PoSfnina plačana ▼ gotovlal Spediziooe in abbonamento postale
Prezzo • Cena Ur 0.50
Štev. 97
V Ljubljani, v petele, 30. aprila 1943-XX1
I,eto VIII.
IzkSjnčna pooblaščenka ca oglaševanje Italijanskega in tujega | Uredalttvo In opravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. = Concessionaria escl ušiva per la pnbbHdti 91 provenienca italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana 8.A„ Milana	|	Kedazione.	Aoimloistrazionei	Kopitarjeva	6,	Lubiana.	§	ed	estera:	Union«	Pubblicita	italiana	S. A, Milano.
Bollettino n. 1069
Efficaci contrattacchi sul fronte lunisino
17 apparecchi abbattuti, una motosilurante affondata
11 Quartier Generale dellc Forze Armatc co-inunica:
Proseguono 1 rombattimenti sul fronte tu-nisino: Vigorosi contratacchi locali di reparti italiaui o germanici lianno avuto osito fortunato.
Due apparecclii veuivano distrutti duranto la giornata dalla caccia tedesca c quattro altri da batterie contraeree.
Nostri velivoli oolpirano con siluro lin piro-scafo nclla rada di Phillippeville, incendiavano e alfondavano una motosilurante nel Mediterra-nco centrale, abbattevano quattro »Curtis< nel cielo del Canaln di Sicilia.
Azioni di bombardieri avversari causavano ieri perdite e danili a Napoli, Messina, Siracusa e Lampedusa; sette quadrimotori precipitavano a Rpgiiito di duelli con nostri eacciatori: qnattro a Napoli, due a Messina, uno sul litoralc di Agri-gento.
Nota al Bollettino No. 1069 :
A seguito delle incursionl sognalati dal Bol-lettino odierno si deplorano tra le popolazioni civili: quarantun rnorti c ottantotto feriti finora accertati a Napoli. ire morti e dodici feriti a Mesnina, cinaue feriti complessivamente tra Siracusa c Lampedusa.
Vojno poročilo št. 1069
Uspešni krajevni napadi na tunizijskem bojišču
17 leta! sestreljenih, ena motorna torpedovka potopljena
Italijansko uradno Tojno poročilo Štev. 10G9 pravi:
Nadaljujejo se boji na tunizijskem 1) o-j i š i: u. Živahni krajevni protinapadi italijanskih in nemških oddelkov so se srečno iztekli.
Nemški lovci so ta dan unR-ili dve letali, Štiri druga pa protiletalsko topništvo.
Naša letala so s torpedom zadela en parnik r pristanišču I* h i 11 i p p e v i 11 e, zažgala in potopila na srednjem delu Sredozemskega ih o r j a eno motorno torpedovko ter nad Sicilskim p r c I i v o m zbila Štiri letala vrste >Curiis<.
Nastopi nasprotnikovih bombnikov so včeraj povzročili izglibe in škodo v Na poli ju, M e s-sini, Siracusi in na Lampe duši. Sedem Stirimotornikov je treščilo na tla po dvobojih z našimi lovci: 4 v Napoli ju, 2 v Messini, 1 pa na obali pri Agrigentu.
Pripomba k vojnemu poročilu št. 1060. Zaradi letalskih napadov, ki jih omenja današnje vojno poročilo, je med civilnim prebivalstvom bilo, kolikor je dozdaj ugotovljeno, 41 mrtvih ter 88 ranjenih v Napoliju, 8 mrtvi in 12 ranjenih v Messini ter vsega skupaj 5 ranjenih v Siracusi in na Lampedusi.
Angleške oklepne sile poražene pri Medžes-el-Babi
Na drugih odsekih so bili nasprotni krajevni napadi zavrnjeni — žilava podpora nemških letal — Zmagovit nočni spopad v Rokavskem prelivu
Hitlerjev glavni stan, 30. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Ob kubanskem mostišču in jugovzhodno od Leningrada so bili sovjetski napadi neuspešni.
Na drugih odsekih vzhodnega bojišča je dan potekel mirno. Letalstvo je uničilo brez lastnih izgub 52 sovjetskih letal.
