I 966 ŠTEV. 10 OKTOBER LETO XV.
Ragistarad at Hm G.P.O., Sydney. *or transmitsion by p*1 •t a panodical
I MISLI
;♦;
(Thoughts)
H
§	Mesečnik za versko
ijl	in kulturno življenje
Slovencev v Avstraliji
★
Ustanovljen let*
1952
>:
★
>1	Urejuje in upravlja
v	P. Bernard Ambrožič
>!	O.F.M.
6 Wentworth St., Point Piper.
'$	Tel.: FM	1525
%	*
>i Naročnina	£ 1-0-0
£1	letno	se
plačuje vnaprej
H	★
S	Naslov:	MISLI
*	P.O.	Box 136
'§	Double Bay,	Sydney.
!♦;	*
J; Tisk: Mintis Pty. Ltd.,
K 417 Burwood Rd., Belmore,
S	Sydney. Tel.	759 7094.
LJUDJE POD BIČEM - T R E T JI DEL
POLOVICO PRIČAKOVANE ZALOGE SMO 2E DOBILI
Do izida pričujoče številke smo mogli z njo že mnogim ustreči. Verjetno bo v kratkem dospela še ostala zaloga in bodo knjig® vsem na razpolago.
Žal, še vedno so in bodo težave s to zadevo. Preberite pazno naslednje točke in jih vzemite na znanje:
1. Dotiskan je bil TRETJI del v juliju 1966 in v Argentini so ga takoj lahko kupili.
2. Pošiljanje knjig čez morje je v Argentini (iz nam nerazumljivih razlogov) zelo otežkočeno in silno počasno.
*
3. Pošljejo lahko le po en paket po kake tri izvode naenkrat — v presledkih po kak teden dni. ZAČELI so tako odpošiljati v prvih dneh avgusta. Ko to tipkamo, še ni nobena pošiljka tukaj. Upamo, da bodo začele prihajati pred koncem septembra.
4. CENO SO MORALI dvigniti na $4 (štiri dolarje), ker je knjiga izredno “debela” in tiskarna jim je podražila delo za 30%. To drži za broširane izvode in — mi bomo dobili domala samo take. (Vezana $5.)
ZAKLJUČEK: Mnogi težko čakate — ne bomo mogli vsem obenem ustreči — kdor prej pride, prej melje — pošiljajte naročbo in $4 dolarje — tisti, ki ste nam že plačali po $3, dopošljite nadaljnji dolar — po vrsti bomo knjigo pošiljali. — Uprava MISLI.
KNJIGE DOBITE PRI MISLIH
F. S. FINŽGAR III in IV. Cena $2.00, poštnina 15c. Drugi Finžgarjevi Zbrani spisi so pošli.
BOŽJA PLANINA, spisal Metod Turnšek. Krasna zgodovinska povest o začetkih Sv. Višarij. Cena (nevezani) $1.50 s poštnino.
SOCIALNA EKONOMIJA, spisal dr. Ivan Ahčin. Cena $3.00 s poštnino.
KAR PO DOMAČE. — Zelo zanimiva šaljivo poučna knjiga. Baragova založba v Argentini. — £ 1-0-0.
DOMAČI ZDRAVNIK. Knajpova zdravilna metoda z vodo. — Šilingov 15.
ČLOVEK V STISKI. — Znani dr. Trstenjak rešuje v knjigi razne človekove težave. — Šil.10.
Dr. Fran DETELA I. — Ima povesti: Malo življenje, Kislo grozdje, Prihajač, Gospod Lisec in še druge. — Vezani knjigi je cena 30 lil. s poštnino.
PROTI NOVIM SVETOVOM, prvič okoli sveta in druga odkritja. — 6 šil.
PREKLETA KRI, povest Karla Mauserja —
10	šil.
PRI PODNOŽJU BOŽJEGA PRESTOLA, roman, spisal I.N. Krasnov — 10 šil.
POTA DO ČLOVEKA, psihologija občevanja med ljudmi. Spisal dr. Anton Trstenjak. — 10 šil'
ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. Povest. Spisal Zorko Simčič. — £ 1-0-0.
RAZSTAVA SLOVENSKEGA SVOBODNEGA TISKA V ZAMEJSTVU IN IZSELJENSTVU
(V Paddingtonu 30. oktobra 1966)
LETO XV.
OCTOBER, 1966
ŠTEV. 10
materina beseda, govorjena ali
oKANA, dragocena je. Naj se naučimo še toliko u&ih jezikov, naša materina beseda ostane slo-Venska. Ostane tisto globoko intimno občilo, k! ^efe vse člane slovenskega občestva v domovini in Jini. Slovenščina nam ni samo govorica, je koš-Cek nas samih, je del naše osebnosti. Z njo smo Se Počutili v domovini vrasle v svoj narod, z njo f010 odšli v svet. Ona je tista najintimnejša vez,
1	nam vedno in povsod daje živo zavest, da smo Se vedno Slovenci.
Materina beseda, naj bo govorjena ali tiskana, sPaja nas z narodom. Tiskana je še posebno postna. Govorjena se rada razblini v praznino, s«ana ostane pred očmi kot pribita. Spet in spet Se 'ahko vračamo k njej. Seže delj kot govorjena, Povezuje narod tesneje. Saj je že zelo star izrek: '** Je velesila v današnjem svetu.
, Slovenci izven domovine se delimo v “zamej-k e ’ in “izseljenske”. Celovec, Trst, Gorica — tri ratka imena, ki zajamejo glavnino zamejskega “Venstva. Zahodna Evropa, obe Ameriki, Avstra-j nadaljnja tri imena, ki zajamejo glavnino j^jenega slovenstva. Ne z enim ne z drugim pa Se nismo vsega povedali. Tako je danes z naro-m, ki mu gre prilastek “slovenski” izven do-
m°vine.
j Kaj ga najbolj povezuje? Ni dvoma, da prav ®*tn‘ tisk. Koliko ga ima? Marsikdo med nami se 0 Začudil, da ga je toliko. Preveč ga je, da bi
mogel posameznik vsega poznati. Samo periodičnega, ki izhaja po večkrat na teden ali po enkrat, pa vsak mesec ali po večkrat na leto, je nekako 60 primerov. Pa so še koledarji in zborniki, vsakoletna izdanja. Rednih ali priložnostni knjižnih iz-danj tu niti ne omenjamo.
RAZSTAVA periodičnega svobodnega zamejskega in izseljenskega slovenskega tiska je gotovo eminentno kulturno podvzetje. Česar ne moreš imeti sam — celotne zbirke tega tiska — si lahko na razstavi vsaj ogledaš. Če nam ne bo uspelo, da bi pokazali do pičice vse, ogromna večina bo tam na ogled. Želja je, da se v vseh nas na novo dvigne prijazna zavest: Kulturni ljudje smo, tudi za narodnimi mejami in v tujini je naša tiskana beseda bogata!
žal, v neki meri se tiskana slovenska beseda tudi izven domovine izrablja za propagando marksizma v raznih oblikah. Tudi naravnost v podporo komunističnega režima v zasužnjeni domovini. Iz razumljivih razlogov te vrste tisk, čeprav je povit v slovensko besedo, na naši razstavi nima mesta. Nanjo spada le tisk, ki korenini v pristno demokratičnih tleh in se ne da slepiti krilaticam “ljudskih demokracij”.
Pridite v Paddington na naše oktobrsko romanje popoldne v nedeljo 30. oktobra in po opravilu v cerkvi si oglejte razstavo v cerkveni dvorani.
Ostane odprta do 9. zvečer.
LEP SPREJEM NADŠKOFA POGAČNIKA V AMERIKI
KRATKO OMEMBO V ZADNJI ŠTEVILKI, da je ljubljanski nadškof obiskal Ameriko, Baragov grob in več slovenskih naselbin širom po deželi, dopolnujemo z naslednjimi vrsticami.
Marquettski škof Noa, Baragov naslednik, je povabil nadškofa dr. Pogačnika tudi zato, da je bil navzočen na njegovi zlati maši. Stroške potovanja mu je plačal. Nadškof je v Ameriki pridigal tudi v angleščini, ki se je je naučil pred leti v zaporu pod komunistično obosodbo.
Potoval je z letalom. Prva postaja je bila v Montrealu, naj večjem kanadskem mestu. Ker ima Montreal tudi močno slovensko naselbino, so ga že tam pozdravili številni rojaki in mu izročili šopek.
Naslednja postaja je bila Chicago, zaključek poleta. Od tam je bila prva pot v Lemont — ame-rriške Brezje. Nadškof je imel slovesno službo božjo ob udeležbi mnogih stotin rojakov, ki so priromali za to priložnost od raznih strani. Z mnogimi se je osebno seznanil. Nato je potoval v Marquette in se nekaj dni pomudil v mestu in okolici za škofovo zlato mašo in napovedane Baragove slovesnosti. Naslednje dni je razen obiskov pri raznih cerkvenih in svetnih dostojanstvenikih posvetil rojakom po naselbinah.
Srečal se je z njimi v Minnesoti na več krajih, potem v Californiji, zlasti v San Frančišku, odkoder ga je pot vodila nazaj proti vzhodu. Najdalje se je ustavil v Clevelandu. Vse je bilo navdušeno
in vršile so se lepe slovesnosti. Na povabilo slo* venskega senatorja Lauscheta je skočil tudi v W»' shington.
Za nedeljo 25. sept. je moral v Toronto, kjef ga je čakalo birmanje slovenskih otrok. O tem se nimamo poročila, ko nastajajo te vrstice, pa dvoma, da je bilo tudi tam vse zelo sijajno. Saj so prav v Torontu naši rojaki vsestransko organizirani kot malo kje.
Nazadnje je nadškof pohitel še v Bridgeport na vzhodni obali v bližini New Yorka. Tam J® stara naselbina s slovensko župnijo, ki so jo nekoč ustanovili prekmurski rojaki, po drugi svetovni vojni je pa sprejela še lepo število drugih Sloveli' cev iz raznih krajev domovine.
Odlet nazaj v Ljubljano je bil določen za dan
5.	oktobra. Ni dvoma, da je šlo vse po načrtu.
Vsa poročila, ki so nas dosegla do tega časa, s« strinjajo v soglasnih izjavah, da je nadškof povsod napravil najboljši vtis, pa tudi sam dobil lepe vtise o svojih izseljenih rojakih v Ameriki in Kanadi. DO' movina in tujina sta se ob njem zopet zbližali in se objeli. Režim tak ali tak — pride in gre — d°' movina pa ostane domovina MATI!
Posebno razveseljivo je tudi to, da bo Bara' gova zadeva gotovo dobila po obisku nadškofa :1 Ljubljane nov zagon. Še bolj ko doslej si bosta podajali roki v delu za Baragovo beatifikacijo domovina in tujina!
Od tu sta poslala pozdrave po MISLIH vsem rojakom v Avstraliji Lucijan Mozetič
in dr. Mikula
SOVJETSKI ATEISTI ODKRIVAJO
ZGODOVINSKEGA KRISTUSA
ZNANO JE, DA SE V SOVJETIJI NA VSO MOč TRUDIJO odpraviti vsako nadnaravno vero. Posebno jim je seveda na poti krščanstvo, ki je &a Ruskem na splošno vladalo dolga stoletja in je danes vera mnogih milijonov v Sovjetiji. Za Pobijanje krščanstva imajo ruski brezbožniki celo Vrsto sredstev, zlasti pa vpregajo v delo tisk. Izdajo mnogo propagandnih “poljudnih” člankov itl brošur, poleg njih pa tudi “znanstveno” revijo NAUKA I RELIGIJA — znanost in vera.
Do najnovejšega časa je ves ta tisk imel zoper krščanstvo eno “veliko orožje”, ki ga je vihtel z Večjim ali manjšim uspehom: Kristus sploh ni ni-koli živel, torej ni mogel ničesar ustanoviti, torej -16 krščanstvo gladko izmišljena reč, nič več in n‘č manj kot — mit, pravljica! Z dolgoveznimi dokazovanji, da Kristusa poštena zgodovina sploh De Pozna, so prepričevali sebe in bralce, da je krščanstvo nastalo brez Kristusa in mnogo pozneje* kot uči krščanstvo samo o sebi.
Na nemajhno začudenje sovjetske in svetovne ■)avnosti se pa v letošnjih številkah revije NAUKA
*	RELIGIJA oglašajo priznani ruski zgodovinarji, Vsaj nekateri od njih člani Akademije znanosti, s ^anki, ki dokazujejo zgodovinsko dejstvo Kristusovega življenja in dela. Njihova imena so: Ser-
Skazkin, A. Každan in Nevgod. Drug za dru-81111 pobijajo neznanstvenost dosedanje sovjetske °rbe zoper krščanstvo, posebno ostro jo je obso-
11	Sergej Skazkin.
Každan brani zgodovinsko dejstvo Kristuso-Vega življenja domala z istimi argumenti, kot jih ^Porabljajo krščanski, posebej katoliški, apologe-*l. Posebno zanimiv se zdi eden, ki ga je vseka-°r iznašel sam. Obrača se zoper tiste, ki pravijo: e je Kristus res živel, zakaj pa rimska in grška Posvetna literatura iz tistih časov skoraj nič ne ®*še o njem? Poznamo ga le iz evangelijev, ki so spisanj mnogo pozneje. Niti ne vemo, kdaj so nastali in kdo jih je spisal.
», Nasproti temu argumentu piše Každan: To je lahko pojasniti. Leta 911 je kievski knež e& s svojimi četami napadel Konštantinopel in Srdo oplenil. To je gotovo pomenilo Bizantincem
vse več kot Rimljanom križanje nekega “zakotnega pridigarja” v Judeji. In vendar niti eden tedanjih bizantinskih pisateljev ni zapisal besede o napadu kneza Olega. Torej ni prav nič čudno, če rimski pisatelji niso skoraj nič pisali o Kristusu.
Druga zanimivost je ta:
Tisti, ki trdijo, da Kristus sploh ni živel, se sklicujejo med drugim na Engelsa, enega soustanoviteljev socializma, češ da je pisal: Krščanstvo ni nastalo v Judeji, ampak v Mali Aziji. Každan pa pravi: Engels ni tako pisal, tako so pisali tisti Rusi, ki Engelsa niso razumeli in so ga v ruščino napačno prevedli.
Každan zaključuje svoje sklepanje:	Če
krščanstvo ni padlo iz nebes (in jaz kot dober ateistični zgodovinar moram tako misel nujno zavrniti), je pač moralo imeti ustanovitelja. In prav lahko je, da so Jezusu dali njegovi učenci naslov Mesija, Kristus.
(Nehote pride tu človeku na misel, kaj bi Každan rekel na ta stavek: če vesoljstvo ni padlo iz nebes, je moral biti nekdo, ki ga je ustvaril in pognal v tek — ur.)
Drugi zgodovinar, ki piše o stvari v reviji NAUKA I RELIGIJA, Nevgod, se bavi zlasti z evangeliji. Raziskuje njihovo vsebino z raznih vidikov in zaključuje, da morajo biti pristna roba. Preden so bili spisani, se je nauk Kristusov širil od ust do ust, zakaj Kristusov govor je bil tako živ, da se je moral poslušalcem neizbrisno vtisniti v spomin . . .
Tako! Ali vse to pomeni, da sovjetski učenjaki zdaj vidijo v Kristusu kaj več kot zgolj zgodovinskega človeka?
To pa še davno ne! Nevgod je zapisal:
“Ko smo priznali zgodovinsko eksistenco Kristusovo, kam pojdemo od tu dalje?”
Motil bi se človek, če bi pričakoval, da bo Nevgod zaključil nekako tako, kot je rekel Peter: Kam naj gremo? Ti imaš besedo življenja . . .
Nasprotno! Nevgod zaključi: Kščanstva ne bo spodkopalo tajenje Kristusove eksistence. Spodkopalo in uničilo ga bo prav to, da zdaj vemo: Kristus je živel, bil je človek . . .
Bo že prišel nekdo, ki bo Nevgoda popravil, kakor je on svoje prednike . . .
OBNOVITE NAROČNINO !
KAJ POMENI MIHAJLO MIHAJLOV
(Posebno poročilo)
MIHAJLO MIHAJLOV, mladi profesor v Zadru, je po vsem vidiku začetnik dossti solidne opozicije v Jugoslaviji. Prva opozicionalca sta bila pred leti znani Hebrang in Arsa Jovanovič, prava upornika. Računala sta na intervencijo Sovjetov in padec Tita, toda Rusija ni posegla vmes. Tito je ostal in oba upornika uničil. Enega je dal ustreliti na begu, drugega v ječi. Upor je bil zadušen.
Pojavil se je Djilas. Ta je politični pesnik, ki na komunistično piščal še nekako najvabljiveje žvižga. Pa se je v vlogi opozicionalca obnašal kot “pastir na planinci visoki”, žvižgal je in žvižgal, kot se mu je zdelo, kakšna organizacija mu ni bila čisto nič mar. Kritike je metal okoli in nove misli, nič se pa ni pobrigal za zavarovanje in obrambo. Kardelj je kar s škornjem poteptal njegovo gredo in Tito je poskrbel, da Črnogorec ne more več vrtnariti.
Mihajlov in skupina okoli njega je solidnejša zadevščina. Preden so dali kaj v tisk in objavo, so bili mladi izobraženci po vsej Jugoslaviji zbrani skupaj in so vedeli, kaj hočejo. Hočejo parlamentarizem, tekmovanje za najboljši uspeh v državnem in vsem družbenim življenju. Edini so si v tem, kako delati. Trdno stoje na zakonitih tleh. Za vsak svoj korak se sklicujejo na ustavo in zakone. Kolikor le morejo, si med prijatelji v komunističnih vrstah že vnaprej zagotovijo podporo, šele potem odpro usta in napravijo nov korak. Ne gredo dalje, dokler si prve stopinje od vseh strani ne utrdijo.
Silno spretno skrbe za podporo javnega mnenja v zunanjem svetu. V Ameriki na primer so dajali
na	radiu, v filmu	in	televiziji	vso Mihajlovo zade'
vo	v javnost, kot	bi	bilo res nekaj velikega. Pa to
zaenkrat še ni. Mihajlovci silno dobro vedo, <*• svoje borbe ne smejo mešati s kakšnimi narodnost' nimi vprašanji. Mihajlov sam je kakor ustvarje” zoper nevarnost od te strani. Ni ne Srb, ne Hrvati ne Slovenec, ne Makedonec. Je Rus — Jugoslovan-S tega vidika vsem privlačen.
Ves krog mladih ljudi okoli Mihajlova se tegs zaveda in je v toliko res nekaj novega v držav*-Pristaši Mihajlova se rekrutirajo iz mladine, k1 išče ... Ni ji še jasno, kaj želi najti. Komunizi®8 ne mara, Titov režim odklanja, tipa za nečim bolj' šim in išče . . . Njiva za Mihajlovo setev je Prl' pravljena in izorana. Mož rad poudarja, da mate' rializem ne more biti filozofija življenja. Nič D® skriva, da je kristjan. Celo podčrtava to o sebi' Dosegel je, da celo med komunističnimi funkciO' narji prevladuje mnenje, da je glede Boga, vefe in	Cerkve treba	spremeniti	dosedanje stališč'
Množicam je vse	to	potrebno	... V tem snris‘11
je predavatelj partijec že spregovoril na priffler tudi v Mariboru na konferenci partijskih funkci°' narjev . . . Upamo, da vsega tega ne bo poparil9 kakšna slana, kot je poparila pred leti podvige madžarskih puntarjev . . .
PRIPOMBA: Tako popolnoma privatno poro' čilo. Nekam drugačna muzika zveni iz poročila 0 zaupnem pismu slovenskih komunistov, ki ga ]1 Svobodne Slovenije v Argentini objavljamo 119 drugem mestu v pričujoči številki. — Ur.
