ves-ten krojač gre šivat na dom novo in staro obleko po zmerni ceni. Naslov v upravi lista. obstoječe iz 4 sob in vsemi pritikli- nami ter uporabo kopalnice, takoj za odd at i. Istotam se odda lepa meblirana soba« Vila Selišek, Celje, Kersnikova ulica. lšče se spretna fevijarsliQ štcparico za gornje dele. Naslov v upravi lista. Orehove klade. Kupimo vsako količino prvovrstnih orehovih klad. Ponudbe do petka. Hotel Europa, Celje. S pr ejme se pifRii praktikant star 15 do 16 let, ki je z dobrimi spričevali dovrSil meščansko Solo ter obvlada slovenski, nernški in po mož- nosti tudi hrvatski jezik. Naslov v upravi lista. Kupim sveže sekane borove tope droge od 7 do 12 m dolge in od 14 do 19 cm na vrhu debele, na vseh postajah ma- riborske oblasti. Rok dobave do konca januarja 1928. Pošljite vaše ponudbe pod šifro »Drogi« na upravo lista. 1-4 Ocarinjenje w W vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJI\O TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnici). Revi- zija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezpiačno. Inserirajte v „NOVI DOBI"! Franjo Dolzan, Celje | Za kresijo šf. 4 j Kleparstwo " Vodovodne in naptcawa stpclovodov. inÄtalaoije,nappairainoderno- Pokr-fivanie ater*eh in hiBijeni6nih kopalnih sob, ^^^= zvonikov. '" klosetow in xdravstir. naprav. | Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- | renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Orsmofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi ploSče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Go» S Lesftovseli, Gelje knjjigapifa in weletrgovina » pap«ri«m» pisalnimi in pisaKnimi predmeti. EN3^ETÄL ElBfetrotehničnoinmBhanično_podjBtie i^W Drago Qams| \ CELJE - GÄBBRJB STEY. 91 g s „.„.«.»————........«——«...«.. I ° M „„..ps giv^-lnih strojev ter po- f g IVajveCja zaloga K p* oravlja vsc v mehanično stroko spadajoče % a sameznih clclov. -; r,U|avtomObile, šivalne, pisalne in vse ostale m a predtnete, n. pr kolesa »10t°r ^ne in mehaniCne predmete, n. pr. elektro^ < % strojn. - Prodaja c^otc r^ivalnG stroje t^ške vožič'ke, gHumiJG vseh o. Ti,ka in Maia Zvezna Hskarna. - Odgovor.n"za ««aieHa. tiekamo in redakcijo «to» Velina v Vem-