V Tuniziji je bil severovzhodno od Medžcs el Baba močnejši sovražni oddelek oklepnikov, ki mu je uspelo vdreti v nemške postojanke, zapleten v borbo z nemškimi rezervami, poražen in v protinapadu s hudimi izgubami vržen preko lastnih izhodiščnih postojank. Na drugih odsekih so bili krajevni napadi zavrnjeni deloma v protinapadih. Oddelki letalstva so na vseh odsekih tuniškega bojišča podpirali kopno vojsko. Lovci so z bombami zažgali sovražni hitri čoln pred rtom Bono.
V noči na 28. aprila je prišlo v Rokavskem
prelivu do bitke med zaščitnimi oddelki nekega nemškega ladijskega sprevoda in oddelkom angleških rušilcev, ki so bili v spremstvu več hitrih čolnov. V bitki sta bila dva sovražna topniška hitra čolna potopljena, dva nadaljnja in en rušilec pa težko poškodovani. V teku kratke, toda ostre borbe, v katero so pozneje posegli tudi sovražni bombniki, sta bili izgubljeni dve nemški enoti. Sestreljeni so bili trije bombniki.
Preteklo noč so prodrla sovražna letala do severozahodnega nemškega obalnega ozemlja in na vzhodno Prusijo. Z bombami, ki so jih slepo metala, je bila povzročena neznatna škoda. Pri teh napadih je bilo sestreljenih 18 sovražnih bombnikov. 4 nadaljnji pa še nad zasedenim zahodnim ozemljem.
Nemška bojna letala so v noči ra 29. aprila metala bombe težkega kalibra na nekatere kraje v južni Angliji.
Spremembe v vodstvu glavnih fašistovskih
Pim. 30. aprila, s. Duce ic izdal ukrep, s katerim so imenovani:
Nar. sv. Gianni Baccarini za podtajnika v korporacijskem ministrstvu.
Prof. Giovanni Balella za predsednika fašistov-ske konfederacije industrijcev, namesto sen. Giuseppea Volpi di Misurata.
Nar. sv. Luciana Gottardi, za predsednika fa-šistovske federacije industrijskih delavcev, namesto nar. sv. Giuseppea Landijct.
Nar. sv. Alessandro Melchiori za predsednika fašistovske konfederacije trgovinskih delavcev, namesto nar. sv. Pasauala Paladina• Nar. sv. Iieno Bonfatti za predsednika fašistovske konfederacije kreditnih in zavarovalniških uslužbencev, namesto nar. sv. Fcrraria. Nar. sv. Giuseppe Ferrario za glavnega ravnatelja fašistovskega državnega zavoda za socialno skrbstvo.
Nar. sv. Posario Massimino za glavnega tajnika vrhovnega korporacijskega sveta, namesto Renata M ar sola.
Nar. sv. Mario Farnesi za podpredsednika korporacije za notranji promet, namesto nar. sv. Mariia Giovanninia.
Nar. sv. Alberto Asouini za podpredsednika za korporacije za tekoče in trdo gorivo, namesto nar. sv. Enza Castaliniia.
Nar. sv. Bruno Biaqi za podpredsednika korporacije za tekstilne izdelke, namesto nar. sv. Pia Teodorani-Fabbria.
Nar. sv. Bernardo Busatti-Bonsembiante za podpredsednika za korporacije za gostinstvo, namesto nar. sv. Alessandra Melchiori ja* Nar. sv. Giuseppe Gorla za predsednika Glavne petrolejske družbe, namesto nar. sv. Giuseppea Cobolli-Giplia.