STOTEMU LETU SE BLIŽA, PERESA NE ODLOŽI
To je koroški rojak, župnik Jurij Trunk, že dolgo v pokoju v San Franciscu, Calif. Vsak teden ima svojo kolono v “Amerikanskem Slovencu”. Piše na primer takole o Poljakih:
Kaj dviga množice? Tisoč let Kristus! To šviga med Poljaki. V Varšavi so bile proslave. Sega v območje politike. Tu (kardinal) Višinski, tam (komunist) Gomulka. Poročilo trdi, da je bilo okrog Višinskega 60,000 ljudi, okoli Gomulke manj ko polovica. Gomulka sedi pri obloženi mizi, Višinski pije vodo. Pa se zberejo množice okoli Višinskega, ne toliko okoli Gomulke. Odkod to? Vitezi cenjeni, kam ste namenjeni, kaj vam zažiga v obrazih pogum?
Tako bi se lahko s Koseskim vprašalo.
Ko zadonijo trombe pri Višinskem, sliš>J* množice: “Povsod Boga, On je naš Oče, povso Boga, On je naš Kralj”.
Pri Gomulku pa ni nič kaj takega, kvečjen1# kak sod piva je.
Ni vse vsakdanji kruh, človek je telo in duh.
Saj še gora in drevo
raste v zemljo in nebo. (Gradnik)
Z Višinskim je korakal tudi duh, GomU^ je bil pa — suh!
mladi
DRO
v celovškem
Tedniku — Kronika
“Stara mama, oj ne Jivaj ...”
Gornja ruska narodna pesem prikazuje staro mamo ob šivanju rdečega sarafana (plašča) in ob n.iej mlado vnukinjo, ko pomiluje babico ter jo nagovarja, naj se ne muči več: “ . . . pusti delo ln Počivaj, zlati čas je preč!” Materinsko-ljubeče Se na ta ogovor ozira stara mati na mlado bitje in °dvrnre z globoko modrostjo:	. . mlada si, a vedi,
mladost beži! — Prišla bodo leta, z njim’ veselja kraj, ko mladosti cveta več ne bo nazaj”. Pesem začenja in konča napev v globokem, otož-nem molu. Kot taka je morda eden najlepših tortnih spomenikov starim materam.
Kaj je starost? Brutalno govorjeno, je starost P°lahno odmiranje, ko odpovedujejo čuti in se rahlja telesna odpornost. Srce, ta čudoviti motor Plesnega življenja, začenja opozarjati z nemirni-1111 utripi na svojo dolgo dosedanjo službo. V vsaki prosti je nekaj bolezenskega, nekaj betežnega.
0rda spremlja stara leta celo še trdo telesno ^"Pljenje, morda težka invalidnost. Tako gledano, Je starost še posebno bridka in neprijetna. To tem-°0, če jo spremlja lastno in lastnih ljudi nerazumevanje in še trpka, nezaslužena samota starih.
Krščanstvo je uprav veličastno v svojem pogledu in vrednotenju starosti. V slovesnem pred-{'tasju maš za mrtvimi poje duhovnik o smrti, ki 2lvIjenja ne uničuje, marveč ga presnovi za več-n°st- Ce je vsa narava v vednem porajanju in uhiranju minljivega telesnega življenja in je temu 2®konu podvrženo tudi naše telo, ožarja krščan-0 starost misterij nadnarave, neminljive, večno
mlade. Starajoči človek se bliža večno nespremenljivi
»emu Bogu, svojemu Očetu, da po smrti ob
Spet postajajo kot nekoč dobri, naravni in preprosti kot nedolžni otroci.
Starost je torej lahko lepa kljub bolezni in samoti. V bližini nikdar se starajočega Očeta in prastarega in vedno mladega lastnega angela varuha so stari, o objemu vedno se presnavljajoče žive narave živijo. Tako izgubi staranje svoje bridko želo in tako stari živijo ob vnukih in mladih, ki bolj kot odrasli ume j o ravnati s starimi, ker so še naravni, nepokvarjeni in po sebičnosti še neizkvarjeni. Živijo v mislih na prednike nazaj, ki so dovršili svojo dolžnost, in na potomce, morda še nerojene, ki bodo nadaljevali setev in žetev staršev. V še vedno živi ljubezni do najljubšega posla živijo in naj si je to kak kos nekdanjega poklicnega dela, knjiga ali melodija — za kar je sodobni človek skoval naziv “hobby”. Previdno presojajo pojave in svojstvenosti mladega življenja, ki imajo tudi svojo upravičenost in utemeljitev.
Tako usmerjena starost je vsebinsko polna in ima svoje veliko poslanstvo. Lažje je potem tudi mlajšim izpolnjevati ne vedno lahko zapoved: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji!
Moderna socialna politika pomeni skrb za stare v obliki rent, pokojnin in drugih dajatev, časi preužitkov in preužitkarjev so minili. Nikdar pa ne bo minila dolžnost starih in mladih, da ohranjajo duhovno vsebino in poslanstvo starosti.
^jem in v Njem zaživi večno mlado življenje.
j Zato je tudi starost, živeta iz vere, velika in Pa življenjska doba. človek se umika vsako-evnim skrbem in teži v poduhovljen je. Očetov-. 0 dobra je zato njegova beseda mlajšim, umir-"len in po izkušnjah in modrosti preudarjen njegov jtesvet. Ob globoki duhovnosti postajajo stari Judje p0 svojem izbistrenem pogledu preroški, favi duhovniki življenja. Vsemu nebistvenemu, ^dnevnemu se umejo umikati in vedno bolj ži-*J° prvotnemu, bistvenemu življenjskemu cilj«.
TISKOVNA RAZSTAVA V PAPDINGTONU RAZSTAVA BO OSTALA ODPRTA do 9. zve-
čer. Nekateri si boste želeli poedine razstavljene predmete bolj natanko ogledati, ne le površno po naslovni strani. Drugim ne bo mogoče priti popoldne, prilika za ogled razstave bodo imeli zvečer.
★ P. BERNARD NAS JE PRAV NA KRATKO obiskal v pondeljek dne 19. septembra. Seveda si je ogledal kako naša gradbena dela napredujejo. Maševal je v kapelici Slomškovega doma. Naslednji dan sva odšla proti Južni Avstraliji, kjer smo za adelaidske Slovence napovedali sv. misijon.
Govori in večerne sv. maše so bile od četrtka do nedelje dne 25. septembra. O uspehu ne upam kaj napisati (Urednik je bil zraven, pa bi me ujel, če bi poročilo kaj olepšal za tisk . . ). Vsekakor je imel vsakdo priliko, da se duhovno obnovi. Obisk bi bil lahko res večji, a izseljenski duhovniki smo vajeni majhnih mer. Vsak, tudi najmanjši uspeh, nam je v veselje in nam kaže, da se le ne mučimo zastonj po zamejstvu za naše ljudi. Prilika je dana vsem, žal nam je za one, ki se prilike nočejo poslužiti. Star pregovor pravi, da “Bog nobenega za lase v nebesa ne vleče”. Tudi mi jih ne moremo v cerkev, še manj pa v nebesa.
★ Še nekaj mi je ob tem razmišljanju prišlo nan misel: poznam ljudi, za katere vem, da doma niso delali v nedeljah in niso opuščali nedeljske sv. maše. Morda je k temu pripomogla dobra vzgoja verne kmečke družine, med delavstvom morda celo kljubovalnost pritisku režima. Danes v zamejstvu postajajo ali pa so že postali modemi pogani in nedelje brez maše so na tedenskem redu. Hlastanje po zaslužku jih dela robote brez višjih misli, otopele za verske dolžnosti. Še malo slabe družbe, pa drugače pošten fant izgubi sleherni smisel življenja. Žalosten pojav med našim zamejskim življem, zlasti mladino, ki ima še vso bodočnost pred sabo. Kar ni uspelo v mnogih primerih oblastem doma, je Uspelo zlahka tujini. Zapravili bodo večnost, pa tudi to življenje je zanje sami garanje, ki prinaša nezadovoljstvo, sreče in božjega blagoslova pa ne.
★ Pa naj pridejo nan vrsto krsti: Dne 10. septembra so bile pri Mariji Pomagaj v Kew krščene tri punčke: Jadranka je hčerka Franca Topleka in Zofije r. Hlapčič (North Carlton), Majda je
prirastek družinice Jožefa Kodila in Jožefine r-Marinič (St. Albans), Tanja Andreja pa je no'> član družine Metota išešelja in Marije r. Nikp0'J (Richmond). — Dne 18. septembra smo ravno" tam krstili Sandro, hčerko Ivana Iskra in Pavle r' Iskra (East Keilor), pri Sv. Moniki v FootscraJ^ pa je ta dan oblila krstna voda Antona SIavk»> sinka Franca Zadela in Irme r. Balič (North Alt0' na). — Dne 25. septembra je bil krst v Adelaid1' Slavico je dobila družina Antona Ivančiča in Hed" vike r. Smodiš, Woodville South.
Iskrene čestitke vsem družinam, malčkom Pa vse dobro za življenje!
★ Med porokami v Južni Avstraliji še niše* omenil junijske poroke v cerkvi Srca Jezusovega Hindmarsh: Erminij Pavlič, bivši fant Baragove' ga doma, je rekel svoj “hočem” Heidemarie M»r' got Melnichok. Erminijev rojstni kraj so Rosoc>> nevesta je bila rojena v Nemčiji. — Dne 25. sep' tembra sta pred isti oltar stsopila Rudolf Kraj<|c in Anna Wujda. Nevesta je ukrajinskega rodu i" rojena v Nemčiji, ženin je doma iz Paradiža, žup' nija Sv. Barbara v Halozah. — V Melbournu snj° imeli poroko dne 17. septembra pri Sv. AmbroZu v Brunswicku: Pavel Mihelj (doma iz Branika' je dobil za življenjsko družico Angelo Marijo ^‘ Nittis, doma iz Manfredonije, Italija. — Dne 1 oktobra pa je bila slovenska poroka v GlenroyUl kjer je Anton Cvetko rekel “hočem” Veri ErjaV«c' Tone je iz Polenšaka pri Ptuju, nevesta je bil8 rojena in krščena pri Sv. Johannu v Pongausk1 dolini v Avstriji. Zdi se mi, da je bilo včeraj, je Cvetkova družina prišla iz Bonegille in je To11' ček še kratkohlačil, ali pa ko je Verica med šen' talbanskimi deklicami pela ob mojem prihodu ' Melbourne. Kako teko leta . . .
Obilo božjega blagoslova vsem novim zakoH' skim parom!
★ O otroški predstavi “Pavelčkova piščalk^, sem že zadnjič poročal in nanjo vabil. Otr Slomškove šole bodo nastopili tretjo nedeljo
oktobru (16. okt.) po popoldanski sv. maši. če Misli pridejo med naše bravce pravočasno, naj bo tudi to vabilo.
*	Zopet se bliža prva nedelja v novembru ln naš obisk pokopališča. Se bomo kar držali našega vsakoletnega sporeda: po sv. maši odidemo na Pokopališče, od tam pa v Sunbury na procesijo, ^elel bi, da nobena narodna noša ne ostane doma.
Kdor nima za ta dan svojega prevoznega sredstva, naj mi pravočasno javi. Naročil bom avtobus (ali več, če treba), pa bi rad čim prej vedel število potnikov.
To leto se bomo zbrali na skupnih grobovih samo pred granitnim križem, saj nam je bil, kakor sem že poročal, bronasti kip Slovenke ukraden. Nisem še imel prilike urediti z livarno, da dobimo novega. Upam, da bomo na pokopališču *aJ nabrali v ta namen in bo za drugo leto nov k'P na mestu starega.
Sestri Hilariji se zahvaljujem za črni plu-^ale, ki ga bom pri letošnjih obredih na grobovih Prvič nosil. V teh tednih ga je sešila, ko je videla,
da
Je stari že ves oguljen in pretežak za lepo
v''erne.
* Vsota darov za našo cerkvico je $ 18,654-54. ~’es je iz dvorane in stena pod stopniščem je zras-a Za meter in pol. Lahko pa bi napravili mnogo yeci če bi bilo več delavcev. Težko mi je znova ln znova prositi. — Pridni pa so bili varilci, ki zdaJ pripravljajo ogrodje za streho. K imenom, ki
jih zadnjič omenjal, moram danes pripisati Glinka Bendrača, pomagali so z rezanjem in vrtanjem lukenj Ferdo Toplak in Ivan Mihelj. Vseh sproti ni mogoče omenjati. Alojz Markič vodi '•Senik delavcev da bo tako Spominska knjiga ob otvoritvi cerkve kar mogoče popolna.
Tako upam, da bo ogrodje za streho kmalu Pokonci, če nam dež ne bo preveč nagajal. Žal 1111 je, da stoji delo v dvorani, kjer nam dež ne ^ore več do živega, čiščenje sten čaka pridnih r°k, enako izravnava tal in cementiran je . . .
* Na praznik sv. nadangela Mihaela, ustanovni dan kongregacije naših sester, smo imeli v
aPelici Slomškovega doma enourno češčenje z agoslovom. Tokrat sem prvič uporabil novo mon-^ranco, za katero so zbrali dobrotniki sester.
ec,na ni hotela objave imena: naj Gospod sam ve 2a njihovo dobro srce! Monštranca je stala nekaj
120 dolarjev. Bog povrni vsem plemenitim ar°vavcem. Prisrčna zahvala tudi v imenu sestar.
★ Ob zadnjem obisku Adelaide sem zvedel, da je dne 12. avgusta umrl Tomaž Maglica. Dolgo časa je bil prikovan na bolniško posteljo in ga je zdaj Gospod rešil trpljenja. Pokojnik je bil rojen dne 1. maja 1887. v Golcu. Pred skoraj 40 leti se je tam poročil z Rozo Ivančič. Dne 6. avgusta 1955 sta dospela na ladji “Neptunia” skupaj v Avstralijo k sinu, ki živi v Norwoodu.
Pokojnega Tomaža sem v bolnišnici v teh dveh letih večkrat obiskal. Preizkušen v trpljenju zdaj uživa božje plačilo. Pogreb se je vršil 15. avgusta, za pokoj njegove duše smo opravili slovensko mašo ob mojem obisku. Naj počiva v miru božjem!*
★ Na praznik sv. Frančiška 4. oktobra smo se tudi mi pridružili katoličanom, ki so ta dan po vsem svetu molili za svetovni mir, kakor je prosil sv. oče. V kapelici Marije Pomagaj v Baragovem domu smo imeli večerno mašo z blagoslovom in rožnovensko pobožnostjo. Mislim, da miru ne znamo ceniti, ker nam predobro gre. Pozabljamo na tisoče in tisoče, ki umirajo dnevno za posledicami vojnih grozot v lakoti, po taboriščih in ječah . . . Vsaj z molitvijo skušajmo pomagati svetu do miru in pravičnih rešitev med narodi!
Rožnovensko pobožnost v kapelici imamo v oktobru vsako sredo ob pol osmih. Imeli jo bomo tudi na nedeljo Kristusa Kralja (dne 30. oktobra) zvečer, združeno z večerno sveto mašo ob pol osmih.
Večerno sv. mašo ob isti uri bomo imeli v kapelici tudi v torek 1. novembra, saj so Vsi sveti zapovedan praznik. Obenem bomo zmolili rožni venec za verne duše v vicah.
LJUBEZEN
I. Burnik
Prav lahko je potrkal mi na glavo in z lučjo v sanjah tiho šepetal —
Moj Bog, moj Bog, sem krikoma obstal — Telo imel je čez in čez krvavo.
Mi z daljnogledom je pokazal vso milino, ko zvijal sem se v grehu sredi ruševin. Ponudil mi je Kruh in dajal Vino. ..
Nad mano je pretakal solze božji Sin.
TISTI KUPČEK...
Vanda Sperne, VIC.
NERVOZNO JE NAPRAVLJALA SENDVIČE. On je mirno in počasi nosil v avto vse potrebno. Otroci so vreščali in si nadevali kopalne obleke. Niso mogli dočakati odhoda na morje. Sicer bodo uživali morje le en dan, pa že to je nekaj velikega zanje. Vprašanja in poizvedovanja so se kar vsipala iz njih, da bi najboljši strokovnjak ne mogel na vse odgovoriti. Kaj šele on in ona.
Končno so se stlačili v avto in on je pognal. Kazalo je, da bo soparen dan. Otroški živžav se ni nič unesel, nova vprašanja so deževala naprej in naprej. On se ni naveličal, veselo je odgovarjal na vse, po malem je skušal tudi njo zaplesti v pogovor. Od nje ni bilo pravega odziva. Nekam prisiljene in odsekane so bile njene besede. On je to dobro opazil, čudil se je, kaj se ji je moglo zgoditi, saj navadno je bila tudi ona vsa vzhičena ob podobnih prilikah.
Tudi sama je čutila, da je danes nekaj narobe z njo. Le kaj bi bilo? Sama sebi je vedela dati odgovor. Z eno besedo: naveličana je vsega. To neprestano garanje in enakomerno pusto delo dan za dnem! Zjutraj vstaneš na vse zgodaj, napraviš zajtrk, pripraviš malico za moža, ki jo bo vzel s seboj, pa zagomazi okoli tebe otročad, ki se pripravlja za šolo. Pomagaj tu, popravi ono, poskrbi za tretje. Isto in spet isto!1
Končno se za zadnjim zapro vrata, ostaneš sama, dela zato nič manj. Pomivaš posodo, pospraviš in urediš sobe, šivaš, pereš, spet kuhaš. Isto in spet isto od konca do kraja. Pa naj človek ne bo naveličan!
Dospeli so na plažo. Komaj so otroci zagledali morje, so poskakali iz avta in že je voda opluskala njihovo nežno kožo. On je poiskal primerno mesto in razprostrl mogočen sončnik. Ona se je lenobno zleknila v njegovo senco.
“Pojdeva za njimi”, je priganjal on in pokazal na otroke.
“Ne prav takoj, pridem malo pozneje.”
Dobro je čutil, da se še vedno ni našla, pa ni prigovarjal. Sam je stopil k vodi in se. pridružil otrokom.
Ona je je znova zabrodila v trnje svojega enoličnega življenja. Vidiš, vsega tega ni bilo, dokler si bila dekle, sama svoja gospodarica. Zdaj
pa imaš. . . Pojavila se je druga misel. Saj je deset let, da imam tako življenje, le zakaj ravno danes tako močno čutim to dolgočasnost? ^e spominjam se, da bi kdaj poprej tako leglo na' me. No, saj ravno to je — v desetih letih se Je pač moralo nabrati toliko tega, da te hoče streti-Oči so ji obstale na ženski, ki je počasi stopa' la od obale in se bolj in bolj približevala. Že otl daleč se ji je zazdela znana. Spominjala jo je na sodelavko v nekem podjetju. Napravljala je vtis ženske, ki ima za seboj nekaj nad 30 let — P^aV lahko, da je res ona. Tedaj so pa že tudi oči one obstale na njej in usta so se ji zakrožila na smehljaj. Spoznali sta se.
“Kaj pa ti delaš tu? Tako sama. Kako se ti pa godi, odkar se nisva videli?”
“Nisem tako sama, kot misliš. Oni so tam Pn vodi, jaz se pa še obotavljam.”
“Oni? Hočeš reči, da si poročena in imaš družino?”
“Uganila si. Že deset let sem poročena, tri otroke imam. Kako pa s teboj?”
Preslišala je zadnje vprašanje. Misel ji Je obtičala pri novici, da je ona poročena in ima družino.
“Kje pa so tvoji otroci? Ali mi jih lahko P°' kažeš, čeprav je vse polno ljudi tam okoli?”
Ozrli sta se proti morju. On in otroci so se tiščali tesno skupaj in ogledovali školjko, ki s® je pojavila iz vode.
“Tisti kupček tam”, je rekla in z roko pokazala.
Ona se je obrnila v tisto smer in ni takoj umaknila pogleda. Oči so se ji orosile. Zamišljeno je rekla:
“Lahko si srečna in Bogu hvaležna, da te Je obdaroval s tako lepo družino. Imaš zavest, kan1 spadaš. Jaz sem zgrešila tako srečo. Po svoji krivdi. Nisem hotela vzeti nase skrbi in dela, ki ga ženskam nalaga zakon, odklonila sem ponujano roko. Zdaj pa. . . ”
Ni končala stavka. Ponudila ji je roko in že stopila na prejšnjo pot.
“Počakaj, kam se ti mudi? Predstavim te možu in otrokom.”
“Danes ne, morda drugič kdaj, ko se bo® bolje počutila.”
Segla je po svinčnik in kos papirja. Napisal®
je.
“Tu imaš mojo telefonsko številko, poklic1 me včasih, mi bo zelo ljubo. Ti ne veš, kako pusto mi je včasih, ko sem tako sama.”
Že je odšla naprej in pogovor se je pretrgal’ Oni pod sončnikom je prišel na misel odgovor:
papeževe besede
O IVANU CANKARJU
Skoraj istočano z mnenjem Janeza 1 n-»tova, ki ga najdete na drugem mestu v pričujoči številki, je prišlo mnenje, ki ga ima o Cankarju Papež. Ne Pavel VI, ampak Franc Papež, priznan slovenski pesnik — moderen. Napisal je svoje besede o Cankarju v GLASU Slov. Kulturne Akcije v Argentini kot uvod v »voje predavanje, ki je bilo napovedano za dan 3. espt. pod naslovom: PODOBA O CLO" VEKU PRI IVANU CANKARJU. Papež ne bo
Prikimal mnenju Pristova, toda zato nima Janez nič manj pravice, da pove, kakor misli. — Ur.
CANKAR JE ZANIMIV, KER JE V NJEGOŠEM delu započetih in nakopičenih toliko problemov o človeku, o njegovi osebni vrednosti, o svobodi, trpljenju, hrepenenju, idealizmu. Vendar, kdo
bi
Mogel Cankarja tako ljubiti, kot Prešerna ali
Munia ali Ketteja, Preglja in Finžgarja? Ob njem Je mogoče piti polnost novega izraza slovenske be-Sede, vendar je Cankar močno vino, ki prehitro uPijani. Bolj ga spoštujem in bolj občudujem, kot Pa mi ga je niogoče “uživati”.
Po drugi strani pa je Cankar eden najglobljih ®aših literatov “mislecev” — iz njega more zajemati vsakdo. Ob njem se je mogoče bolj zamisliti 0 ^em, kaj je človek, kaj ljubezen, kot pa nad ra-zšlabljanji kateregakoli filozofa ali teologa.
Vsekakor je treba Cankarja spoznavati. On Uvod v slovensko moderno. Brez njega ni mogoče priti do Kosovela, ne do Balantiča — pa
ob
ki
tudi lahko rečemo, da ne do Kafke, ali Camusa ali, vzemimo, Freuda.
Kakšno podobo mladostne romantične zagnanosti nudi Erotika! Kakšno podobo domovine in slovenske stvarnosti napr. roman Na klancu ali drami Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi! In kakšno hrepenenje je v Lepi Vidi ali v Potepuhu Marku! Cankar je del nas — ne tisti del, ki je harmonično umirjen, ampak del dionizičnega hrepenenja, trpljenja in upornosti neresnici. Pri Cankarju se naučim gledati človeka v človeku. Po njem se učim zaničevati omaloževanje človeka.
Študija, ki bo podana na prihodnjem večeru, je samo osvežitev spomina na našega velikana moderne ob pravkar minuli devetdesetletnici njegovega rojstva.
V	Ameriki, kamor so odhajali Cankarjevi ljudje, ker zanje doma ni bilo kruha, ali ker so si želeli prijaznejšega sonca ali brezkončne svobode, ne smemo pozabiti na Kurenta, ki je naš slovenski boter veselja in bridkosti, boter sladkega spomina.
Cankarjev človek je danes bolj aktualen kot kdajkoli.
“Tisti kupček. . . ”
Nasmehnila se je sama sebi in kupčku tam UD vodi. Ni mogla več ostati sama. Dvignila se je j? kar stekla do njih. Vse drugače se je počutila. tr°ci je niti opazili niso, tako so bili zagledani 2animivosti na obali. Opazil jo je on in tudi ta-videl, da je minilo, kar jo je še malo poprej 'ščalo. Samo z očmi jo je vprašal.
“Tisti kupček”, je rekla in z glavo pokazala
otroke.
Morda ni takoj razumel. Dovolj mu je bilo, a Se je sebi in njemu skoraj nagajivo nasmehnila.
NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD
in druge namene
$ 3: Matija Okorn;
$ 2: Karl Zrim, Ivan Horvat, Jože Lenarčič, Ivana Hudoklin, Tomaž Možina, Danila Slavez, Peter Rant, Mario Jenko, Anton Ivančič, Anton Gustinčič, Ana Šlander, Majda Krevatin, Alojz Sevnik;
$ 1: Franc Sabadin, Ivanka Batagelj, Rudi Mežnar, Zofka Jurejszczuk, Anita Sarazin.
ZA P. PODERŽAJA: Franc Šveb $ 40, prijatelji v Kanadi $ 30, Jože Šterbenc $ 10, Jože Grilj $ 6, Mirko Cuderman $ 6, Gracijan Pirc $ 2, Rudi Mežnar $ 1.
ZA SLOMŠKOV SKLAD: Alojz Macedoni $ 2, Gizela Šarkan $ 2, H. Muster $ 1.50.
ZA CERKEV V HRENOVICAH: Julija Mrčun $ 20. — Tako je ta zbirka narasla na $ 46. Pritisnite še drugi, da bo kmalu dosežen — stotaček!
ZA SLOVENICUM V RIMU: Neimenovan $50, P.B.A. $ 46, Tomaž Možina $ 4.
Vsota je narasla na $ 706. Prosimo nadaljnjih darov, čeprav v manjših vsotah, da kmalu pridemo na $ 1000!
Vsem darovalcem iskrena hvala in Bog obilno
Izpod Triglavo
DR. ANTON MELIK je umrl v Ljubljani star 77 let. Bil je tajnik Akademije znanosti in umetnosti, na univerzi pa profesor geografije. Slovenska Matica je v novejšem času izdala več zvezkov Melikovega geografskega opisa naše domovine pod kratkim imenom SLOVENIJA. V knjigah je tudi veliko slik iz raznih slovenskih krajev od Čedada do Murske Sobote.
STUPICA V BENEŠKI SLOVENIJI je prvi večji kraj na laški strani, če greš tja od Kobarida. Pri štupici je urejen mednarodni prehod med se-sednjima državama. Promet postaja silno živahen, saj poročajo, da kak mesec prestopa tam mejo do 100,000 ljudi sem ali tja. Tudi med Čedadom in Tolminom je meddržavni promet vedno živahnejši.
V	LJUBLJANI JE NEKI JAVORŠEK izdal knjigo z naslovom: “Vodnik po Ljubljani 1965”. Bralca vodi tudi okoli Ljubljančanov in pove o njih bridke reči, pa tudi o samem režimu. Beremo na primer: Za knjigo nihče nima več časa. Knjiga je bila nekdaj os slovenstva. In danes? Danes gledajo ljudje pred hišo svoje avtomobile, jih s krpami drgnejo, da bi se svetili kakor konji, ki so jih nekdaj prepeljavali na veselice. Tistih hlapcev, ki danes pripravljajo moderne konje na pohod, je veliko več kot nekdanjih konjskih hlapcev, in ti se od nekdanjih zlasti ne razločujejo po duhovnem obzorju.
VLADIMIR KADUNC je bil član centralnega komiteja slov. komunistične stranke in dolgoletni predstojnik republiškega sekretariata za notranje zadeve. To se pravi, da je bila UDBA v njegovih rokah. Ko je padel Rankovič, je Kadunc napravil samomor in s tem povzročil nič koliko govoric in ugibanj. V Gorici vedo povedati, da je bil Kadunc tisti, ki je leta 1942 ustrelil bana Natlačena. V Gorici to lahko tudi zapišejo, v Ljubljani — zaenkrat — še ne smejo.
“RIBNČAN URBAN” je v tisku doma še vedno priljubljen in marsikatero pove v svojem jeziku. Piše na primer, da so nekdaj hodili Ribničani v svet s trebuhom za kruhom, zdaj pa hodijo “v Auslandarijo s trajbuham za auspuham”. Auspuh je — avto! Je toliko Ribničanov v Nemčiji, da doma skoraj niso mogli izvoliti župana in je malo manjkalo, da jih ni Kočevje prevzelo. Avtov pa da
je v Ribnici toliko, da je prostor okoli cerkve pre-majhen za parkiranje, cerkev pa prevelika, ko Je pol Ribnice v Nemčiji.
“OČA S KRANA” V KRANJU na Gorenjskem pač ne ve nič o našem Lojzu Črmlju, zato si UP8 poslati v tisk tako-le slovenščino: “Včeraj sm vi' du ta prv hec zavolj ta novga dinarja. U hutel Evropa je prmoštacov po štengah en južn bratec, k hod h nam predajat purrmane pa odojke, z dve' ma kufrem h kas: Da platim sobu. — Izvolte, Je djav receptor al koko se mu že prav, 38 dinara-— Majke mi, pa to je zaista jeftino. — Pa ves ve-sev našteje 38 dinarjov. — Izvinite, druže, misli® sam novih, ne starih. Starih je 3800. — De b vi ta ksiht vidi!” — Pa še eno naj pove Oča s Krana: “To b prov iz srca želu, de b res že enkrat začel toko gospodart, de b pršu naš gospodarstu na ze' leno vejo. Mejdun nazaj, sej je bva dvejset let J8 dost dovga šola!”
V DRAGI PRI BAZOVICI so imeli prve dni septembra sestanek slovenski izobraženci. ZborO' vali so tri dni. Prišlo jih je 150. Predsedoval je prof' Jože Peterlin iz Trsta. Udeleženci so prišli iz vse Evrope. Predavali so dr. Kacin z Gorice, dr. Pošto* van iz Trsta, dr. Inzko iz Koroške, dr. Lokar i® Trsta, in več drugih. Dve predavanji je imel tudj dr. Janžekovič iz Ljubljane: Znanost in svetovi" nazor ter Smisel življenja. Prihodnje leti mislij0 imeti enak sestanek na Koroškem. Baje mislijo le' tošnja predavanja izdati v knjigi.
NEKI ZEMLJEVID furlansko-beneške pokra' jine, ki je izšel v Vidmu-Udinah, ima mejo med Italijo in Jugoslavijo začrtano kot — začasno." Pač pa je meja med Italijo in Avstrijo označen® kot stalna. Kolikor je na zemljevidu ozemlja Sl°' venije v Jugoslaviji, so vsa imena krajev in gor« j laška? Hm! Na slovenski turistični avtokarti je Pa, že Gorica samo — GOROZIA. Kolikor so Lahi pre' več objestni, toliko so Slovenci — prekrotki.
AVTOMOBILOV JE V SLOVENIJI že tolik0’ da pride po eden na 7 ljudi. Vendar pravijo, da sč kar skrijejo domači avtomobili med tujimi, ki j® baje pride s turisti čez mejo na milijone . . .
V DOMŽALAH MED LJUBLJANO in Kamn>'
kom imajo cerkveni pevski zbor, ki šteje 65 elan°' in članic. Vodi ga domači župnik dr. Matija ToH>c’ ki je eden najbolj veljavnih slovenskih skladat«' ljev. Zbor je poleti napravil izlet na Koroško in se ustavil na več krajih, posebno v Šmihelu. Tam je pel pri službi božji in nato pri obedu. Poleg dr»'
SHh pesmi je zapel tudi najnovejšo Tomčevo sklad-°> kantato, ki opeva božja pota: Brezje, Sveto go-y>šarje, Ptujsko goro in Gospo Sveto. To sklad-0 Je sicer naštudiral že doma, javno jo je pa za-I,el prvič na Koroškem. Na to so bili koroški Slovenci zelo ponosni.
NEDELJSKI TEDNIK v Ljubljani je pisal, da sta šla dva njegova poročevalca v neko hribovsko Vas Pogledat, kako napreduje gori socialistični duh ^obrazbe. Srečala sta vaškega fanta in ga vprašaja če imajo v Zadružnem domu kake prireditve.
ant jima je rekel: Imeli smo pevski zbor, pa smo m°rali peti take neumne pesmi, da ne gremo več.
Rajši smo šli k cerkvenemu pevskemu zboru, tam pojemo same lepe pesmi. — Poročevalca sta šla kar naprej.
LETALIŠČE (MU BRNIKIH se neprestano zboljšuje in okolica izpopolnjuje. To slovensko podjetje je letos investiralo 300 milijonov starih dinarjev v dopolnjevanje letališča. Na Krvavcu gradijo veliko smučarsko vlečnico iz Tihe doline na vrh Njivic z zmogljivostjo tisoč oseb na uro. Skušajo dvigniti zimski šport in tako pospešiti turizem. Gre jim tudi za to, da bi svoje uslužbence, ki na letališču pozimi nimajo veliko dela, zaposlili na Krvavcu in jim preskrbeli zaslužek.
KOMUNISTI V SLOVENIJI SE ČUTIJO OSMESENE
ZVEZA KOMUNISTOV SLOVENIJE JE IZ-ALA tajno okrožnico. Naš poročevalec iz Slovenje jo je videl, ni je pa utegnil prepisati. Njeno VSebino si je zapomnil ter je naslednja:
Okrožnica je posvečena cerkvenim oz. verskim vprašanjem v Sloveniji.
V	prvem delu podaja statistični pregled s podobnimi številkami o moči katoliške Cerkve v oveniji ter ugotavlja, da je Cerkev po koncilu °Sromno pridobila. Poleg koncila je še en činitelj vplival na razmah Cerkve, in sicer podpis protona med Vatikanom in Jugoslavijo. Duhovščina in ('1 drurgi ljudje so dvignili glave, nastopajo sa-m°*avestneje in izrabljajo določila protokola v Prd. Tako stoji v okrožnici.
Mnogi partijci so ob podpisu pogodbe pokazali
Sv°jo nezrelost. Nekateri so celo vrnili članske ‘zka: slali skle
znice iz protesta zoper podpis, drugi pa so po-protestna pisma, češ, kako je mogoče, da
Parno pogodbe z Vatikanom, ki je naš najhujši *°Vražnik. Sedaj smo, tako pravijo pisma, v očeh
'J»di
kat,
osmešeni, kajti priznali smo ustanovo, proti eri smo se od začetka revolucije do danes borili v*em sredstvi.
Okrožnica se huduje nad to komunistično ne-t.el°stjo in pravi, da bi vsak komunist moral vede-’ da ni partija prav v ničemer spremenla svojega ^edanja na vero in zlasti ne na katoliško Cerkev, Je najostrejša naprotnica komunizma. Ce je ju-j^slovanska vlada kljub temu podpisala protokol, •>e podpisala iz taktičnih razlogov, t.j. iz razlo-. v> ki so v korist partije ii države. Vodstvo par-,^Je Je spoznalo, da je podpis protokola potreben bi moral pravi komunist razumeti brez polnih pojasnil.
V	drugem delu okrožnice pa so tajna navodila za poostreno protiversko borbo. Komunisti morajo iti v boj proti verski ideji z boljšo idejo dialektičnega materializma. V vseh organizacijah mora biti
o	tem obvezen pouk. Na drugi strani pa je potrebna direktna akcija: nadzorstvo nad duhovščino in nad klerikalnimi intelektualci; preprečevati prinašanje in razširjanje publikacij iz inozemstva; strogo izvajati določila o verouku; preprečevati duhovniški vpliv na mladino itd.
Vsemu tisku se naroča, da znova piše o belogardističnih in domobranskih zločinih in o sodelovanju duhovščine pri teh zločinih. Potrebno je o tem govoriti tudi na zborovanjih, zlasti mladinskih.
To so glavna določila okrožnice, ki so jih že začeli izvajati. Znak za napad na Cerkev je dal Josip Vidmar, soustanovitelj in predsednik OF, z umazanim člankom v ljubljanskem dnevniku “Delo”, kjer je klatil take bedastoče, da so se resnejši komunisti kar spogledovali. — V smislu gornje okrožnice je tudi ponavljanje izmišljenih zgodb iz Sv. Urha, kjer so pred leti pred večjo množico ljudi prav teatralično iskali kosti po domobrancih pobitih partizanov, pa so se zelo blamirali. — Tudi ostali listi (študentovska tribuna, Nedelj, dnevnik, Pavliha, Tovariš) so naperili svoje topove zoper Cerkev in duhovščino. Verjetno se bo ta gonja v prihodnjih mesecih še stopnjevala. Komunisti so se verskega preporoda na Slovenskem zelo ustrašili. Skoraj nevidni sovražnik jim podira stavbo, ki so jo s težavo gradili dvajset let. Odstotek resničnih, pravovernih komunistov je manjši, kot je bil pred drugo svetovno vojno.
(“Svobodna Slovenija”)
BRATEC IN SESTRICA
Ivan Trinko — Zamejski
Ivan Trinko, veliki buditelj beneških Slovencev, je bil učenjak, bogoslovec, umetnik, pesnik, slikar, glasbenik — vse. Kljub temu je znal biti tudi “otroški” in je leta 1929 izdal v Gorici mladinsko knjigo pod naslovom NAŠI PAGLAVCI. Ker je ta mesec prava stoletnica beneškega plebiscita, prinašamo iz omenjene knjige ljubko otroško črtico. —Ur.
BILA STA BRATEC IN SESTRICA, zdrava kakor riba in čvrsta, da ju je bilo veselje gledati. Deček ni imel še štirih let, deklica pa nekaj čez pet. Bila sta nekaka posebnost med otroškim drobižem. Lepa, nedolžna obrazka, črne, velike, umne oči, prirojena živahnost in že zgodaj se javljajoča nadarjenost. Vse to ju je vsakemu na prvi mah prikupilo.
Imela sta se čudovito rada; drug brez drugega nista mogla ostati. Najvzornejša ljubezen je vladala med njima: igrače, slaščice, sadje, vse sta imela in uživala skupno, če je paglavček jokal (kar se je zgodilo le redko), je takoj pritegnila še deklica; če se je sestrica zasmejala, je takoj tudi bratec udaril v smeh.
Kar je bilo še bolj čudno, druge družbe nista marala. Niti pogledala jih nista, kamoli se pridružila vaškim otrokom, ko so se shajali na vasi in kričali, tekali, veselili se in tepli, si lase pulili in jokali. Vedno le doma in v obližju, vedno sama, a vendar vedno vesela in živa.
Zvečer pa, ko so bili domači zbrani v topli izbi, sta razgrajala in uganjala otročje burke. Seveda, na teh zabavnih večerih je bila zadnja točka na vzporedu vedno le zaspanec.
Čez dan se jima ni ljubilo razsajati; zatekla sta se rajši na kak priljubljen prostor, vzela v roke igrače in se mirno pogovarjala in važno igrala življenje velikih. Posnemala sta vse, kar sta opazila pri njih. Kazala sta bistro glavico, osobito malček, in za svoja leta sta bila čudovito razvita.
Nekaterikrat bi ju zapazil do smešnosti resna, s temnim pogledom in nagubanim čelom. Takrat sta imela v glavi kaj zelo važnega. Igrala sta se na primer gospodarja in gospodinjo. Če si poslušal, ne da bi te videla, si slišal približno take pogovore:
“Veš ti”, je rekla zdihuje dekliea,, “da sem
v velikih skrbeh radi punice. Vsa peče in goti v lice. Sirotče, kako je bolno!”