Nemški propagandni minister o vojaškem položaju
osi in zaveznikov
»Os je danes v takem položaju, kakor ne bi bil od začetka vojne nihče
pričakoval«
Berlin, 30. aprila, s. Nemški propagandni minister dr. Goebbels si v svojem običajnem tedenskem članku v listu »Das Reich« najprej zastavlja vprašanje: »V kakšnem položaju smo?« potem pa nanj odgovarja, da so osne države danes v položaju, kakor bi si pred tremi leti, ko se je vojna začela, nihče ne r>i mogel misliti, da bodo. Osne države danes razpolagajo s koristnimi postojankami, ki so si jih osvojile, ter z zelo ugodno odskočnico za bodoče premike. Nasprotno pa je Anglija danes — pripominja člankar —, ki v teh treh letih ni delala drugega, kakor le zbirala poraze, v takšnem položaju, da nihče, niti največji črnogledi iz britanskega glvanega stana, pred tremi leti ne bi bili mislili, da bi v tak položaj lahko prišla. Najvažnejše Pa je tole — nadaljuje minister dr. Goebbels: Dočim je vrednost britanskih izgub absolutna, v kolikor je odločilna za nadaljnji potek vojskovanja, je pomen posamičnih uspehov, ki se jih je našemu sovražniku posrečilo doseči, relativen, ker niti za kraje same, kjer so bili ti
uspehi doseženi, ni z ozirom na bodoče vojskovanje važen. »Ta položaj, ki dovoljuje poginoma nasprotno v vrednotenju pridobitev osnih sil,c pripominja člankar, »so še bolj poslabšali izredni naravni činitelji, kakor na primer dejstvo, da letalska vojna našega sovražnika velja trikrat toliko kakor nas podmorniško vojskovanje. Glede tega velja pripomniti, da je škoda, ki jo je povzročila podmorniška vojna, dosti pomembnejša, kakor pa škoda, ki jo prizadeva letalska vojna«
»Sredi pomladi 1943,« nadaljuje nemški propagandni minister, >so narodi osnih držav bolj ko kdaj odločeni, izkoristiti najugodnejše karte, ki so si jih zagotovili in jih dobili v roko, ter priti do končne zmage, pri tem pa se ne bodo prav nič zmenili za spletke nasprotnikove propagande, pa tudi ne za divjaške načine vojskovanja, o katerih sovražnik upa, da bo z njimi lahko spremenil usodni potek sedanje vojne.«
Angleška prizadevanja za poravnavo spora med Poljaki in Sovjeti
Stockholm, 30. aprila, s. Kakor poroča Švedski list »Aftonbladet«, so se zavezniki obrnili naravnost na Stalina, da bi se sam udeležil razprav za poravnavo spora med Sovjetsko Rusijo in rolj-sko. Kajti upanje, da bi dosegli nagel sporazum zaradi bolj umirjenega stališča poljske vlade, je skoraj čisto splahnelo. Britansko diplomatsko in politično delovanje je mrzlično in nenehno. P°r9‘ čajo, da je imel Churchill sejo s člani vlade, ki je trajala vso noč. Ta čas jo bil v telefonski zvezi tuai z Roo««veltom. AngleJki zunanji minister Ja najprej razpravljal z ameriškim poslanikom Wi-nantom in poljskim poslanikom Raczinskim, ni se mu pa posrečilo govoriti s sovjetskim poslanikom Majskim, kar v Londonu jemljejo za znamenje, da
je položaj res težaven. Z veliko napetostjo pričakujejo odgovora moskovske vlade na poljsko spomenico. Sovjetski listi še vedno ostro obsojajo Si-korskega, Moskva ima pa tudi svojo »poljsko« osvobpditeljsko gibanje, ki izdaja list »Svobodna Poljska«. V njem je poljska komunistinja Vanda Vasiljevska objavila članek, v katerem odreka Si-korskemu pravico zastopati Poljsko in ga obtožuje, da je Hitlerjev zaveznik
Na sovjetski strani ne kažejo nobene pripravljenosti, da bi ustregli želji poljske vlade V Londonu in pustili svojce tistih poljskih vojakov, ki se bore v britanskih vrstah, da bi mogli oditi iz Sovjetske Rusije. Kakor poroča iz Moskve dopisnik' »Timesa«, skušajo v Rusiji organizirati zbor
Giuseppe Mastromattei za predsednika Italijanske premogovne družbe, namesto nar. sv. Giovannia Vassellia.
Nar. sv. Giuseppe I.andi za predsednika italijanske družbe za lignit, namesto Giuseppea Mastromatteia.
«
G i a n i Baccarini, državni podtajnik v ministrstvu za korporacije, je vojni prostovoljec in pohabljenec, odlikovan s savojskim vojaškim redom in z dvema srebrnima kolajnama za vojaško hrabrost ter generalni konzul Milice in pehotni polkovnik. Ko se je vrnil iz \ojne 1915-18, je bil med ustanovitelji akcijskega odbora pohabljencev za notranji odbor legije pohabljencev. Leta 1919. ie vodil milanske pohabljence in je bil prostovoljec v vojni za osvojitev Imperija kot poveljnik bataljona Črnih srajc, sestavljenega iz invalidov za stvar Revolucije, Arditov in vojnih pobaljenccv. Ta bataljon je bil odlikovan z zlato kolajno za vojaško hrabrost.
Od leta 1939. ie ekscelenca Baccarini predsednik narodne organizacije vojnih invalidov in zavodov, ki jih je ustanovil s sodelovanjem konfederacije industrijcev in poljedelcev za prevzgojo in napoten je na delo mladoletnikov. Bil ie poslanec v 28. in 29. zakonodajni dobi. Nacionalni svetnik je postal v 30. zakonodajni dobi. Opravljal je zlasti v tujini neprekinjeno propagandno delo. Je tajnik nacionalnega sindikata kniigovoddij in član proračunske komisije Zbornice fašijev in korporacij.
čestitke črnili srajc na novo odlikovanim edinicam
Rim, 30. aprila, s. Poveljnikom polkov, ki so njih zastave bile nedavno odlikovane z zlato kolajno za vojaško hrabrost, je tajnik stranke poslal tole poslanico:
Poveljniku polka Savojske konjenice. Italijanske črne srajce izrekajo po meni najtop-lejšc čestitke neustrašenemu polku Savojske konjenice, ki je srečno premagal vse ovire in si tako zaslužil visoko odlikovanje za hrabrost. V globokem občudovanju spoštljivo pozdravljajo padle v prepričanju, da bodo še dalje vodili hrabre oddelke na poti do zmage.
Poveljniku 6. polka bersaljerjev. Italijanske črne srajce so ponosne, da je bilo najvišje odlikovanje podeljeno zastavi slavnega 6. polka bersaljerjev. Z občutki najbolj živega občudovanja izrekajo po meni najtoplejše čestitke v gotovosti nove slave.
Poveljniku novarskega polka suličarjev. V imenu italijanskih črnih srajc izrekam najbolj živo občudovanje hrabremu novarskemu polku suličarjev zaradi zlate kolajne, ki je po pravici nagradila njeno junaštvo. Z vdanim poklonom slavnim padlim konjenikom izrekam prepričanje o še večjih slavah in o gotovi zmagi.
Sprejemi pri Duceju
Rim, 30. aprila, s. Duce je sprejel generala Reverberija, ki je med vojno v Rusiji poveljeval diviziji »Tridentina«, ki je v vseh prestanih bojih dokazala svojo veliko hrabrost. Duce je generalu Reverberiju naročil, naj ponese črnim perjanicam hrabre divizije njegov pozdrav.
Rini, 30. aprila, s. Duce je sprejel gospo Reu-ter-Marseille, mater nemškega letalskega stotnika Joahima Marseilleja, ki je sestrelil 158 nasprotnikovih Btrojev, potem pa padel v nekem boju nad Cirenajko. Stotnik Marseille je bil odlikovan z italijansko zlato kolajno za vojaško hrabrost ter z vitežkim križem reda nemškega železnega križa z meči in briljanti.
Seja ministrskega odbora za avtarkijo
Pim, 30. aprila, s. Včeraj ob 17 sc ie pod Duccjevim predsedstvom sešel medministrski odbor za avtarkijo. Navzoči so bili: minister-tajnik stranke, finančni, kmetijski in prometni minister, ministri za javna dela, za zamenjavo in valute ter za vojno izdelavo general Pazi za vrhovno poveljstvo, predsednik narodnega odbora za raziskavanja. guverner Italijanske banke, tajnik vrhovnega odbora za obrambo ter nar. svetnik Avgusto Venturi, tajnik ministrskega odbora za preskrbo in cene. Seja. ki se. je končala ob 18.40, sc bo nadaljevala v soboto.
Novo besedilo fašistične prisege
Rim. 3. aprila, s. Glasilo fašistične stranke je objavilo kot dodatek k pravilniku fašistične stranke v členu 12. tole besedilo: »Tajnik stranke, podtajniki, člani državnega vodstva in zvezni tajniki bodo po imenovanju prisegali pred Ducejem po temle obrazcu: .Jaz fašist..., ki mi je Duce dal nalogo... prisegam, da bom izpolnjeval njegova povelja in da bom služil z vsemi svojimi silami, če bi bilo treba tudi s svojo krvjo, stvari fašistične revolucije". V svoji vzvi* šeni pomembnosti bo ta obred nalagal posebno častno dolžnost, da se bo tisti, ki bo pred Ducejem prisegal, vsega posvetil stvari revolucije do žrtve svoje krvi.«
Poljaki na Poljskem se boje za usodo svojih rojakov v Rusiji
Varšava, 30. aprila, a. Poljsko ljudstvo mnogo govori o novici, da je sovjetska vlada ustavila diplomatske odnošaje z vlado Sikorskega. Ta korak razlagajo kot znamenje, da Moskva hoče rešiti poljska vprašanja sama, ne da bi morala odgovoriti zaveznikom, so danes v kritičnem položaju spričo sovjetskih poželenj in grobov poljskih častnikov vKalynskem gozdu. Poljska javnost izraža svoj strah nad usodo, ki bo neusmiljeno zadela Poljake, ki še žive na ozemlju Sovjetske Rusije in so izpostavljeni zdaj vsem mogočim represalijam.