In negovala je svojo nerodno punico, naprav* ljeno iz cunj.
“Bolna je, praviš? Skuhaj ji kave,” je svetoval mali.
“Neče je; morda jo trebušček boli.”
“Ali joče?”
“Ne, ne joče.”
“Torej ni bolna. Stepsti jo je treba. Vidiš J°’ sitnost razvajeno!1”
“Ne, ubožica, tepel je pa ne boš, ne!”
“Daj, da jo pogledam.”
“Zdaj ne; tiho bodi, ker spi.”
“No, bom spal tudi jaz. Sedaj bo noč, hočeš? “Da; in lunica tudi pride.”
“Tista zlata??”
“Da; in polno lučic gori, visoko, visoko.” “Kdo jih prižge?”
“Bog.”
“Bog.”
“Je, li, da ima Bog rad majhne otroke?” “Gotovo, če ubogajo mamico.”
“Pa ti nisi ubogala; tebe nima rad.”
“Toda jaz sem velika.”
“Jaz bom tudi velik. Kdaj bom velik, ?” “Jutri boš velik.”
“Jutri bom velik? Kako bo to: velik?” “Tako; velik boš. Pojdi, zdaj greva delat 1,8 polje.”
“Žito bova sejala, ne-li?”
“Da; in kopala bova zemljo.”
“In travo kosila.”
“Veš, ti; delavcev bo treba. A stroški so, strO'| ški. Bog pomagaj! In letina kaže slabo. Kako P18' čamo davke?”
“Da; kako plačamo mačke?”
“Kaj? Ne mačke! Davke, sem rekla.” “Mačke, mačke, mjaaav. . . ”
“Ne mačke! Vidiš ga. . . ”
“Mačke, mačke, mačkeeee!” je gromko zakl*' cal deček in se zasmejal ter tekel proč kot majb»s srnica.
In tako sta se pol resno pol šaljivo pogovaf' ■ jala; a sprla se nista nikoli; vedno sta si bila dH bra.
Otroci radi jokajo za vsako melenkost; često' krat iz golega dolgočasja, ker ne vedo kaj drug«' ga početi. Naša drobna znanca pa sta le redk®' kdaj jokala; posebno dečka ni bilo slišati tak0 zlahka.
Nekdaj sta se zabavala na senožeti nedal^ od doma. Deklica je brala cvetice in zraven Pe^’ kar ji je bilo posebno ljubo; malček pa se je tn>' dil z neko korenino, katero je hotel izruvati, f
ker
n' Mogel.	Upiral	se je in upiral. Pulil je	in	pulil,
Pa mu le	ni šlo. Kri se mu je prikazovala	v	mladi
Pesti. A nič ni delo, le srčno naprej!
Dolgo časa se je brez uspeha trudil; a čim-fc°lj je držala korenina, tembolj trmasto jo je deček	vlekel. Jel je naposled kričati in jaditi se.
“Da bi te. . .	čakaj ti. . . grdina,	uh! .	. .
in .	_ jj|i>
H koncu mu je šlo na jok od samega srda, ni mogel zmagati.
“Kaj	ti je?”	ga je vprašala deklica.
“Neče, vidiš,	neče, Glej, neče, vidiš,	uh, ih!”
“Čakaj, ti bom pomagala.”
In res mu je pritekla na pomoč.
Upirala sta se	še malo trenutkov	zajedno.
1	aPosled se mlada	korenina nenadoma	utrga	in
°ba otroka se zvalita na hrbet po tleh in se poto-Clta Po malce strmi senožeti.
Pobrala sta se od tal potolčena in razpraska-j*a> se nekaj časa molče tipala tu in tam, kjer je °lelo> se pogledala s solzami na trepalnicah in ot)a mahoma udarila v glasen smeh.
A dečko, ki je še vedno tiščal v krvaveči ro-izruvano korenino, je začel z njo udrihati ob 2emljo in se jj rogati.
“Aha, aha! Sem te! Ti se boš meni ustavlja-a- Ubogaj, ubogaj!' Aha, sem te!”
Vračaje se s polja sta večkrat natrgala cve-c> Se z njimi ovenčala, napravila lesen križec in ®e vračala domov “v procesiji” pojoča:	Kirje
eJson( kirje glej nas. Amen”. — In deček je do-^ še svoj zveneči: Juhuhuj!
“Jaz sem kaplan”, je pripovedoval malček aiai> prišedši domov.
“Da, da, kakošji kaplan si.”
, “Oh, oh! Ooh, ooh! Kokošji kaplan! Kokodek, K°ko-dek, kodek. . . ”
In smeha in skakanja ni bilo ne konca ne kra-a> dokler ni prišla navadna pesem:
“Mama, lačen sem, mama, lačen sem.”
“Ali sta bila pridna?”
“Pridna, pridna!”
*arela in dobra mamka je z zadovoljstvom in uplenim ponosom gledala svoja dobra malčka.
In jedla sta z največjo slastjo. Lica
so jima
OBNOVITE NAROČNINO !
Pri sosedovih so imeli tudi otroke, ki so skušali večkrat privabiti v svojo družbo naša znanca. Pa to se je le redkokdaj zgodilo, kajti ta dva nista marala zanje. Navadno so ostali eni in drugi na svojih tleh ter se gledali in pregovarjali le tako preko meje, če ni prišlo kdaj kaj burnega vmes, da so jo prestopili in se malo zlasali in stepli.
Neka tiha nezavedna mržnja je vladala med njimi, najbrže zato, ker je vladala že med njihovimi družinami. Kakršni starši, taki navadno tudi otroci, saj se otrok, posebno na materinih kolenih, nauči marsikaj dobrega, pa se navzame tudi dosti slabega.
Sosedovi otroci so imeli že vsejane v mlada srca kali bahavosti in zavisti obenem; bili so povrh nagajivi in poredni. Naša dva pa sta pridno odgovarjala.
Večno človeška navada v mladi koži!
Začel je na primer edem sosedovih tako: “Naš tata ima nov klobuk.”
“Naš ima nove hlače.”
“Naš ima nove čevlje.”
“Naš ima bute (škornje).”
“Naša mama peče kolače.”
“Naša nam da orehov.”
“Naša. . . naša je kupila kokoš.”
“Naša jih kupi pet.”
“Mi ima lepo mačko, ki lovi miši.”
“Mi imamo psa, ki lovi muhe.”
“Naša mačka ima rep.”
“Naša ima dva.”
“Lažeš, nima jih.”
“Pa jih ima!”
“Naša ima kremplje in dolge, dolge brke.” “Naša ima velike velike oči in notri ima luč.”
Tako je šlo naprej, dokler niso prišli do dejanskega boja in se niso zlasali. Tedaj so prišle skrbne matere na razdraženo bojišče mirit vzburjene duhove.
Ob lepem toplem vremenu naša razposajenca nista ostajala doma; stari oče ju je peljal kam na polje. Po poti je sledilo vprašanje za vprašanjem.
“Oče, kaj je to? — Oče, kaj je tam? — Oče in oče brez konca in kraja. In potrpežljivi oče je na vse dobrotno odgovarjal.
Ona sta si pa lepo zapomnila vse, da sta potem doma pravila in razlagala. O priliki sta razvila svojo učenost in kazala svoje razširjeno obzorje.
Ah, bila sta prava! škoda za priljubljena malčka!
Ure so jima bile štete. Na lepi pogorski, tako krasno se razvijajoči cvetki je nenadoma pala morilna slana! — — (Konec pride)
ZOPET PRIJATELJA
Zvonko Velišček
MESTO V MRAKU. CESTE NISO več polne ljudi, tudi promet počasi ponehuje. Blažen mir se plazi vsepovsod. Lep pomladni večer. Topla sapa diha iz njega.
Alfonz, lep fant pri devetnajstih letih, sedi pred hišo in otožne so njegove misli. Ni mu mar očarljivost večera, nekaj mu težko leži na duši. Ob spominu na nekdanjega prijatelja Kazimirja se strese. Vse vzkipi v njem, dlani se stisnejo v pesti in zobje zažagajo.
“0, jaz bedak! Ne bom si paral duše zaradi tistega nepridiprava. Privijem ga, da bo moral pred vsemi priznati krivico, ki mi jo je naredil. Kaj mu je bilo treba pripovedovati o meni, da je potem tista črtica tako pisala, še odpuščanja me bo moral prositi, saj me je sram stopiti med ljudi. Se boš spomnil. Kazimir, kdaj sem postal tak neznačajen porednež, kot si govoril o meni? Tudi ti nisi nedolžen!”
Tako je govoril sam v sebi razburjeni fant. Spomin mu je zasukal misli na deška leta. Na pogovor med njim in Kazimirjem nekoč.
“Alfonz, kaj se je zgodilo? Tako žalosten si videti.”
“Mamo so odpeljali v bolnico. Tako strašno se zanjo bojim”.
“Zakaj so jo odpeljali?”
“Zdravnik je rekel, da ima sladkorno bolezen. Ne vem, kakšna bolezen je to.”
“Tudi jaz ne vem. A bodi brez skrbi. Ozdravili jo bodo in spet bo vse dobro.”
Pa ni bilo tako. čez nekaj dni je mati umrla.
Kazimir se je zbal, da bo Alfonz ponorel. Ostal je pri njem in ga tolažil. Smilil se mu je in z njim jokal.
“Alfonz, vem, da te je hudo zadelo. Taka je neizprosna usoda. Nihče ji ne odide. Midva ostaneva prijatelja. Vedno si bova pomagala. Veš, prija-teljstsvo pomeni mnogo, mnogo”.
Ko so zasuli grob, je fant tako zatulil, da je vsem šlo skozi srce. Kazimir je planil k njemu. Objel ga je in pobožal po licu.
“V srce se mi smiliš, Alfonz. Pojdimo domov!”
Kazimir in oče sta ga odvedla od groba. Naprej in naprej je ihtel.
Takoj po tem dogodku so Kazimirjevi odpotovali v tujino. Alfonz je bil razočaran. Ostal je sam.
Res ni bil Kazimir povsem kriv, odšel je pač 6 svojimi. Zagledal se je v veliki svet, Alfonza je porinil ob stran. Fant je čutil: prevaran sem. Nekoč moram Kazimirju plačati milo za drago”.
Do sem je Alfonz obnovil spomine. Znova se je otožno zazrl v noč.
“Prijatelj Alfonz!” Nenadoma zasliši zna® glas iz bližine.
Sunkoma se obrne in zagleda prišleca.
“Kazimir!”
Nekaj trenutkov s« nemo gledata.
“Čemu prihajaš?”
Alfonzov glas zveni napeto. Kazimir ne išče ovinkov.
“Zaradi tiste črtice o tebi.”
“Zakaj si tako govoril o meni, da je nastala taka črtica?”
“Vem, da bi ne smel. Vsakdo ima svoje napa' ke. Odpusti!”
“Kazimir, nekoč si mi obljubil, da bova vedn° prijatelja. Izkazalo se je drugače. Ko si odhajal v tujino, sem bil žalosten. Pozabil si name. Sklenil sem, da ti povrnem. Ni bilo lepo, vem. Ko sva se pozneje spet srečala, sem izrabil priložnost. Nise1" se ti hotel izneveriti, le pokazati, kako boli, če pri' jatelj besedo požre.”
“Alfonz, pozabiva vse! Podajva si roke!1”
“Prav! Zopet sva si prijatelja”.
mmj&m
/
Trma pa taka . . .
Lojze Čmrlj
ALI VAM NISEM PRAV POVEDAL: vojna Je tu in vzplamtela je prav zares!
Urednik sam me je postavil pred “varnostni svet” in mi s slovenskim pravopisom dokazoval, da sem po krivem napadel Janeza Pristova.
Naj zdaj jasno razglasim vsem narodom, da ■'urno vztrajam pri razsoji, kakor mi je tekla iz Peresa. Branil se bom z istim nožem, s katerim je urednik hotel moje jezikovne pripombe sesekljati v rezanico — branil se bom s slovenskim pravopisom!
Moj SP (kratica za slovenski pravopis) ima *daj šestnajst let, urednikov bo nemara mlajši, ^e morem in ne maram presojati vrlin in hib raznih izdaj. Vsakomur pa bo jasno, da se v tako kratki dobi osnovne poteze pravopisa niso mogle KaJ prida spremeniti, čeprav so se morda menjali sestavljavci. Moja knjiga je dovolj blizu slovenskemu pravopisu, ki sta ga napisala profesorja dr. reznik in dr. Ramovš (nesporno največja vešča-naše lepe materinščine), da ji lahko povsem ZaUpam. Za poznejše izdaje slovenskega pravopisa Pa na žalost vsaj to drži, da so mnogi poznavalci Jeli bolj in bolj kritično ocenjevati neke “novotarije”, zlasti ker so zasumili, da so tudi sedanji Politikarji” hoteli spravljati vanj svoje “pristne Izraze” in še malo — gozdovniškega gnoja povrh!
Dejal sem torej, da se bom branil z istim no-Zern> ki še nikakor ni skrhan!
Začenjam s splošno obrambo, ki jo povzemam s str. 5 pravopisa in je gotovo veljavna za vse iz-^aje v tako kratki dobi:
‘Če je beseda sprejeta v SP, še ni nič rečeno »jeni jezikovni vrednosti (ali je beseda domača, 'zPo«ojena, tuja, potrebna, nepotrebna, ljudska, Papirnata ipd.). V nekaterih primerih spačenosti nepotrebnosti so besede zaznamovane s^), kar Ponieni, da za knjižno rabo beseda ni dovoljena, a^' Pa z*), kar pomeni, da se ji v skrbnem jeziku
°B>bIjimo.”
( Gospod urednik! Pravite, da Vaš pravopis daje ‘bolje”
in “boljše” kot prislov. Moj tega ne do-v°ljuje. Da bi pridevnik in prislov lahko poljubno zamenjavala lice, se upira jezikovni logiki in °bremu okusu. Poleg tega pa naj omenim, da slo-Venska slovnica (ki odločilno posega prav v takale vPrašanja) na str. 227 posebej prikazuje ravno ta Prislov, a možne zamenjave nikjer ne navaja. v. V moji knjigi so prislovna določila “na ta na-Cln” (namesto “vsekakor”), “na noben način”
(namesto “nikakor”) in “na svoj način” (namesto “po svoje”) označena s križcem, kar torej pomeni, da za knjižno uporabo niso dovoljena. Zato tudi “na vsak način” zavračam “na vsak način”!
Vztrajam, da je “po mojih mislih” vsaj v omenjeni zvezi tuje, napihnjeno reklo. (Prim.: according to my opinion, meiner Meinung nach, a mon avis, secondo la mia opinione itd.). Našli ste v svojem pravopisu “ni po mojih mislih”, a ta besedna zveza ima docela drug pomen. Kar “ni po mojih mislih”, mi ni všeč, mi ne ustreza ali ugaja, ni po mojem okusu, želji ali po mojih računih. “Po mojih mislih naj bo Marija N. v Melbourneu kar potolažena . . . “pa nikakor “ni po mojih mislih”. Zgrešili ste tarčo.
“Jezikoslovnost” se nikakor ne da zagovarjati. Koren te spojenke je “slov” in ta tvori izvedenke z obrazilom — je, kakor: naravoslovje, pri-rodoslovje, bogoslovjle, sestavoslovje (“sistematika”!), dušeslovje ipd. Kaj bi po nepotrebnem vsiljevali nenavadna obrazila, ki sicer dobro služijo pri tvorbi drugih abstraktnih pojmov? Vsaj v jezikoslovju ne drži, da bi bil “vsak svoje sreče kovač”!
Naj bo! Prosim Vas pa, gospod urednik, da pri tej drobni preklariji ne pozabite, da karmoč cenim Vašo plemenito željo, ko skušate zagovarjati in bodriti vse dopisnike!1 Prav imate: naj le pišejo in naj se urijo. Naša draga materinščina je gotovo vredna vse srčne in umske nege!
Lep pozdrav vsem Pristovim in Metuljem! Pa brez zamere, zares!
P.S. Rad bi še mimogrede pohvalil prevajalke lepih izrekov, ki jih je poslala gospa Milka Staničeva. Vidim, da so se krepko potrudile, a naj mi vendar dovolijo, da se še jaz štulim vmes. Izreki so tako tehtni, da jih bo g. urednik morda še v tretje objavil v lepšem in pravilno urezanem kroju-
Z denarjem lahko kupiš posteljo, ne pa spanja.
Z denarjem lahko kupiš knjigo, ne pa bistrosti.
Z denarjem lahko kupiš hrano, ne pa slasti.
Z denarjem lahko kupiš lišp, ne pa lepote.
Z denarjem lahko kupiš hišo, ne pa doma.
Z denarjem lahko kupiš razvedrilo, ne pa sreče.
Z denarjem lahko kupiš cerkev, ne pa nebes.
Mar ni čudovito, da so ravno najboljše reči na svetu zastonj!	L.Č.
::	KAJ	SE	VAM	ZDI	O
KRISTUSU?
M *
ČIGAV SIN JE?
1 ►
(Mat. 22,42)
Fhilippi
^ Mnareth /A o '	•	-mt
Tabor
>	% .Mu«
icyOi<Jpo/is >ten0n« J
m Pel la
/i š v	*	^
f > IB 45	U
£ | § AM.. ^ fc ^
o //	ihiUtvui	*
jLJapp*	"7	Phucults
TLvMaArimatkta^y	4^1
Lyada%	v	•£phr*m*
KlCopolH •	dericty>
•Hebron
Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, če ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj.
Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo laže razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine. da lahko sledimo, kje se dogodki evan-gelijezv vršijo.
Če pravimo, da smo Kristusovi moramo Kristusa kar najbolje poznati!
VERA IN PONIŽNOST
In apostoli so rekli Gospodu:	Pomnoži	nam
vero! — Gospod pa je rekel: “Ce imate vero kakor gorčično zrno, bi lahko rekli tej murvi: Izruj se s korenino in se presadi v morje, in poslušna bi vam bila.	Kdo	izmed vas, ki ima	hlapca	pri
oranju ali na	paši,	mu bo rekel, ko se	vrne s	po-
lja: Pridi brž in sedi k mizi? Ali mu ne bo marveč rekel: Pripravi mi	večerjo! Prepaši se	in mi	postrezi, dokler	se ne najem in napijem;	potlej	boš
ti jedel ni pil! — Se mar zahvaljujete hlapcu, da je storil, kar mu je bilo zapovedano? Pač ne. Tako tudi vi: ko storite vse, kar vam je bilo zapovedano, recite: Ubogi hlapci smo; storili smo, kar smo bili dolžni storiti.”
DVOJE NUJNO POTREBNO APOSTOLOM
Jezus je večkrat učil apostole posebej, da je \rripravljal na. njihov bodoči poklic. Tako tud' j tukaj. Začutili so, da bo naloga težld'i, zbali so da jim utegne zmanjakti vere in zaupanja. Jes>1' sov odgovor tu je podoben onemu, ki ga je dal ob drugi priliki, ko je dejal, dfi vera lahko gore Vre' mika. Bili so v kraju, kjer so rasle murve, ki V°' ganjajo zelo globoke korenine. Težko jih je V°' tegniti iz zemlje. Vera bo apostolom pomagala, pre' magovati velike težave. Zato jim je potrena skw paj z vero tudi globoka ponižnost. Kljub čudeže ki jih bodo delali, se morajo zavedati, da so ’e hlapci, služabniki božji. Svojo primero med gospodarjem in hlapcem je vzel Gospod iz tedanji družabnih razmer. S tem ni rečeno, da je ra,zwe’ re tudi pohvaMl.
DESET GOBAVCEV
ŽIV ZGLED HVALEŽNOSTI — IN NASPROTNO
Ko je potoval v Jeruzalem, je »el po sredi Samarijo in Galilejo. In ko je prihajal v ne-ko vat, mu je prišlo nasproti deset gobavih mož, so se ustavili od daleč in so povzdignili glas ter rekli: Jezus, učenik, usmili se nas!
Ko jih je zagledal, jim je rekel: “Pojdite in Pokažite se duhovnikom !** In med potjo so bili očiščeni.
Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, je ozdravljen, in je z velikim glasom Boga sla-vili in padel je na obraz pred njegove noge ter te mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan.
Jezus pa je spregovoril:	“Ali ni bilo deset
očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali se ni našel noben drug, da bi se vrnil in dal čast Bogu, ra-*en tega tujca?”
In rekel mu je: “Vstani in pojdi, tvoja vera je rešila.”
O DRUGEM PRIHODU KRISTUSOVEM
Ko pa so ga farizeji vprašali, kdaj pride božje kraljestvo, jim je odgovoril:	“Božje kraljestvo
ne pride tako, da bi vzbujalo pozornost; tudi ne bodo govorili: Glej, tukaj je, ali: tam je. Zakaj ^*jte, kraljestvo božje je med vami”.
Učencem pa je rekel: “Pridejo dnevi, ko boste *eleli videti enega izmed dni Sinu človekovega, pa ne boste videli. In poreko vam: Glejte, tukaj Je’ glejte, tam je. Ne hodite in ne begajte za nJim! Kajti kakor blisk, ko se zabliska, posveti od en®ga konca neba do drugega, tako bo Sin člove-ov na svoj dan. Poprej pa mora veliko trpeti in k>ti zavržen po tem rodu”.
“In kakor je bilo v dneh Noetovih, tako bo 'udi v dneh Sinu človekovega: jedli so in pili, se *e"ili in se možile do dne, ko je šel Noe v ladjo: in P*"»šel je potop in pokončal vse. Podobno bo, ka-°r je bilo v dneh Lotovih: jedli so in pili, kupovali Prodajali, sadili in zidali; tisti dan pa, ko je Lot iz Sodome, je dežilo ogenj in žveplo izpod neba in pokončalo vse. Prav tako bo tisti dan, ko ** bo razodel Sin človekov.”
Povem vam: tisto noč bosta dva v eni postelji: *^en bo sprejet in drug puščen. Dve bosta skupaj ^eli: ena bo sprejeta, druga puščena. Dva bosta n* Polju: eden bo sprejet in drug puščen”.
In spregovorili so ter mu rekli: Kje, Gospod?
On jim je pa rekel: “Kjer bo mrtvo truplo, 4rn se bodo zbirali tudi jastr*bi”.
Doslej se je Jezus s svojimi učenci 'mudil v Pereji, v deželi na vzhodni Jordanom obali. Na to smo že nekajkrat opozorili. Zdaj se je očividno pomaknil na drug o stran	reke, verjetno nekje blizu Galilejskega morja.	Napotil se je proti Jeruza-
lemu navzdol. Ui se, da se je držal Jordanove kotline. Gobavci so mu prišli nasproti najbrž nekje tam, kjer je na mlapi mestece Scythopolis. Ni bi-
lo	daleč od Samarije, zato je lahko bil med njimi eden od tam.
Klicali so od daleč. Bili so postavno "nečisti' in blizu niso smeli. Vsekakor so morali že dosti slišati o Jezusu in njegovih čudežih, ko triko zaupno kličejo k njemu. Vedeli so, da jih “uradno” le izjava judovskih duhovnikov more ozdraviti v očeh ljudi, zato se niso čudili, da jih Jezus pošilja k duhovnikom. Bolj čudno je bilo, da jih je poslal k duhovnikom, preden jih je ozdravil. Je pač hotel preizkusiti njihovo vero. Res, njihova vena je dobro prestala preizkušnjo, toliko slabše se je izkazala njihova — hvaležnost. . .
IN 0 KONCU SVETA
Farizeji postajajo spet enkrat nestrpni ob poslušanju Jezusovih govorov. Tolikokrat rafti besedo: kraljestvo božje. . . Vedeli so, da pride, ves stari testament ga napoveduje. Toda — kdaj? Noben prerok ni navajal leta ali celo dnem. Toda ker so si predstavljali “kraljestvo” bolj posvetno kot božje, bo pač prišlo z veliko zunanjo slavo in bo razburkalo svet, čtn bo vse strmelo. . . Jezus pa govori, kot da je božje kraljestvo že tu. Kako naj se to razume?
Jezus jim va kratko pove: Jaz sem ga ustanovil. Na tihem je prišlo, Toaste kot gorčično zrno, ki je pognalo iz zemlje. Treba je imeti oči vere, da ga človek vidi.
Učencem, hi so v to nastajajoče božje kraljestvo že verjeli, pa Gospod spregovori o svojem drugem prihodu: ob koncu sveta, k poslednji sodbi.
Nekaj takih besed je zapihal tudi evangelist Matevž, te tu so vzete iz Lukovegai evangelija. Pred drugrm Kristusmim prihodom bodo na svetu težki časi. Želeli bodo ljudje, da bi čimprej prišel konec — tisti “en dan Sinu človekovega.” Večina ljudi bo pa živela, kot bi ne bilo nič nevarnosti.
Tudi učenci kljub vsemu sprašujejo: Kje? Jezusov odgovor je nekam, nepričakovan. Verjetno je bil pred njimi pnzor: Jastrebi so planili na mrtvo žival. Jezus je pokazal tja: Vidite, na sodni dan bodo prav takole od vseh strani hiteli izvoljeni k Sinu človekovemu. Njegov prihod ne be na enem samem kraju, vsepovsod ga bodo videli.
DRAGI PRIJATELJI IN DOBROTNIKI: — Bodite vsi prisrčno pozdravljeni! Ko pregledujem imena in vsote darov za moj misijon v stoplcu MISLI vsak mesec, se v duhu vsakemu darovalcu posebej zahvaljujem in bi najrajši tudi vsakemu posebej poslal osebno zahvalo. Toda p. urednik me zagotavlja, da ste zadovoljni s skupno zahvalo in vsaj kratkim poročilom za objavo v listu od časa do časa. Seveda se vas vsak dan spominjam pri oltarju in prosim Boga, naj vam povrne darove, ki so morda le s posebno vašo požrtvovalnostjo mogoči. Bom zapisal “po naše”: God bless you ali!' Tako sem se navadil na ta izraz, da se mi že dolgo zdi lepši od raznih podobnih v slovenščini. Je kratek, pa ima bogato vsebino.
Če me vprašate, kaj počnem prav zdaj, bi vam najrajši spet odgovoril tako, kot povem tu, če me kdo vpraša: v egiptovski sužnosti sem priklenjen. Vodim gradbe novih šolskih poslopij, ki bodo kmalu končane in bodo drugi želi za mano. Moje sedanje delo zahteva močne živce, zakaj boriti se je treba z vsakovrstnimi slabostmi tukajšnjih ljudi. Radi goljufajo, so počasni, leni, zanikrni.
TISKOVNA RAZSTAVA V PADDINGTONU
Poleg za ogled razstavljenih listov bo še posebna miza z nekaterimi listi v večjem številu, od katerih si bodo obiskovalci lahko vzeli za spomin na razstavo po en primerek po lastni izbiri.
Za lažji pregled celotnega razstavljenega tiska bodo obiskovalci dobili v roke tiskan seznam pe-riodikov, ki izhajajo v slovenskem zamejstvu in izseljenstvu. Izd&nja listov bodo razvrščena po državah ali mestih, kjer izhajajo. Na prvem mestu glede množine slovenskega demokratičnega tiska je pač _ ARGENTINA, oziroma BUENOS AIRES.
P. STANKO PODERŽAJ SE ZAHVALJUJE
Ves stavbni material, ki ga nam dovažajo, je treba skrbno pregledati in dostikrat tudi kaj zavreči. Na tisoče kosov opeke na primer je nerabnih in mora priti boljša.. Upanje imam, da bodo do božiča te stavbe pod streho in jaz upam priti spet k drugačnemu delu — proč od malte, opeke in cementa . . .
Morda se čudite, zakaj v misijonih polagamo tako veliko važnost na šolstvo in se lotevamo zgradb novih šol kar v džunglah. Posekati je bilo treba goščo, saj o tem se vam že poprej enkrat pisal, napraviti pota in ceste, napeljati vodo in elektriko, nato zidanje . . .
Res je vse to delo misijonarjenje po ovinkih, indirektno, pa vendar silno silno pomembno in važno. Prav s šolami prodremo najlažje v duše in mišljenje Indijcev. Splošno priznavajo, da je njihovo lastno šolstvo v veliki krizi, katoliške šole so kakor oaze v puščavi. V njih poučuje in vzgaja indijsko mladino nad 40,000 učiteljev in učiteljic-Te šole so v moralnem in verskem, pa seveda v splošno kulturnem pogledu neprecenljiva dobrota Indiji, ki je še vedno v porodnih krčih po dosegi popolne neodvisnosti. Šole so vseh vrst vse gor do velikih univerz.
Naj omenim samo, kaj je čutil o katoliških šolah veliki indijski pesnik Rabindranath Tagore, ki je obiskoval jezuitsko šolo v Kalkutti. Dejal je> da se te dobe svojega življenja zelo hvaležno spominja. Že samo spomin na tista leta mu vzbuja “tiho intimnost z Bogom”, čeravno ni postal kristjan, je bil Bogu blizu prav zaradi šolanja tam.
Ne mislite, da vse misijonsko delo v Indiji prihaja od zunaj. Ne, tudi domači katoličani so pridno da delu. Vseh kristjanov v Indiji je nekako 10 milijonov, pa tu na severu, kjer sem jaz že od vsega začetka, jih je med 175 milijoni komaj en milijon. Poleg tega med njimi ni veliko izobražencev. Svetla točka pri tem je, da se zadnje čase bolj in bolj selijo na sever izobraženi katoličani z juga, kjer ni lahko dobiti primerne zaposlitve, dočim j° pri nas dosti lahko dobijo. Najdeš jih povsod: med vojaki, izdustrijskimi delavci, učiteljstvom, v bolničarskih službah in podobno. Po njih se vera pretaka med poganske mase, prav kakor je bilo nekoč v rimskem cesarstvu, ko so evangelij prenašali laični misijonarji iz kraja v kraj. To velja danes posebno o Bengaliji, odkoder vam prihajajo od časa do časa moji pozdravi — “Z BENGALSKIH POLJAN”. Bog vas živi!
GREGORČIČEVA PROSLAVA NA VRŠNEM
PRIČUJOČO SLIKO NAM JE POSLAL z obiska domovine rojak Lieijan Mozetič. Predstavlja spomenik na Gregorčičevem grobu v Sv. Lovrencu Pri Kobaridu. Spominja na znano pesem: NAŠ ČOLNIČ OTMIMO!
Isti pošilja tudi poročilo o Gregorčičevi proslavi na Vršnem, ki je bila letos 11. septembra. Udeležilo se je proslave na tisoče rojakov od blizu 'n daleč. Ta dan so uradno spremenili rojstno hišo Soriškega slavčka v narodni muzej z mnogimi spominskimi predmeti, ki so v zvezi s pesnikom. Prireditev je organizirala tolminska občina, ki je tudi nabrala potrebni denar za odkup hiše in njeno Preureditev za muzej.
Govorniki za to proslavo so po večini prišli iz Ljubljane, glavni govor je imel primorski rojak Pisatelj Franc Bevk.
Tako je za rojstnima hišama Prešerna na Vrbi 'n Finžgarja blizu tam tudi Gregorčičeva postala narodni muzej. Na vse tri se lahko obrne Gregorčičeva pesem: KMETSKI HIŠI.
TISKOVNA RAZSTAVA V PADDINGTONU
Pokazala bo letos &amo periodični tisk — re-VlJe, liste in časopise. Tisk v knjižnih oblikah pri-na vrsto kdaj drugič. Preveč bi bilo vsega za kratek enkratni ogled.
RAPOTCEVA RAZSTAVA V MELBOURNU
(Od 13. - 25. septembra 1966)
Bila je v South Yarra Galeriji na William St. ®ilo je kakih 15 slik iz najnovejše dobe. Po ve-C1m zelo velike, da so zbujale pozornost že s tega Vldika. Obisk je bil dober, tudi kupci so se oglašali.
Strokovne ocene razstave so prinesli lokalni dnevniki. List THE SUN je med drugim zapisal: Rapotec še slika s tako bujnostjo, da njegova Priložnostna šibkejša dela nič manj ne očarjujejo k°t njegovi triumfi. Katedrale, ki so glavni predmet te razstave, se veličastno dvigajo in so slikane duhovito, lirično in razsežno”.
HERALD priobčuje reprodukcijo ene Rapot-
eevih slik in pravi: “Rapotčevo delo bi lahko vzeli kot primer za ilustracijo 0. Wildejeve teorije, da je umetnost življenje, gledano skozi poseben temperament”.
AGE, tretji dnevnik v Melbournu, je pohvalno pisal o Rapotcu pod naslovom: Omehčal se je ta divji ekspresionist . . .
AUSTRALIAN je enako objavil ugodno oceno Rapotčevih del in ji dal poseben poudarek z reprodukcije umetnikove slike: Procesija v Granadi.
Razstava je bila vsekakor lep uspeh. Naš umetnik je požel dosti novega priznanja. Veseli smo tega in mu iskreno čestitamo.
KUZMOVO KRATKO POLETJE
Za Misli napisal Vinko Beličič (Nadaljevanje)
X.
Z NAČRTOM, DA BO DRUGO JUTRO začel mlatiti ajdo, je šel župan Suhorske okolice počivat. Deževna oktobrska nedelja je utonila v noč. Zvedrilo se je, zadnji oblaki so razkrivali zvezde, župan pa je že trdno spal.
“Gospod župan, gospod Bregar!” se je začulo klicanje izpred vežnih vrat in trkanje.
Županja je prižgala luč in šla gledat, kdo budi.
Pred vrati je stal orožnik Feliks.
“Ne zamerite, neprilična je ta ura, a župan mora službeno z nami.”
Medtem je Bregar vstal in se oblekel.
“Ne zamerite, gospod župan, a potrebujemo vas. V Strmec gremo. Ne bo težavna pot, imamo voz. Boste za pričo.” In zaupno je povedal od blizu: “Gremo po tiča! Po Kuzmo!”
Onstran vrta na poti je stal voz. Konja sta se nestrpno prestopala. Na vozu je župan videl še dva druga orožnika in pa orjaškega policaja Volka. Spredaj je sedel daleč naokrog znani prevoznik Plevnik.
S čudnim	moštvom na vozu so	konji	enako-
remno stopali	navkreber po razriti	poti,	skozi
merno stopali	navkreber po razrirti	poti,	skozi
hladni in vlažni zrak, skozi veliko tišino.
“Nocoj ga torej bomo?” je napeto vprašal župan.
“Bomo ga, gospod Bregar. Ne držimo ga še, a ne ubeži nam več. Pri Romu na Strmcu leži pijan ko krava. Nocoj mu bo odklenkalo.”
Voz je škripal zmerom više. Zvezde so kar bližje in žarne j še sijale skozi umiti zrak.
“Pa če se prej zbudi? Ali pa če poseže po orožju?”
“Poskrbljeno je, da se ne bo zgodilo ne eno ne drugo. Za vse je poskrbljeno. Kakor da je že naš!” je samozavestno in zadovoljno odgovoril orožnik.
Tako so dospeli pred samotni Strmec. Plevnik je konje ustavil, moštvo pa je poskakalo z voza in se napotilo proti Romu. Prvi so šli orožniki, potem policaj Volk in nazadnje župan — on edini z nekaj več ko trohico straha v srcu.
Stopili so iz teme v luč, v tobakov dim, v pregreti duh po vinu. V sobi je bila gruča ljudi. Srečali so se pogledi in se potem vsi ko v zadregi
obrnili na dolgo klop za mizo, kjer je ležal in spal ogromen moški. . . brez suknjiča in z zavihanimi srajčnimi rokavi. V tišino, ki se je rodila iz neskončnega začudenja in legla na vse, je zamolklo rekel orožnik Feliks:
“Potreben je hrup ko doslej. Saj nismo v cerkvi! Kadar se mlin ustavi, se mlinar zbudi, ne veste?”
A napetost je bila prehuda, zato je policaj Volk naglo odvil dolgo in debelo vrv ter začel Kuzmo vezati. Najprej mu je čvrsto zvezal noge v gležnjih, šlo je brez težave, zakaj Kuzma je spal v globoki pijanosti ko ubit. Nato mu je policaj zvezal roke. Ko ni bilo več nevarnosti za beg, Pa je začel opletati vrv nagosto okoli života.
Ker je zaspal v dokajšnji sproščenosti, se je Kuzmi začelo sanjati, da se je znašel v kraju, kjer je malo zraka. Lovil je sapo, mlaskal z usti in se hotel premakniti. V oči mu je sinila luč iz petrolejke pod stropom — in je pogledal. Skušal se )e zganiti, pa je čutil, da je čisto brez moči.
“Kuzma, dobro jutro!” ga je pozdravil orožnik Feliks.
V	hipu je bil Kuzma buden in trezen. Videl je, kaj so naredili z njim in kaj ga čaka. Bil pa je čisto miren: bil je gospodar valov, ki so mu drveli skozi dušo, se gnetli v nji in mu pehali gnev v zobe.
Grizel bi — joj, kako bi grizel!
A usta je imel čvrsto zaprta od premagovanja, da ne bi dajal sovražnikom veselja ob zmagoslavju.
Orožnik Feliks mu je z velikim užitkom napovedal:
“Zdaj te čaka spoved in dolg post, Kuzma. Zdaj boš nekaj časa živel od lastnega sala, ne od tujega.”
Kuzma je skušal skrčiti noge in si zrahljati roke, a vrv je bila tako zategnjena, da ni policaja Volka nič skrbelo.
Zaklicali so Plevniku, naj pripelje voz tik pred vrata. Zdaj je bilo treba Kuzmo vzdigniti in prenesti na voz. Presodili so,da nima manj ko sto-dvajset kil. Bili so trije orožniki in še čvrsti policaj, a niso vedeli, kako bi ga prijeli, da bi šlo bolj gladko.
In res ni šlo gladko.
S prosto dlanjo je Kuzma orožnika Feliksa, ki se ga je prvi dotaknil, tako popadel za zapestje, da je varuh reda kar prebledel.
“A tako?” je ta viknil razjarjeno. Odpasal si je usnjeni jermen in začel udrihati po Kuzmi. “A tako ti misliš? Si pozabil, da danes nismo v hosti? 0, to pesem znam pa tudi jaz, če je treba!”
Ko je jenjal tolči, je sla po maščevanju z3 vse brezuspešne poti prevzela tudi ostala orožnika-
Onadva se nista nič odpasovala; zanesla sta se na sv°je koščene pesti. Samo policaj Volk je stal ob strani: ogromen, tih in molčeč ko zvest vol, ki se mu nikamor ne mudi, pa bo vendar zmerom pravočasen.
Kuzma je ob udarcih preklinjal, napenjal vrv, škripal z zobmi, pljuval, od bolečin stiskal usta, sPet psoval in grgrajoč rjovel od ponižanja in nemoči.
župan je moral na zrak.
“Recite no, Bregar, orožnikom, naj že jenjajo! ®aj ni žival!” mu je nekdo zaklical.
Tedaj so Kuzmo stolčenega prinesli ven in ga naložili na voz ko orjaški škopnik. Bila je mrzla Polnoč, ko so konji potegnili.
“Judeži hudičevi, bodo bajte gorele. .
. prišla bo ura. . . ko vam Prišla bo ura obračuna, ko
“Boš tiho!” je zavpil Feliks in ga oplazil po obrazu.