Vesti 30. aprila
Za rojstni dan japonskega cesarja je bila v Tokiu velika vojaška parada, kateri je prisostvoval cesar na konju, oblečen v starinska vladarska oblačila. Parade so se udeležile edinice pehote, motorizirano topništvo, tanki in 800 le* tal, ki so krožili nad njimi. Po paradi je cesar sprejel kneze, predsednika vlade, vse ministre, častnike in zastopnike različnih vlad.
Ameriško delavstvo jo pred splošno stavko, v katero bo moral najbrže poseči sam Roosevelt, poročajo iz Buenosairesa. Za stavko se pripravlja nad pol milijona delavcev v premogovnikih, kar bi imelo resne posledice za vse tovarne, ki izdelujejo orožje.
Združene države trpe zaradi pomanjkanja ladij, trpele so že <xl začetka vojne in jih bo primanjkovalo do konca vojne, je povedal predsednik ameriške pomorske komisije admiral Elory Land v wasliingtonski trgovinski zbornici. V govoru pa ni povedal, kakšne &o ameriške pomorske izgube.
Med Madžarsko in Slovaško je bil sklenjen dopolnilni trgovinski sporazum.
Potrebo Združenih držav in naših zaveznikov so mnogo večje, kakor pa smo mislili, zato je kriza še mnogo večja, je povedal predsednik ameriške komisije za izdelavo orožja Nelson. Dodal je, da so podcenjevali potrebe bencina za lastno letalstvo in da so velike pošiljatve bencina za Severno Afriko in Sovjetsko Rusijo povzročile resno pomanjkanje v Združenih državah samih.
Poljski poslanik zapustil sovjetsko prestolnico
Zahteve londonske poljske vlade glede Poljakov v Sovjetski Rusiji
Stockholm, 30. aprila, s. Poljski pioslanik v Sovjetski Rusiji, Romer, je snoči odšel iz Moskve z vsemi člani poslaništva. Odpotoval je v Kujbi-šev, od koder bo po kratkem postanku nadaljeval
poljskih čet, ki bi se boril na stran iSovjetov in ne priznal poljske vlade v Londonu. Z drugimi besedami, sovjetska vlada hoče izsiliti preosnovo poljske vlade, iz katere bi odleteli vsi tisti člani, ki nasprotujejo Rusiji, v kolikor gre za spremembo bivjšh poljskih meja. List »Daily Mail« obtožuje v svojem včerajšnjem uvodniku sovjete in Poljake, da so se ravnali po svojih zamislih in da 9e niso poprej posvetovali z zavezniki. »Daily Te-legraph« piše, da ne bo lahko popraviti Škodo, ki bo nastala iz poljsko * sovjetskega spora. Zato pa je odločna dolžnost angleške in ameriške diplomacije, da najde primeren izhod prej, predno bi se spor med zavezniki zaostril.
pot na jug, da zapusti Rusijo. Ameriški poslanik v Moskvi je prevzel varstvo poljskih koristi v Sovjetski Rusiji.
Lisbona, 30. aprila, s. Tako imenovana poljska vlada generala Sikorskega je po sejali zadnjih dni in po razgovorih z angleškimi osebnostmi včeraj izdala v Londonu poročilo, v katerem vabi združene narode k vzajemnosti, in posebno v Imenu najbolj osnovnih človeških pravic zahteva, naj se zavezniki ozirajo na žalostno usodo Poljakov, ki so ostali v Sovjetski Rusiji. Izjava zahteva, naj s sovjetskega ozemlja preselijo deset in deset tisoče žena in otrok, svojcev poljskih vojakov, ki so zdaj v Angliji na urjenju, ali pa se bore po različnih bojiščih. Dalje ta vlada zahteva, naj so osvobode vsi Poljaki, sposobni za vojaško službo, da bi se tako ojačila poljska vojska, ki potrebuj« sodelovanja svojih rojakov. Poljska vlada si pa
1 pridržuje pravico, da pred vsem svetom zagovarja stvar vseh teh žrtev boljševiške vladavine
Prijatelji umetnosti - pozor pred »umetnostjo«!
Ljubljana, 30. aprila.
Poleg mnogo nevšečnosti, križev in težav, žalosti in nadlog jč vojna pri nas in po drugih delih Evrope prinesla tudi marsikaj razveseljivega in dobrega. Resnoba časa, v katerem moramo živeti, odvrača ljudi od enodnevne praznote, od površnih razvedril, da se vračajo k samim sebi in k duhovnim vrednotam, edinemu, kar je dandanašnji še kolikor toliko trajnega, trdnega in nespremenljivega; edinemu, ob čemur se izmučeni in zaskrbljeni duh lahko oddahne, umiri in poteši. Zaradi pomanjkanja takoimenovanih tvarnih dobrin in užitkov se je v ljudeh spet vzbudil globlji, resničnejši in trajnejši smisel za te vrednote, za lepoto in umetnost v njunih tako raznolikih podobah. Čas zunanje stiske bi ob pametnem vodstvu in požrtvovalnem delu ustvarjalcev lahko bil čas velikega duhovnega in kulturnega preroda, kakor to pri raznih drugih zrelih narodih lahko opažamo.
Če pregledujemo, kako se ta razveseljiva znamenja časa kažejo pri nas, moramo najprej ugotoviti, da še nikdar ni bilo opaziti tako splošnega razumevanja za umetnost in kulturo kakor prav dandanes. Knjiga, likovna umetnina, gledališka stvaritev — v najboljši, srednji ali celo slabi izdaji — so deležne pri slovenskem človeku, preprostem ali izobraženem — ssprejema kakor v tvorno najboljših časih nikoli. Nikoli še niso ljudje za vse to žrtvovali toliko kakor dandanes.
Prav posebno se ta globoki in resnični smisel naše splošnosti kaže na področju likovne umetnosti. Največ uspelih razstav, največ umetnostnih
fiublikacij ter pri obojem za umetnike in izdajate-je največ tvarnega uspeha sta prinesli zadnji dve leti. ležko je danes v Ljubljani — pa tudi na deželi — dobiti stanovanje človeka s povprečnim življenjskim standardom, — recimo srednjega človeka — da bi v njem ne bilo izvirnega umetniškega dela sodobnih ali starejših slovenskih mojstrov. V Ljubljani imamo precej zasebnih umetniških zbirk, ki bi rekli, da so skoraj že prave galerije, mimo katerih bodoči slovenski umetnostni zgodovinar ne bo mogel. Umetnine so za te čase dobile dostojno ceno in upodabljaoči umetnik danes prav zaradi tega širokega smisla in čuta ni več plen raznih špekulantov, ki bi — razen v redkih primerih — izkorišččali njegovo stisko za vsakdanji kruh ter si za nekaj kovačev nagrmadili zaloge, ki jim bi čez čas vrgle stotisoče. Biti prijatelj umetnosti, kar je toliko kakor podpornik umetnikov in kupec umetnin — to si danes sleherni naš omikani človek šteje v dolžnost in čast.