“Tepi, tepi — posušila se ti roka!” je siknil Kuzma in si obliznil krvavečo ustnico.
Voz je šel počasi navzdol; premetavalo ga je, da je Kuzmova glava butala ob stranice.
Bilo je še kaki dve uri do svitanja, ko je voz prispel v Suhor. Na orožniški so sestavili zapisnik in ga vsi podpisali. Kuzma je ostal zvezan: život mu je drgetal v čudni mešanici mrarza, jeze in nemoči.
Še tisto jutro so ga prepeljali v okrožno mesto, da bi bil sojen.
tem
AKCIJA ZA DOM
ŽE VEČKRAT JE BILO OBLJUBLJENO mestu drugo letno poročilo. Kaj se je zgodilo
bom
nJim? Kdaj pride? Tako se sprašujemo!1 Nič ne
več omenjal datuma, kdaj pride poročilo med
živi brošurico. Oglasi bodo krili skoro vse stroške tiskanja in materiala. Opozoriti je treba, da poročilo krije vse delo Akcije in vse darove do konca junija, ko se poslovno leto zaključi. To v vednost tistim, ki so darovali za Dom po tem datumu.
V	zadnjem času smo prejeli naslednje darove za Dom: Tomaž Možina (Brisbane) $12.00, Viktor Čuček $6.00, Anka Šlander $2.00 in Branko Cvetkovič $2.00. Iskrena hvala vsem. Upajmo, da bodo njihovi zgledi našli obilo posnemalcev. — Darovi sedaj le “kapljajo”; dajte no “priliti” svoj dar, tisti, ki tega dosedaj še niste storili in tisti, ki ponovno lahko darujete, da bo “teklo” in ne le “kapljalo”!
Za odbor Akcije
P. Valerijan
I
SLOVENSKO DRUŠTVO, SYDNEY	U
arovalce. Le toliko vam lahko zagotovim, da OTOVO PRIDE; saj je že natiskano, le sestaviti treba strani in jih sešiti. In odposlati. So pač začetne težave pri tiskarskem stroju; novinci smo Se v tej stroki in treba nam je več vaje. Pa tudi Pomočnikov nam manjka. So vedno isti, ki jih ča-a vse delo. Upam, da boste vse to upoštevali in Sa toliki bolj z veseljem prebrali. Poročilo vse-uJe lepo število slik naših malčkov, kar zelo po-
vljudno vabi na:
MARTINOVANJE
v soboto, 12. novembra ob 8. zvečer
V ST. FRANCIS HALL, PADDINGTON.
8 I
s 8 t.t
že nekaj časa ni bilo zabave v Paddingtonu, (dva meseca) zato bo gotovo ta toliko bolj do- j-| brodošla. Saj vas verjetno že pete srbe in bi se spet radi nekoliko zavrteli ob poskočnih valčkih fjt ^ in polkah.
§ POVABITE S SEBOJ TUDI PRIJATELJE IN ZNANCE, POSEBNO TISTE, KI SO ŠE
(i malo časa v avstraliji in ne vedo za naše prireditve:	§
fi	Odbor	S.D.S.	g
Nemškem dosti boljše življenje. Sem ji rekla, naj na moj odgovor še malo počaka.
Zdaj se gotovo sprašujete, zakaj vam rajši ne pišem o potovanjih križem kražem po Sloveniji.
To bom storila, kakor hitro pustim korenine tukaj na šoli. Pa vseeno ne morem počakati, da se ne bi pohvalila: Prilezla sem na vrh Triglava! Pošiljam vam sliko, da ne boste dvomili. Tudi planike bi vam lahko poslala, ki sem jih nabrala po poti proti Kredarici. To je planisnki dom pod Triglavom. Imam planike s seboj tu in me spominjajo na prelepo Gorenjsko. Že se veselim počitnic, ko bom spet lahko skočila domov.
Upam, da v Avstraliji vse lepo teče naprej-Včasih se mi kar toži po vas “tam spodaj”. Posebno tu v Nemčiji, čeravno naletim na zelo prijazne ljudi. Kako pa kaj s Kotičkom? Slišim, da č. sestre žanjejo lepe uspehe v Melbournu. Kako je s Slomškovo šolo v Sydneyu? Mogoče boste tudi Sydneyčani poklicali sestre k sebi? — Lep pozdrav vsem. Vdana Anica.
KOTIČEK NAŠIH MALIH
ANICA SRNEC PIŠE IZ NEMČIJE
Dragi Kotičkarji: — Da ne boste mislili, da ne držim obljube, se vam spet oglašam. Zadnje čase toliko potujem, da mi za pisanje primanjkuje časa. Od 1. septembra sem v Nemčiji in sicer v Stuttgartu. Dobila sem službo na Koenigin Charlotte gimnaziji. Poučujem angleščino in zem-ljepisje. Ravno ko sem se ustanovila, je pa prišel dekret, da moram na drugo šolo blizu Ulma. Tako se bo treba zopet seliti.
Razlika med nemško in avstralsko šolo ni tako velika kot sem pričakovala. Najbolj pade v oči, da otroci nimajo uniform. Ko greš po hodniku, včasih res ne veš, kdo je kaj. Dekleta višjih razredov so cele dame. Učne sile primanjkuje tudi tukaj, kakor v Avstraliji. Od šolarjev pa zahtevajo tu na splošno več kot tam. O Avstraliji učenci vedo kaj malo. Vendar koala medveda in kenguruja poznajo skoraj vsi. Danes me je ena učenka vprašala, če v Avstraliji res še vedno žive ljudožrci. Baje je to slišala ali videla na televiziji.
V	osmem razredu mi je ena močno zatrjevala, da se vsi Nemci vračajo iz Avstralije, ker da je na
Izlet v domovino
Walter Pahor, Melbourne
Dragi Kotičkarji: Veliko novega imam povedati. Gotovo ste že slišali, da je v juniju skupina Slovencev od nas odpotovala v domovino. Moja mama, brat Guj in jaz smo bili med njimi. Po desetih tednih smo se srečno vrnili v Avstralijo.
Kako veselo sem se na potovanje pripravljal, je nemogoče povedati. Ko nas je mama 9. junija zjutraj poklicala, nisem mogel verjeti, da je res prišla tako težko pričakovana ura. Kmalu potem smo se na letališču poslavili s tatom, stopili na letalo in začela se je naša pot.
Prva postaja je bila Sydney. Tam smo srečali mamice znance in ona se je z njimi pogovarjala-To nam je skrajšalo ure čakanja v Sydneyu. Ob dvanajsti uri so nas po zvočniku obvestili, naj stopimo na letalo, ki nas bo odneslo v Rim. Seveda nismo šli naravnost, postali smo v Perthu, Singa-porju, Bangkoku, Calcutti, Karrachiju in Cairu. Ker smo v Rimu imeli 4 ure časa za novo letalsko zvezo, smo šli z avtobusom na ogled mesta. Videli smo v naglici, kar je bolj zgodivinskega in zanimivega v Rimu: cerkev sv. Petra, Colliseum, Forum in še druge znamenitosti. Med njimi nekaj poznanih fontan.
Potem smo stopili na majhno jugoslovansko letalo in odleteli v Dubrovnik. Pravijo, da je Dubrovnik lepo mesto za turiste. Mi smo bili samo na letališču, ne vem o tem nič povedati. Spet smo
PEPETU METULJU O DPRTO PISMO
Janez Priitov
Dragi Pepe: Tako si me prijel, da moram hočeš nočeš nekaj odgovoriti. Moram priznati, da sem bil kar presenečen ob tvojem izvrstnem posnemanju Cankarja. Vidi se, da ga vsaj dobro Poznaš, vse skupaj pa pomeni, da bi bil ti lahko zelo doma na literarnem polju. Zmožnosti ti ne manjka, le kake bolj primerne snovi bi se moral lotiti. Humoristika je zelo nehvaležen predmet. Nikoli ni dosti dobro, kakor pri poeziji. Tudi če napišeš res kaj duhovito smešnega, ti bo urednik cenzuriral, pa si spet v	kaši. Jaz	sem	mu
zadnjič napisal tako	zgodbo,	da se je	za trebuh
držal, to mi je sam	priznal,	v MISLI	pa ni	dal
besedice. To se mu	mora oprostiti, mogoče	je
**nel vzroke za to, ker vsak humor ni za javnost.
Veš kaj, Pepe? Svetujem ti, da mu napišeš kaj pobožnega. Tu imaš vedno dosti snovi, ne bo Se ti treba bati cenzure in v nebesih si boš pletel venec. Seveda pa moraš biti temu primerno navdahnjen, pa se še bojim, da boš imel manj odmeva kot pri humoristiki.
Cankarja pa od zdaj kar pri miru pusti. Ga ne boš dosegel ali celo prekosil. Piši rajši kar po svoje, bodo ljudje vsaj razumeli, kar pri Cankarju ni bilo vedno. Cankar seveda sedi visoko v sedlu, le kdo ga je porinil gor? Preprosti narod Sotovo ne, saj ga niti razumel ni, zdel se mu je dolgočasen, mnogim tudi preneumen. Pomagal mu •le čas. Prav takrat je prišel v modo socializem, k° so literarni sodniki izbirali, kdo je najboljši p!Satelj. In so odločili, da Cankar nima tekmeca.
Posebno ne v svoji edinstveni simbolistiki in kasnem jeziku. In tako je Ivan prilezel prav na vrh slovenskega slovstva.
Jaz sam nisem bil nikoli kak občudovalec Cankarjev. Prečital sem ga zaradi njegove slave
stopili na letalo in se odpeljali v Zagreb. Nismo bili več daleč od svojih dragih. Na vseh obrazih Je bilo videti veselo pričakovanje. Mnogi so bili ^°čeni od svojih leta in leta. Moja mama ni videla staršev 19 let.
Kako smo se v Zagrebu pozdravili, je lahko Povedati. Bilo je brez besed. Mama in stara mama s*-a se objeli in gledali ena drugo s solzami v očeh. (Dalje prihodnjič)
in drugih čitalcev, ko je zmerom kdo vprašal, kaj sodim o tem pisatelju. Pa sem zmerom počakal, da je on povedal svoje mnenje o njem, tako sem bil previden. Če sem videl, da je vprašalec nanj usekan, sem mu ga seveda pohvalil. Vendar sem ga mimogrede vprašal, kaj misli o sencah in mesečinah, s katerimi se je Cankar tako mojstrsko menil. Tu pa revna duša vprašanega po navadi ni drugega vedela povedati, kot da je to vzvišeno in moderno — pa sva bila dogovorjena. Drugi pa, ki Cankarja niso marali, so trdili, da je vedno pisal pijan, odtod sence in mesečine. Tudi s takimi se nisem dalje ukvarjal.
Sedaj pa, Pepe, veš kaj? Nekaj koristnega bi nam lahko naredil, ko si se že toliko — čeprav le na moj nagajivi poziv — potrudil za Cankarja. Doženi in povej nam, v koliko jezikot je preveden Cankar. Jurčičev Jurij Kozjak je preveden v 37 jezikov. Vsaj na nekatere je gotovo preveden tudi Cankar, ali jaz ne vem, na katere. Ti se očividno bolje spoznaš na literaturo, preišči in povej. Seveda moraš vse po resnici zapisati, ne me morda odpraviti z odgovorom, da je prestavljen v turški in albanski jezik. Veš, tu pri nas imamo med drugimi ljudmi tudi Turke in Albance, lahko jih vprašam, če je res. Ako bi rekli, da ne, to bi bil ti spet v čudni kaši.
Tako, dragi Pepe! Napisal sem ti po svojem spoznanju brez olepšanja. če je v mojem pismu Cankar kaj po grbi dobil, mu ne more nič škodovati, saj ima kar zadosti slave, če ne še preveč, če se bo pa kateri Cankarjevih usekancev kaj usajal, mu bom povedal, da je vse to med nama, med menoj in Pepetom — ali pa bom še kaj dostavil. Ti zdaj le glej, da boš dano nalogo dobro izpolnil. če jo boš, ti bom že še kakšno dal.
Tebi in vsem MISLI-janom lep pozdrav. Tvoj prijatelj Joh Pristov.
PRIPOMBA UREDN. — Odprto pismo je bilo namenjeno za september, pa je prepozno prišlo.
Andamooka. — Vselej, ko pridejo MISLI, najprej pogledam, če je tretji del LJUDI POD BIČEM že prišel. Tako neznansko težko ga čakam. No, zdaj je videti, da sem dočakala. Zato naj brž skočijo štirje dolarji v Sydney, nazaj naj pa pride Mauser III. Kar čez noč, ako mogoče. Pozdrav iz Andamooke. — Marinčkovka.
d e W etrov
NESREČNA VOJNA V VJETNAMU je zlasti v Ameriki in Avstraliji močno razdelila duhove. Zaenkrat je večina naroda še vedno za vojno, vsaj tako trdita obe vladi in njima naklonjena javnost. Za potrebo te vojne navajajo dolgo vrsto razlogov. Približno prav tako število razlogov navajajo tisti, ki so proti vojni. V Avstraliji je neka Marie Or-monde v mesečniku CATHOLIC WORKER (Melbourne) na dolgo in široko očitala katoliškim škofom, da so zatajili Kristusa, ker ne nastopijo z vsem ognjem zoper vojno v Vjetnamu. V nekem ameriškem listu je pa pisala skrbna mati tako: Moj sin je moral na vojno v Vjetnam. Trepetam v skrbeh, da ga bodo ubili, ali pa, da bo on ubijal, kar bi bilo še hujše. Berem vse, kar pišejo za vojno v Vjetnamu in proti njej. Silno rada bi dala prav tistim, ki so zoper to nesrečno vojno. Nisem pa še videla v tisku oprijemljivih predlogov, kaj naj bo alternativa vojni. Sama zahteva, da vojno ustavimo, se mi ne zdi zadostna. Povejte nam, kaj naj naredimo, da nam ta vojna ne bo potrebna!
PUERTO RICO je majhen otok v takozvani Zahodni Indiji, to je v Atlantiku ne prav daleč od južne obale Združenih držav. Nekoč smo ga v Sloveniji poznali menda samo po imenitni cigari “portoriki”. Že nekaj desetletij je del Združenih držav — in ni. Je samo “pridružen” Ameriki kot del njen,ega “Commonwealtha”, ni pa z njo “združen”. Vendar so Portorikanci pravi ameriški državljani, le da imajo domala v vseh pogledih samostojnost. Kljub temu se ne počutijo dobro. Mnogi celo trdijo, da so prav za prav le nekaka ameriška kolonija. Z odobritvijo iz Washingtona se pripravlja plebiscit, ki bo odločal med trojno možnostjo: ali ostane tako kot je, ali dobi Puerto Rico popolno samostojnost, ali pa postane 51, država Združenih ameriških držav. Datum plebiscita še ni določen.
CHICAŠKI NADŠKOF CODY je v dneh črnskih izgredov pozval duhovnike, redovne brate in nune, naj gredo med razgrajače in jih skušajo pomiriti. Naročil jim je, naj gredo v svojih redovnih oblekah, čeprav jih drugače morda v javnosti ne nosijo. Sklepal je, da bo pojav redovnikov, posebej še nun, vplival na črnce in belce, ki so si bili tako hudo v laseh. Nadškof se je odločno postavil na stran črncev in obsodil tiste med belimi, ki še vedno porivajo črne sodržavljane v kot. Redovniki in redovnice so res šli med razgrajače v velikem
številu. Čudežev ravno niso delali, celo marsikako bridko so morali požreti. Vendar trdijo poznavalci razmer, da so imeli več uspeha kot sam črnski voditelj dr. Luther King, ki ga je bilo povsod videti in je miril, kar je mogel, po večini se pa razgrajači niso dosti zmenili zanj. So ga bili že preveč vajeni-
BELIM ČIKAŽANOM je nadškof Cody ni po-sebno prikupil. Morda komaj polovici, drugi polovici se je pa tako hudo zameril, da so ga obkladali z najhujšimi priimki. Duhovi so bil tako razkačeni, da je bil nekaj časa vsakdo v nevarnosti, kdor je zagovarjal črnce. Celo v katoliških cerkvah so duhovniki rajši molčali o izgredih, kot da bi videli ljudi vstajati iz klopi in odhajati iz cerkve, če bi duhovnik zinil kaj v prid črncem. Prav tako se je godilo v protestantskih cerkvah. Je pač tako, kadar je struna prehudo napeta, je treba malo popustiti, da ne poči. Počakali so na vsaj površno pomirjen-je, potem so spet mogli kaj reči.
VERA V PEKEL ni kar nič potrebna, tako sm° nekje brali. Bilo je pisano, da je nekdo rekel v večji bružbi: Jaz nič ne verjamem, da je pekel> pa naj še tako dokazujejo, da je. Eden iz družbe mu je odgovoril: Saj ni treba verjeti vanj, tudi brez take vere boš prav lahko prišel noter. Prav za prav še lažje.
JEVGENIJ JEVTUŠENKO, znani ruski pisatelj, je javno pozval ameriškega pisatelja Johna Steinbecka, naj pove, zakaj ne protestira proti vojni v Vietnamu. Steinbeck je odgovoril nekako tako: Zato ne protestiram, ker zahtevate od mene, da bi protestiral samo zoper tisto polovico vojne, ki jo vodi Amerika. Stopiva skupaj in obsodiva celo vojno, ne le polovico. To se pravi, tudi tisto polovico, ki jo vodijo komunisti, pa bom takoj podpisal. Vsa stvar je silno preprosta. Pregovorite komuniste v severnem Vietnamu, da bodo pripravljeni priti na konferenco, pa bodo kanoni tisti hip utihnili.
V	ZVEZI Z DOGOVOROM BELGRAD — VATIKAN smo brali v A.S.: “Poznavalci menijo, da je šlo Titu veliko za to, da spravi duhovnike v emigraciji pod disciplino kat. škofov v Jugoslaviji-Na to seveda Cerkev ni mogla iti in se je zavezala le za duhovnike doma, ki so pod disciplino tamkajšnjih škofov.”
“KLIC TRIGLAVA”, slovenski mesečnik v Londonu, je v prvi vrsti političen list. Vendar se spušča tudi v vsa druga kulturna vprašanja, zlasti seveda slovenska. Letošnja avgustova številka je °bjavi]a dolg pregled vsega dela za Baragovo beatifikacijo. Naslov članku je: BARAGO NA OL-*AR! Glavni podatki v članku so zajeti po poročilu dr. Filipa Žaklja, voditelja južnoameriške Baragove Zveze v Argentini. Tiste dni se je g. ža-e'j mudil v severni Ameriki in Evropi. V januarski številki istega letnika je KLIC TRIGLAVA objavil podoben pregled dela in uspeha za Slomško-v° beatifikacijo.
SLOVENSKI ČLOVEK V SYDNEYU je šel Po osebnih opravkih na jugosl. konzulat v Double v ayu. Spomnil se je na našo objavo v avgustovi številki in je vprašal, če lahko dobi izvod lista JOVINE DANICA. Prinesli so mu celo skladovnico °tične številke in mu rekli, naj jih deli med 2I1ance. Pa je vzel le en izvod zase, druge je odklonil.
O	IZGREDIH ČRNCEV V CLEVELANDU in
rugih ameriških mestih je zapisala “Ameriška Domovina” : Izgredi so podobni čiru, ki boli vse me-st°, ne samo nas. Čir pa ne bo ozdravljen s policijo ln narodno gardo. Ozdraviti ga more in mora samo odločna socialna politika, ki vidi svoj cilj jasno Pred seboj in ga vztrajno skuša doseči, šele tak-rat, ko te politike ne bo, bo prišel čas za obupa-Vanje. Tega pa trenutno še ni.
“ČRNA SILA” IN “BELA SILA” si stojita ^asproti v rasnih izgredih v Združenih državah ^erike. Kako je prišlo do teh nazivov na obeh straneh, ni jasno. Verjetno je samo nekako geslo,
. je nekdo vrgel med vshičene množice, pa se
ki
hitro prijelo in se polastilo razburjenih ljudskih ^as. Kmalu je namesto golega gesla začelo pomen-Ja^ — dvoje bojnih front. Pravijo, da so črnci prvi ^aceli stvar tako razumevati. Kje je pamet, ko je Cfncev v Ameriki le 11 odstotkov? In kje je pa-na strani belih, ki so v Chicagi nastopili v °JU” zoper črne pod praporom hitlerjanske ^astike? Neprizadeto poročilo pravi, da so svas-
0	dvigali v glavnem potomci beguncev iz vzhod-ne EVrope, ki so na lastni koži pred leti doživljali J**, svastike. Poročevalec se čudi, kakb psiho-Sija mas postavlja priznane vrednote na glavo, adar zavre kri in možgani izgubijo oblast.
SESTRA ANGELIKA, nuna frančiškanka v st;caei, USA, se je pridrružila črnskim demon-antom, ki so prirejali izgrede po mestu in zah-vali svoje človečanske pravice. Sestra je obža-vala izgrede, toda čutila je, da bi črni manj
razgrajali, če bi bili beli bolj dostopni za pravice črncev. Toda ko je korakala v sprevodu črncev, so jo napadli beli mladoletniki najprej s psovkami, nato s kosi opeke in praznimi steklenicami. Dobila je hudo rano na glavi. In je vedela, da so med napadalci taki, ki so bili tisti dan pri maši in obhajilu. Pozneje je rekla: “Nič nisem huda na te ljudi. Le boli me, da jih nismo bolje vzgojili”.
V	PRISTNI INDIJANSKI NOŠI sta v spremstvu g. Jožeta Godina iz Clevelanda stopila pred sv. Očeta mlada Ričard in Lizika iz Marquetta, potomca Baragovih Indijancev, in mu poklonila Baragovo plaketo, ki jo je izdelal nalašč za to kipar France Gorše. Lizika je rekla: Sveti oče, napravite škofa Baraga za svetnika! Papež se je nasmehnil, blagoslovil njuno obleko in jima dal za spomin svetinjico, kovano za obletnico enciklike Rerum novarum. To je bilo letos 20. julija v poletni papeževi rezidenci Castel Gandolfo.
CHIKAiŠKI NADŠKOF CODY je javno priznal
—	priznal “s težkom srcem”, kot pravi sam — da mnogi katoličani v njegovi nadškofiji nikakor nočejo razumeti, da so tudi črnci ljudje in jim je treba dati vse človeške pravice. Trenutno gre najbolj za to, da bi beli ne odklanjali črncev, ki iščejo stanovanje v hišah belih gospodarjev. Vsak se jih brani — seveda ne brez vsega vzroka — toda če bo tako ostalo, kam naj gredo, kdo in kako jih bo “civiliziral”? Beli, posebno če so verni, kar se od katoličanov vendar pričakuje, bi morali znati potrpeti z zaostalostjo črncev, jih sprejeti kot enakopravne, pa po najboljših močeh pomagati, da se bolje izobrazijo in vzgoje.
PAPEŽ PAVEL VI. je ob obletnici svojega poleta v New York pred Združene Narode z bridkostjo v srcu mislil na svoj lanski neuspeh. Ves svet je takrat pozval, naj vendar že enkrat opusti misel na vojno. Njegove besede niso prodrle do src. Bridko je nedavno potožil, da je želje po miru letos še manj kot lani. še in še apelira na voditelje narodov, naj ustavijo vojno, zlasti v Vjetna-mu, uspeha ni videti. S posebno okrožnico — encikliko — je pozval verne vsega sveta, naj letošnji oktober — rožnivenski mesec — posvetimo zaupni molitvi za mir, zlasti po posredovanju Kraljice rožnega venca. Sam je vodil na praznik sv. Frančiška v Rimu molitve v ta namen pred veliko množico vernih. Kadar se ljudje po svoji očitni nemoči ne morejo izviti iz vojnih ali drugačnih zablod, ne ostane drugega, kot vreči se v očetovske roke božje. Zaupanje vanj gladi človeške strasti in želja po svetovnem miru najde prostor v mnogih srcih.
Wollongong
Iz Slovenske Duhovniške Pisarne n.s.w.
Tel. za p. Valerijana: 31-3655
Službe božje
Torek 1. novembra (praznik VSEH SVETNIKOV) Sydney, St. Patrick, zvečer ob 8.
Sreda 2. nov. VERNE DUŠE:
Sydney, St. Patrick, zvečer ob 8.
Nedelja 6. novembra (prva) :
Blacktown (stara cerkev) ob 10:30 Croydon Park (SV. Janez) ob 10:30 Nedelja 13. nov. (druga):
Sydney (St. Patrick) ob 10:30 WOLLONGONG (St. Francis Home) ob 4.45.
PRIDITE, MOLIMO
Po redni slovenski službi božji, 13. novembra, bomo šli na pokopališče, da se spomnimo v molitvi svojih dragih pokojnih, ki šo šli pred nam v večnost. Po opravljenh molitvah bosta Peter in Angela Arhar v narodnih nošah prižgala na posameznih grobovih lučko in položila tja šopek. — P. Va-lerian.
Ne-wca*tle
Nedelja 16. oktobra (tretja v mesecu) :
LeichHardt (SV. Jožef) ob 10:30 Canberra, ACT (Braddon) ob 6.15 zvečer.
Nedelja 23. okt. (četrta):
Sydney (St. Patrick) ob 10:30 VilIawood (Gurney Rd.) ob 10:15 HAMILTON, N.C. (namesto peto nedeljo) ob 6. zvečer
Nedelja 30. okt. (PETA, praznik KRISTUSA KRALJA):
Leichhardt (SV. Jožef) ob 10:30 ROMANJE V PADDINGTON popoldne ob 2:30
Oktober ima pet nedelj. Peta bi bila vaša slovensko službo božjo. Ker pa ima ta dan mait-landska škofija praznovanje — kamor ste vsi vabljeni — bo slovenska služba božja pri vas en teden prej. to je četrto nedeljo v mesecu, 23. oktobra. Kraj je isti: cerkev Srca Jezusovega na Hunter Street, Hamilton, čas je: ob šestih zvečer. Pred mašo spovedovanje. — P. Valerian.
Prvo nedeljo v novembru, 6. dan v mesecu, bomo spet molili za. blagor domovine v znani kapelici sv. Frančiška v Paddingtonu.
“O Bog, ki si dopustil, da so naši najboljši v krvavi revoluciji žrtrvovali svoje življenje, za vero in dom, poveličaj jih in se usmili našega naroda ter ga po njihovih žrtvah reši brezbožnega komunizma in narodnega pogina.”
>;
$
'M
$
>:
♦!
'M
>;
$
$
>;
%
ROMANJE NA PRAZNIK KRISTUSA KRALJA
V	nedeljo 30. oktobra popoldne
CERKEV SV. FRANČIŠKA, PADDINGTON
S p
red
2:30 zbiranje med cerkvijo in šolo za procesijo: narodne nose posebej naprošene.
3:00 pete litanije Srca Jezusovega v cerkvi, nato pridiga (takoj po prihodu v cerkev prilika za spoved).
3:30 zborna sv. maša s petjem, med njo sv. obhajilo. — Po maši zahvalna pesem.
RAZSTAVA SLOVENSKEGA TISKA
P o romarskem opravilu v cerkvi vsi povabljeni v dvorano.
Kratek program na odru v režiji p. Valerijana za 151etico lista MISLI.
Prost ogled razstave od mize do mize.
V	spodnji (Škrjančkovi pevski) dvorani čajanka, ostala okrepčila prinesite s seboj.
Da ne bo v gornji dvorani za ogled razstave prevelika gneča, se nekateri dalje pomudite v družabnosti spodaj.
Razstava bo odprta do 9. zvečer.
kaj koncil pričakuje
OD SVETNIH VERNIKOV?
(Iz govora škofa Muldoona, Sydney)
(Nadaljevanje)
Za bolje urejen »vet
Kristusov evangelij ni samo za to,
da nam kaže pot v nebesa. Tudi srečno življenje na tem svetu je odvisno od tega, če evangelij Upoštevamo ali ne. Sodelovanje katoliških laikov lahko mnogo pribomore k bolje urejenim družbenim zadevam sveta. Koncil pravi:
“V božjem načrtu za ta svet je, da naj ljudje sodelujejo za vedno boljši in popolnejši red tudi v časnih zadevah”. Kraljestvo Kristusovo mora odsevati v vsem, kar človek snuje, dela, združuje.
“V teku človeške zgodovine je uporaba časnih stvari zašla na mnoga kriva pota. človekova greš-«ost je zakrivila, da so se rodile vsakovrstne na-Pačne predstave o Bogu, naravi človeka in moralnosti. Tako se je vtihotapila v poedince in družbo nsodna pokvarjenost in nenravnost. V naših časih Prihaja nevarnost tudi od tod, da ljudje postajajo napredek znanosti, novih odkritij in iznajdb na oltar namesto Boga in postajajo sužnji sveta, ne njegovi gospodarji”.
Družbeni red na svetu sestoji iz mnogih prvin: fužina, kultura, gospodarstvo, razna udruženja in njihova zakonodaja, umetnost, znanost, politika, mednarodni odnosi in tako naprej. Če vsa ta ’n taka gibanja hodijo svojo pot v nasprotju z evangelijem, kako naj bo življenje na svetu srečno?
V	vseh navedenih področjih človeškega udejstvovanja je dovolj dela za laičnega kristjana, da zanese vanja duha evangelijev. In je tudi njegova Posebna naloga ter dolžnost. “Svetla luč evangelijev, vodtsvo Cerkve in njihovo lastno z ljubez-n'Jo navdahnjeno prepričanje jim narekuje, kako 11 aj zastavijo svoje delo za boljši svet”.
Ne gre za to, da bi katoličani prevzeli zunanjo °blast nad svetom in njegovim udejstvovanjem, *e v blagor in srečo celukupne družbe naj pazijo n,a to, da javnost ne izgubi pogleda na božje pra-Vlce in se družba ne oddtuji ciljem, ki so ji dani °d samega Stvarnika. Katoličani naj bi v tem
smislu služili svetu kot poedinci in kot krščanska združenja pod naslovom krščanskih socialnih gibanj, ki jih je koncil posebej toplo priporočil in pohvalil. Namen jim je, dvigniti na višjo plan vso zgradbo družbenih medsebojnih odnosov od splošne kulture do politike.
Vedno naj bodo pripravljeni sodelovati z vsemi ljudmi dobre volje in čistih namenov kot pomočniki brez sebičnosti in iskanja lastnega izrednega prestiža.
Te in take naloge pomenijo pravi in pristni apostolat. Ni lahek ta apostolat, zahteva globoko osebno izobrazbo in veliko mero notranje samov-zgoje. Laik mora dobro poznati evangelije in njih razlago v Cerkvi, mora znati presojati, kako in v katerih okoliščinah je treba evangelijsko misel obrniti na konkretne okoliščine in primere. Ni dovolj samo tu in tam malo pogledati v socialni nauk Cerkve, naprej in naprej je treba proučevati, kaj Cerkev misli o novih podvigih, ki se dan na dan pojavljajo v svetovni javnosti. Vse novo ni že samo po sebi tudi slabo, veliko tega se da obrniti v veliko korist splošnosti. To se pa ne bo zgodilo samo od sebe, na delu morajo biti razgledani možje in žene, ki znajo ločiti zrno od plev in vedo, kako napeljati vodo na pravi mlin.
'Če bi med katoliškimi laiki obeh spolov ne bilo takih, ki se resno trudijo in usposabljajo za tako udejstvovanje, bi bilo to očitno znamenje, da so naši laiki izgubili ves smisel za osebno udeležbo pri utrjevanju Kristusovega kraljestva na svetu.
(Bo še)
IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W.
Krsti
Dominik Darko Vatovec, North Strathfield. Oče Stanko, mati Olga, r. Rebec. Botrovala sta Alojz in Patricia Rebec — 4. septembra 1966.
Daniela Grželj, Corrimal. Oče Alojzij (Gino), mati Jerica, r. Žakelj. Botrovala Marjan Grželj in Marija Menart, katero je zastopala Milena Roš
—	11. septembra 1966.
Štefan Anton Ilijaš, Homebush. Oče Karl, mati Favsta, r. Kariž. Botrovala Dalibor in Lina Šedlbauer — 18. septembra 1966.
Linda Brožič, Camperdown. Oče Milan, mati Ivanka, r. Boštjančič. Botrovala Pavel in Hermina Barba — 17. septembra 1966.
Vsem iskrene čestitke!
NEW SOUTH WALES
Bondi Junction. — Z zanimanjem berem dopise, ki jih pošiljajo v MISLI Uršičeve sestrice iz Viktorije. Posebno se zanimam za te dopise zato, ker so njihovi starši doma iz sosednjih vasi. Zelo me veseli, da so te deklice tako zavedne Slovenke. Škoda, da je toliko slovenskih družin v Avstraliji, ki se ne potrudijo, da bi njihovi otroci znali slovensko. S posebnim zanimanjem sem opazil v dopisu Uršičevih, da je imel novo mašo g. Janko Kosmač. Bila sva sošolca tri leta v gimnaziji v Cerknem. Zasluži moje čestitke, Bog ga živi! Zraven naj pa dostavim, da je imel novo mašo še drug moj sošolec: g. Alfonz Močnik. Z njim sem hodil v šolo samo eno leto in to v Orehku pri Cerknem. Prav lep pozdrav vsem Uršičevim in še veliko nam napišite. Nisem samo jaz, ki rad berem. — Mario Abram.
Warilla. — Pa sem le dočakala, da je napovedan prihod tretjega dela Muserjeve povesti LJUDJE POD BIČEM. Temu pismu prilagam denar za knjigo, da jo dobim med prvimi. Pošiljam tudi rešitev ugank. Rada jih rešujem in se lepo zahvaljujem vsem, ki pošiljajo v list uganke. Le še veliko jih dajte v list. Pozdrav vsem. — Ivanka Žabkar.
Merrylands. — Podpisana sem naprošena, da poizvem, kje biva rojak Anton Štotl, ki po njem sprašuje mati v domovini. Zadnji znan naslov je bil: 113 Dowling St., Redfern. Prosim sporočila na MISLI ali na naslov: Gizela Šarkan, 104 Harris St., Merrylands, NSW.
Fivedock. — Ta nar preh pse vam rat pret-stavu. Jest se pišem Gustl Piskernik in zde j ževim u Fivedock al pu naše “Pet psou”, prej pa sem živu u Crow’s nest al pu naše u “Sračjem gnejzd”.
Jest sen se uglasu zetu, ke se men kr grauža, ke berem u vašeh “Misleh” kaku en druzga pegla-jo zavel sluvenzga pisajna. Kua so usm možgančke zavrel? Pa še prauja, de lubija sluvensk jezik, zraun pa se te salabolske gobce sam met saba špo-taja in špetiraja, kdu de prou piše in kdu de ne.
Men se kr fržmaga, de me niso pusti jet na
fronto, ku ste zadnč reki, da bo zdej vojska zavel sluvenzga jezika. Prmej štefecel, to bo še hec!
Tu vam pa morm puvedat, de so mene učil moja mat in ona je bla zmiri hudo brihtna! Ke sem biu še smrkouc in sen se spravlu k pisajne pa sen jo uprašu, kaku se tu al un piše, so zmiri reki: “Gustl, taku zapiš, kukr ti je jezik zrasu! Sam tu glej, de se nauš legau!”
Vite in tega sen se ves cajt sojga živlejna elpu držu in se bom držu do konca pa fertik!
Zatu vam pa praum, gesput uredenk, nej že nehaj a s tistm kdu ma prou pa kdu nima prou, drgač bom pršu še jest zraun. Takat pa bo ratala čist ta prava krvava rihta! Nej rajš pogruntaja taka šrifta in tak pisajne, de bomo usi use za-stopl. In na tu nej usi lepo gledaja, de se nauja legal pa amen!
•če res ne vejo, keku psoj cajt bel pameten zabijal, pa jem dejte tula uganka za pagruntat.
Pa use te brihtne betice nej dober zamirkajo usaka beseda!1 Astn, tle mate moja uganka:
Ena flaša košta s štofelcam vred en dolar pet centov. Flaša sama pa košta en dolar vec kuki* štofelc. Uprašajne je zdej: kulku košta flaša i" kulku košta štofelc?
Grem staut, de nuben vaš kunštjakovič ne bo znau prou zrajtat. če vam bo prou, gesput uredenk, vam bom puslau ta prau utgovor za prihod-na številka, prou? To se prau, če se nauja do ti' stga cajta usi vaši sluvenski pisatelni met saba že paklal.
Pu sluvensk vas elpu pazdravla
vaš Gustl.
Neki pše rat prstavu: tistmu, ke bo uganka prou pagruntu, bom Šenku eno flašo ta slatkega-Utgovort pa je mus do peruga novembra letošenga leta, drgač ne vela več! če bo pa več takih tiču, bomo pa žrebal, ke pa flaše na morm rezat kuker torta!
Guitl.
TISKOVNA RAZSTAVA
30. okt. 1966
VICTORIA
VVESTERN AUSTRALIA
East Hent/eigh. — Včeraj sem dobila septembrske MISLI in zvečer po končanem delu vse prebrala. Na zadnji strani sem se lotila tudi dopolnje-vanke. Pošiljam rešitev. Saj tudi druge mesece rada rešujem uganke, pa vedno ne pošljem rešitve. ‘Prepir” med Janezom, Pepetom in Lojzom me zelo zanima. Ko napišem kako pismo temu ali one-pa zraven mislim, koliko bi ti trije tički v mo-pismu predrugačili. Pregovor pravi, da kdor h°če, tudi v jajcu dlako najde. Nekaj tega pregovora bo že tudi za naše tri učenjake veljalo. Vendar je takole “kreganje” prav poučno za nas vse, Posebno še za stare, ki smo na šolske knjige in slovnico že pozabili. Le še kaj napišite, fantje. Če ste pa vsi že možje, bi rada slišala, kako pravilno Po slovensko zmerjate svoje boljše polovice. Listu MISLI pa želim še veliko nadaljnjega uspeha. — Frančiška Stibilj.
Melbourne. — Kot menda vse slovenske organizacije v Avstraliji, smo tudi mi imeli precejšnje težave na občnem sboru SDM dne 3. septembra, da smo sestavili nov odbor. Manj in manj je ljudi, ki bi bili voljni žrtvovati nekaj uric prostega časa v korist nam vsem. Vendar se je posrečilo sesta-
li	odbor in v informacijo pošiljam imena: predsednik Tone Slavič, podpreds. Simon Špacapan, tajnik Stanko Pibernik, blagajnik Stanko Prose-n&k, kult. ref. Ivan Mihelj, soc. ref. Maks Hartman, nacelnik članstva Martin Adamič, gospodar Lojze Ašenberger, odborniki: Vekoslav Žerdoner & Bogomir Čelofiga, nadzorniki:	Vergilij Gomizelj,
Stanko Jakob, Marjan Peršič. Lep pozdrav vsem rojakom! — Stanko Pibernik.
Perth. — Ker vidim, da MISLI spet vzbujajo zanimanje za slikarja Stanislava Rapotca, vas bo veselilo zvedeti naslednje: Tukajšni tednik WEEK-END MAGAZINE je 24. septembra imel članek ART IN AUSTRALIA TODAY. Našteva celo vrsto slikarjev s kratkimi opombami ter prinaša njihove fotografije in slikarije, deloma v barvah. Med njimi je dosti na častnem mestu tudi naš g. Rapo-tec. Pripomba pravi, da je prinesesl s seboj v Avstralijo “ideje evropskega in ameriškega ekspresionizma.” Dalje pravi, da Rapotec drzno uporablja barvilo in ljubi igro barv. Njegov čopič nič ne skopari, prav z obilico barvila vzbuja “občutje — mood”. Priložena slika je vzeta iz galerije v Perthu, kjer je nameščena, pa žal ni v barvah. (Saj bi je MISLI ne mogle prinesti v barvah — ur.) Njen naslov je samo: THE MOOD WEST OF BOURKE. To je farmarska pokrajina v NSW. — Naročnik.