Je pa današnji čas prinesel resno nevarnost, ki ne ograža in ne izpostavlja izkoriščanju umetnika, kakor je to bilo še pred nedavnim, temveč ograža najširše sloje prijateljev umetnosti. Vsa znamenja kažejo, da je na delu skupina organiziranih prcvejancev, ki hočejo to naklonjenost do umetnosti in smisel zanjo izrabiti ter se z njo okoristiti. Po ljubljanskih izložbah — kdaj niso naši trgovci šli našim umetnikom na roko glede
tega? — vidimo dan za dnem več »platen« in »olj« brezimnih ali neznanoimnih mazačev, ki imajo sposobnosti toliko, da znajo barvo kupiti ter jo napacati na vrečevino ali karton7 si preskrbeti bujen okvir ter potem s kramarsko zgovornostjo krošnjariti, se primerjati s Pavlovci, Jakopiči, Groharji, špekulirati na »nerazumljenost« na »bodočnost« in kar je še takih pripomočkov za siromake ali sleparje. Govore o »socialni nujnosti« kupovanja takih zmazkov in o »dolžnosti družbe« do umetnika itd. itd. Edino, kar res znajo, so cene. špekulirajo na to, da poceni »umetnina« pač ni dosti vredna. Če je Jakopič drag, Jama neod-jenljiv, Debenjak pretiran, tudi oni ne morejo biti kar tako, pravijo. Zraven besedičijo o kupovanju umetnin kot o najzanesljivejščem nalaganju denarja — skratka, izkoriščajo vse momente, ki utegnejo na prijatelja umetnosti danes učinkovati. In tako se zgodi, da gredo težko prihranjeni stotaki in tisočaki za obupne zmazke teh sleparjev na škodo prave umetnosti in umetnikov — .ter zlasti na škodo prijateljev umetnosti. Samo en primer:
Na zelo prometnem kraju v Ljubljani je trgovina, kjer je neprenehoma razstavljenih kup takih »umetnin«. Včeraj sem se ustavil pred njo in 6em osupnil. Dva majhna, v olju zmazana posnetka najobupnejščih judovskih barvanih razglednic iz leta 1910— po 3000 lir. Za tiskani posnetek neke verske slike — 1.100 lir. Nekaj nadaljnjih, menda »izvirnih« zmazkov po nič manj strahotnih cenah.
• o drugih izložbah ista slika o kakovosti in ceni; akvareli, ki bi delali sramoto najslabšemu risarju iz prve meščanske šole, pasteli, s kakršnimi 6e razveseljujejo pleskarski vajenci — pa na skrivaj “i olja po sto obrabljenih predlogah — vse po tisoč_ in tisoč lir. Prijatelji umetnosti, oglejte si pazljivo te izložbe — in varujte sc te »umetnosti«. Potem pa z nami vred protestirajte proti njej v imenu dobrega okusa, v imenu prave umetnosti, v imenu umetniške poštenosti, v imenu socialnih koristi resničnih umetnikovi ki jim taki sleparji odjedajo kruh.
Pa še ena nevarnost grozi prijateljem umetnosti. To so ponarejene umetnine. Tudi teh je vedno več. Vedno znova slišimo, da se je »našla« doslej neznana slika slovitega mojstra, čigar delo je že tako raziskano, da je to skoraj nemogoče. Vedno znova slišimo n. pr. o ponarejenih Jakopičevih, ki se množe kakor kza stavo in jih bo zdaj po mojstrovi smrti še več. Dočakali bomo — spričo konjunkture, ki za slike zdaj vlada — najbrž še presenetljiva odkritja o »neznanih« Langusih, Šubicih, Vavpotičih, Ažbetih itd., ustvarjenih nalašč za praznenje žepov prijateljev umetnosti Ponarejevalci so že pridno na delu, kakor vse kaže.
Prijatelji umetnosti — pozor pred tako »umetnostjo«. Špekulantom pokažite vrata, pri ponarejevalcih se obrnite na tega ali onega strokovnjaka, umetnostnega zgodovinarja ali slikarja. Vsakdo vam bo rad svetoval in rad pomagal »umetnike« in »ustvarjalce« te baže razkrinkati.
Obračun o delu organizacije grafičnega delavstva
Ljubljana, 30. aprila.
Pokrajinski 6indi.kat delojemalcev tiskarske in papirniške stroke v Ljubljani bo v nedeljo polagal obračun svojega dela v preteklem poslovnem letu. Sindikat je izdal pred skupščino posebno poročilo, ki bo zanimalo tudi našo javnost, saj je ista pozorna tudi na to 6troko, ki jo imenuje ljudstvo črna umetnost.
Do nedavnega Se niso bile organizirane vse sindikalne skupine, zato se tudi ni posebej sestavila skupina grafičnih delojemalcev. 28. februarja leto« je bil ustanovni občni zbor skupine knjigoveškega in kartonažnega delavstva, 28. marca pa se je ustanovila tudi skupina papirničarjev v Vevčah. Ustanovitev ekupine fotografov pripravlja poseben odbor. Ako ne bo dovolj pogojev za skupinsko ustanovitev, bodo imeli fotografi v sindikatu le podskupino.
Skupina grafičnih delojemalcev je izgubila v preteklem letu 11 6vojih članov; Kožarja Egidija, Graeserja Franca, Gomiščka Florijana, Kunc Antonijo, Babnika Rudolfa, Auesenega Viktorja, Bro-scheta Aniona Leona, Moškriča Jožeta, Marinka Leopolda, Fajfarja Antona in Orešnika Albina.