OUEENSLAND
Brisbane. — Kot zbiratelj znamk izrekam zadalo pisateljici Miri Mar za članek v septembrskih KISLIH. V prikupni in jasni obliki nam je predstavila ptička na znamki za 25 c. Razveseljivo je, da so se poštne znamke v Avstraliji zadnja leta Zelo zboljšale. V zunanjem svetu jih občudujejo. Avstralija je že nekaj let zaporedoma odnesla prvo Nagrado na razstavah znamk glede njihove kvalitete. Primerjava s starejšimi izdajami je res ka-Kor noč in dan. Morda nam bo Mira Mar popisala se druge znamke s ptičkami, polži, škorpijoni in kar J.e še takega. Zbiratelji znamk in vsi drugi rojaki J1 bodo zelo hvaležni. Saj znamke predstavljajo obširno polje znanja o svetu in njegovih značilnostih- še enkrat hvala Miri, vsem pa lep pozdrav. — '"»i Primožič.
Z MuNSTRSKE UNIVERZE V NEMČIJI piše avstralski študent, ki je šel tja največ zaradi nemškega jezika, kako tam malo poznajo Avstralijo. Na univerzi je vpisanih kakih 18,000 dijakov iz mnogih dežel, med njimi je tudi Jugoslavija. Vsi ti študentje s profesorji vred vedo o Avstraliji komaj kaj. Imajo jo za majhen in brezpomemben otok in se čudijo, ko jim Avstralec pove, da je dežela tako velika kot približno vsa Evropa, če pride med njimi do pogovora o Avstraliji, omenjajo le kenguruje in zajce. Če je to res glede izobražencev z vseučilišča, kaj naj človek pričakuje od “navadnih” ljudi?
KDO SO HULIGANI- HOOLIGANS?
(Po razlagi v Ljubljani)
DANES SE MLADI GREDO HULIGANE. Nič ne de, če ne vedo, kaj prav za prav huligan je. Sodoben mlad človek misli, da mora biti huligan, če ne, ni ne mlad ne sodoben — ne sodi v naš čas. Želel sem si jasnosti, kaj je prav za prav huligan.
Najprej me je imelo, kakšna beseda je to. Dognal sem, da je ruska izposojenka, da pa imamo tudi mi njen koren v glagolih hulati ali huli-ti. Glagol pomeni zaničevati, žaliti, grajati, sramotiti; odtod hulavec ali hulež za človeka, ki take stvari dela, pa tudi upornež, kljubovalec. Njegovo dejanje je pa hula ali hulba.
Pa kaj bi domače besede? Vse drugače zveni ruska, ta pove nekaj čisto drugega. In vendar še tega ne vemo, kako naj jo naglašamo. Slovenski pravopis jo je naglasil kar po zgledu domačih glagolov: huligan. V ruščini je huligan, v srbohrvaščini pa huligan, huligana. Pomen besede je pa res enak domačim: huligan je zaničevavee,
sramotivec, ničvrednež malopridnež (pa ta beseda je zanj kar prenedolžna.)
Kdo je torej huligan? Lahko bi se reklo: človek, ki mu nobena stvar ni sveta. Zato ne čuti ne spoštovanja ne strahu ne občudovanja pred nikomer in pred ničemer. Zato ne prizna nobenih obstoječih vrednot, ne pravil ne navad. Sega rad po tem, kar bije v obraz vsemu veljavnemu. To velja za pravila olike, dostojnosti, noše, velja mu tudi za jezik in umetnost.
Huligan sega po prostaškem izražanju in Je prepričan, da je v takem prostaškem govorjenju iskrenost, moč in demokratičnost. Nobena reč mu ni umazana, nobena nedotakljiva, najmanj Pa spolnost. Zato govori o spolnih stvareh s prostaškimi besedami, ki jim je namen dražiti organizem in zbujati poželenje. Tudi v noši in vsej zunanjosti so se huligani zaleteli k primitivcem> k neciviliziranim ljudstvom. Razkazujejo goloto, oblačijo se po kavbojsko in in so ponosni na razmršene lase . . .
PESEM “POD OLJKAMI”
“Katoliški Glas”
PO ZADNJI SVETOVNI VOJNI sta se v ljubljanskih zaporih srečala dva duhovnika, oba ljubitelja petja in glasbe. V dolgih urah brezdelja sta se rada pogovarjala o naših skladateljih in lepih pesmih; pogovor je nanesel tudi na goriškega skladatelja Vinka Vodopivca.
“Od Vodopivčevih pesmi je zame najlepša “Pod oljkami”. ”
“Imaš prav,” je svojemu sobratu potrdil dr. Kimovec. ‘Vendar pa smo to lepo pesem v Ljubljani kmalu spravili v arhiv.”
‘V arhiv?” se je čudil sobrat, “saj je to najlepša postna pesem!”
“Da. Vodopivec ji je dal prekrasen napev, a mi smo jo odložili zaradi težko umljivega izraza: “Za limbar tvoj, za limbar tvoj”. Ljudje niso razumeli smisla teh besed, ker to so pesniški izrazi in M. Elizabeta (Ivana Kremžar) je pri pesnitvi mislila na sebi enake, Bogu posvečene duše.”
“Glede tega se popolnoma strinjam s teboj« toda v moji dekaniji pesmi nismo spravili v arhiv zaradi težko umljivega izraza, ker sem te besede nadomestil z jasnejšim, preprostim izrazom, ki pomeni isto.”
“Kako se glase?” se je zanimal dr. Kimovec.
“Namesto besed “Za limbar tvoj, za limbar tvoj’ sem napisal: “Da reši te, da reši te”. Le po" skusi zapeti, videl boš, da odgovarja melodiji in smislu izraza.”
Dr. Kimovec je z mrmrajočim glasom ponavljal besedilo pesmi in vzkliknil:
“Zares! še posebno k drugi kitici se prilega ta izraz: “morje trpljenja in težav, da reši te, da reši te”. Hvala, dragi sobrat! če se srečno vrnem domov, bom takoj vzel iz arhiva to prelepo pesem in spet jo bomo peli!”
TISKOVNA RAZSTA V A, V P ADDIN GTONU
Nedelja 30. oktobra
CARINIA RECORD BAR
18 RAWSON PLAČE, SYDNEY
»
1
$
>:
»
i
NUDIMO VAM NAD 6000 NAJNOVEJŠIH PLOŠČ Z NARODNIMI PESMIMI IN PARADNIMI NASTOPI NA RADIU IN TELEVIZIJI IZ SLOVENIJE	BOSNE
MAKEDONIJE	SLAVONIJE
DALMACIJE	SRBIJE
Vprašajte našega zastopnika za katalog
ali pišite naravnost nam.
DOPOLNJEVANKA III.
>:
>:
>;
>:
I	*
I PEČARSTVO
S	a
::
!•!	POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC	5
H	$
$	PO KOPALNICAH, KUHINIJAH I.T.D.	g
I	§
g	Delo	garantirano	}‘j
v	|
MARTIN ADAMIČ, 8 Dixon St., Malvern,	§
g	VIC.	|
I
Š	Tel.:	50-3905
1	i
•• • •	.»•• »« • ♦ •• •• •• • • •••• »•••♦•«
Kdo je padel: Seveda Janez sam.
Rešitev poslali: Lojze Košorok, Jože Grilj, Ivanka Žabkar, Franca štibilj, Pepe Metulj, Martin Mirtič.
V	pričujoči dopolnjevanki morajo črke v kro-dati besedo, ki pomeni poseben prispevek listu.
Rešitev je spet dvojna. Najprej vstavi besedo kroga, nato jo podaljšaj (z drugačnim pomenom) skozi ves lik. Pomen besed je nakazan v spodnjih razpredelnicah.
Prva
1 ples — velikansko
2 konec zemeljske osi — plesna godba
3 število — zvonik
4 debela palica — pecivo
5 bodalce — drevesni sad
Druga
1 člani starega ljudstva — skica
2 pod — prisilno delo
3 neoblečen — hitro
4 naprava za gretje — uradno potrdilo
5 čreda brez r — mesto v Furlaniji
DOPOLNJEVANKA II. REŠENA
Prva: I	Tone — tonem; 2 pop	— popis;	3	kri
" Krist; 4	ves —	veslo; 5 vest —	vesti;
Druga:	1 polo	— polom; 2 hud	— hudič;	3	tek
tekst; 4	top —	toplo; 5 brat —	brati,
črke v krogih:	MISLI.
I Laž.o,-V
| mr •	?
4» Mendelej i ,*—<■
BUR MA
/	\	-.j..-
1	4$?	!S70^Limpang/	X
>n\ lutaVdit o? V }\ S. \ IT 7	• Udon
^ 8 .1 V®1! {L.J , Jarv 1 * /Mulm«;« * H(F|tsanuiok \
,Luang
'Prabang
r*SuratTani
frSonghl* —	_
***! ^C^Kota Baru
MALAJ/^vT- ->
KITAJSKA
% KVANGS!
i	>;
SLOVENSKA MESNICA ZA
WOLLONGONG ITD.
tone in I REINHILD OBERMAN
1
20 Lagoon St., Barrack Point, NSW.
i*i Priporočava rojakom vsakovrstne mesne H izdelke: kranjske klobase, ogrske salame, slanino, sveže in prekajeno meso, šunke itd.
•J* Vse po najboljšem okusu in najnižjih cenah.
*
Kazumemo vse jezike okoliških ljudi, i*! Obiščite na« in opozorite na nat vse svoje £ prijatelje!
[DARILNE POŠILJKE
živil in tehničnih predmetov (bicikle, motocikle, mopede, radijske in televizijske aparata, frižiderje itd.)
ZA SVOJCE V DOMOVINI
pošilja tvrdka
Stanislav Frank
CITRUS A G E N C Y
74 ROSEWATER TERRACE OTTOWAY. S.A.
Telefon: 4 2777	Telefon:	4	2777
SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO _ BRZINA —
SO ZNAČILNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA
PHOTO STUDIO
N I K O L I C H
108 Gertrude Street
Fitzroy N. 6, Melbourne, Vic.
(Blizu je E^chibition Building)
Se priporoča rojakom za naročanje fotografij vseh vrst.
Nevestam posojam poročne obleke po nizki ceni
Odprto vsak dan od 9. do 1. in od 3. do 7. pop.
Ob sobotah in nedeljah od 9. zjutraj do 7. zvečer — TEL: JA 5978
H« M >»♦♦♦♦♦♦♦♦♦ + ♦♦♦ ♦■f++44» ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ -»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦+♦■»♦
BOŽIČ JE TU	|
CENIK STANDARD DARILNIH	\
PAKETOV
NAJSTAREJŠE IN NAJSOLIDNEJŠE SLOVENSKE TVRDKE
Dr. J. KOCE
G.P.O. BOX 670, PERTH W.A. TELEFON 87-3854
Božič je pred vrati! Pohitite z naročili! Ga blago. V cenah paketov je vključena in viteta da bodo Vaši doma -esnično dobili paket popol najbolj razveselili, kajti mnogo prUrčneje in to o Božiču spomnite z darilom v obliki paketa.
Pripominjam^ da sem bil pred kratkim v Tr uredil, tako ste /ahko brez skrbi, da bodo Vasi
Če želite poslati na isti naslov več kot en pa Ra člana družine, recimo očeta, drugi paket na °četa itd.
Vsi paketi so standard paketi, vsled tega kar lahko predlagate, je, da bo v paketu sladkor roni namesto špagetov.
Ob enem z naročilom pošljite Money order, priporočenem pismu (registered letter). Prej
rantiram, da vsak paket vsebuje samo prvovrstno tudi carina, ki je v Trstu vnaprej plačana, tako noma brezplačno v roke. Na ta način jih boste pleje pri srcu bo Vašim dragim doma, če se jih
stu in sem osebno na licu mesta vse potrebno doma s paketi moje firme res vec kot zadovoljni, ket, Vam svetujem, da pošljete en paket na ene-mamo, tretji pa na sestro ali brata ali starega
ne morem vpoštevati nobenih sprememb. Edino, v kristalu namesto sladkorja v kockah in maka-
Gotov denar tudi lahko pošljete, toda samo v šnji cenik je razveljavljen.
pAKET ST. 1:
J kg. kave Santos Prima
*	kg- čokolade kg. kakao
pAKET ŠT. 2:
2	kg- kave Santos Prima kg. sladkorja v kockah
$7.00
1 kg. mila za pranje 100 gr. toalet mila
2 kg. olivnega olja
1 kg. svinjske masti 1 kg. špagetov/makaronov
6.10 kg.	$	10.00
kg.
pAKET šT. 3:
J kg. Santos Prima f kg. sladkorja v kockah \ kg. čokolade
8	kg. kakao
3 k,
*.
PAKET št. 4:
*	kg, sladkorja v kockah
PAKET ŠT. 5:
1 kg. kave Santos Prima 1 kg. sladkorja, kocke $ 8.00 1 kg. riža Carolina
J kg. bombonov, finih 100 gr. čaja Ceylon 100 gr. popra v zrnju
3.70 kg.	$	7.00
PAKET ŠT. 6:
$ 7.00 2 kg. polenkovke (orig. norveška)
1	kg. olivnega olja
t
PAKET ŠT. 7:
1 kg. kave Santos Prima 5 kg. sladkorja kristal
5 kg. makaronov, špagetov, finih
2 kg. riža Zlato Zrno
i	kg. popra v zrnju
1	kg. čaja Ceylon
3 kg.  .................................... $	8.00
13i kg.	$	16.00
PAKET ŠT. 8:
2 kg. kave Santos Prima
3 kg. sladkorja kristal 5 kg. svinjske masti
7 kg. riža Carolina Ardizzone
1	kg. rozin (grških sultan)
IAKET ŠT. 9:
1 lej. kave Santos Prima 5 kg. makaronov/špagetov, finih 5 kg. sladkorja kristal 5 kg. riža Zlato Zrno 5 kg. bele moke 00, najfinejše 1 kg. olivnega olja
1 kg. medu
2 kg. svinjske masti
1 kg. rozin (grških sultan)
100 gr. čaja Cey!on
100 gr. cimeta
2 stroka vanilije
26 kg.	$	27.00
PAKET ŠT. 10:
1 kg. kave Santos Prima 5 kg. sladkorja kristal 10 kg. bele moke 00, najfinejše 1 kg. rozin (grških sultan)
10 kg. riža Carolina Ardizzone 5 kg. makaronov/špagetov, finih
1	kg. olivnega olja
1	kg. mila za pranje J kg. toalet mila Palmolive
4	kg. popra v zrnju
l	kg. čaja Ceylon
PAKET ŠT. 13:
100 kg. (dve dvoj, vreči) bele moke 00
$24.00
PAKET ŠT. 14:
17	kg. svinjske masti (kanta)
$ 15.00
PAKET ŠT. 15:
50 kg. (dvojna vreča) bele moke 00
$ 12.00
PAKET ŠT. 16:
4	kg..svežih pomaranš (ali limon)
$ 8.00
PAKET ŠT. 17:
9	kg. svežih pomaranč (ali limon)
$ 14.00
PAKET ŠT. 18:
3	kg. kave Santos Prima
3	kg. riža Zlato Zrno
3	kg. sladkorja kristal
3	kg. špagetov Fedelini
3	kg. bele moke 00, najfinejše
3	kg. svinjske masti
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
3	kg. sladkorja v kockah 5 kg. riža Splendor 1 kg. mlečne čokolade J kg. popra v zrnju i kg. indij, čaja
18. kg.	$ 29.50
PAKET ŠT. 24:
3	kg. kave Santos Prima
3	kg. sladkorja kristal
3	kg. riža Splendor 1 kg. bele moke 1 kg. makaronov 1 kg. šunke (konzerva)
J kg. margarine
5 konz. sardin v olju
i kg. margarine ali £ kg. masla
13 kg.	$	23.00
PAKET ŠT. 25:
1 kg. kave Santos Prima 5 kg. sladkorja, kocke
6 kg.
$ 7.50
18	kg.	$	24.00
35 kg.
PAKET ŠT. 11:
2	kg. kave Santos Prima 10 kg. sladkorja kristal 5 kg. bele moke 00, najfinejše
1	kg. rozin (grških sultan)
5 kg. špagetov/makaronov, finih 5 kg. riža Zlato Zrno
i	kg. mlečne čokolade
1 kg. sira Parmezan, starega
2 kg. olivnega olja 100 gr. popra v zrnju 100 g. cimeta
100 gr. čaja Ceylon
200 gr. toalet mila Palmolive
$ 31.00 PAKET ŠT. 19:
50 kg. (dvojna vreča) bele moke 3 kg. kave Santos Prima 5 kg. riža Carolina Ardizzone 10 kg. sladkorja v kockah
PAKET ŠT. 26:
5 kg. kave Santos Prima 5 kg. sladkorja, kocke
5	kg. riža Zlato Zrno
5	kg. makaronov/špagetov, finih 1 kg. čaja Ceylon l kg. popra v zrnju 1 kg. čokolade
68 k8<	$	37,0°	202	kg.	$	29.50
PAKET ŠT. 20:
10 kg. bele moke 00, najfinejše 10 kg. sladkorja kristal 10 kg. riža Zlato Zrno
1 kg. rozin (grških sultan)
2 kg. olivnega olja
l kg. finih bonbonov 600 gr. finih keksov
PAKET ŠT. 27:
25 kg. bele moke 00 10 kg. slandkorja kristal
5	kg. riza Carolina Ardizzone
5	kg. makaronov/špagetov, finih
1	kg. kave Santos Prima
32 kg.	$	35.00	34.10	kg.	$	27.00
PAKET ŠT. 12:
10 kg. bele moke 00, najfinejše 7 kg. sladkorja kristal 5 kg. riža Zlato Zrno
2	kg. špagetov/makaronov, finih
2	kg. kave Santos Prima
2	kg. holanderskega sira (cel hi. 1 kg. olivnega olja
1 kg. rozin (grških sultan)
2 kg. mila za pranje
i kg. toalet mila Palmolive \ kg. čaja Ceylon
l	kg. popra v zrnju
PAKET ŠT. 21:
10 k", bele moke 00, najfinejše 10 kg. svinjske masti 10 kg. riža Zlato Zrno 10 kg. sladkorja kristal
46 kg.	S	27.1
PA.KET ŠT. 28:
10	kg. bele moke 00
4 kg. olivnega olja
5 kg. sladkorja kristal
2	kg. kave Santos Prima
i
I
i *;
!
*
!
!
21 kg.	$	23.00	J
40 kg.
$ 32.00
PAKET ŠT. 29
33 kg.
Zastopnik za Viktorijo:
$ 34.00
PA7'ET ŠT. 22:
4 kg. olivnega olja
PAKET $T. 23:
5 kf*. kave Santos Prima
3	kg. sladkorja kristal
1 kg. kave Santos Prima 3 kg. sladkorja kristal ? 7.50 3 kg. riza Carolina Ardizzone 3 kg. makaronov/špagetov, finih 100 gr. popra v zrnju
9.10 kg.	$	12.00
Zastopnik za NSW:
MRS. M. PERSIC.
704 INKERMAN RD„ CAULFIELD, VIC. Tel. 50-5391
MR. R. OLIP.
65 MONCITR
ST.,
Tel.
WOOLLAHRA,
32-4806
N.S.W.