V upravnem pogledu se je morala organizacija posebno prizadevati e človekoljubnimi zadevami in urejanjem denarnih vprašanj. Denarno poslovanje je bilo dokaj težavno, kajti lani je imela organizacija še vedno izredno mnogo podpirancev. Ker je bilo njih število visoko, po drugi strani pa je bilo število plačujočega članstva nizko, seveda denarno poslovanje ni moglo biti uravnovešeno. V humanitarnem skladu je zapisano, da je izdala grafična organizacija nekaj čez pol milijona lir. Stoodstotno se je zvišal tudi izdatek za velikonočne, božične in izjemne podpore, nekoliko manj pa je organizacija porabila za bolniške podpore. Bilanca priča, da so se v letu 1942. postavke na aktivni strani znižale za približno 180.000 Ur, ker znašajo v 1. 1942. 1,348.079.71 lir, a prejšnje leto so znašale 1,520.813 lir 88 stotink. Na aktivni strani kaže bilanca, da so se sicer okrepili vsi skladi, razen humanitarnega,
čigar nedostatek pa je tolikšen, da je nadkrilil presežke vseh drugih skladov ter povzročil še končni nedostatek celokupnega organizacijskega poslovanja. Organizacija si je marljivo prizadevala, da bi .dobila gmotne pripomočke iz imovine bivšega Sa-veza. Četudi uspehi glede tega niso bili popolni, se je vendar posrečilo dobili iz tega naslova 186.200 lir. Ker pa znaša organizacijska terjatev 356.345.95 Ur, jo vsekakor nujno, da se store še nadaljnji koraki, da bi dobila organizacija iz sa-vezne imovine še kaj denarja. Ker organizacija kljub skrajno varčnemu gospodarjenju ni mogla poravnati vseh obveznosti do svojih članov in članic, je morala najeti skladno s soglasnim sklepom občnega zbora posojilo pri Pokojninskem zavodu.
Poročilo podaja nato celotno bilanco, sledi poročilo o izplačanih podporah, nato pa odlomek o tarifnih zadevah, v katerem razpravlja o zvišanju plač, o izplačilu doklad ob zadnjem božiču ter posebno še o poraznem zdravstvenem stanju grafikov ter o potrebi izboljšanja njihove prehrane. V poročilu je tudi več dopisov Pokrajin, delavski zvezi, dalje beseda o faktorskih plačah in povišanju plač knjigoveškemu delavstvu, ki še ni doseglo upravičenih zahtev. V naslednjem odlomku navaja poročilo zanimive podrobnosti o delu Kluba tiskarjev, ki obstoja že 35 let in opravlja človekoljubno podporno delo med svojimi člani. V poročilu je tudi imenik članov in članic skupine grafičnih delojemalcev do konca lanskega leta.
Podskupina grafičnih faktorjev ima svoje poročilo. Podskupina je izdala nezaposlenim 25.065 lir, pokojninskih podpor 27.993 lir, vdovskih in si-rotinskih 12.073 lir in bolezenskih 1.086 lir.
Del knjigoveškega delavstva je doslej spadal k organizaciji grafikov, po novih določilih pa bo to delavstvo samostojna skupina, priključena skupini grafičnih delojemalcev v skupnem sindikatu. Na prvem občnem zboru se je zbralo 200 delavcev in delavk in s tem je bila ustanovljena skupina knjigoveškega in kartonažnega delavstva. Predsed-ništvo je začelo takoj z delom in se sestajalo vsak
Podžupan dr. Tranchida na obisku pri naših listih
Ljubljana, 30. aprila.
Ljubljanski podžupan comm. dr. Tranchida je včeraj dopoldne izvolil obiskati uredništvo »Slovenca« in »Slov. domač. .Visokega gosta, ki je prispel v spremstvu mestnega tiskovnega referenta g. Gabra, sta sprejela glavna urednika obeh listov ter ga odvedla v redakcijske prostore, ki si jih je odlični gost pozorno ogledal, si dal predstaviti urednike ter pokazal veliko zanimanje za vsa vprašanja, ki so v zvezi z delom in izhajanjem listov. Nato si je ogledal tudi tiskarniške prostore, katere mu je razkazal ravnatelj g. Kramarič ter najvažnejše oddelke v tiskarni. Izrekel je priznanje popolni tehnični urejenosti podjetja ter visoki kvaliteti raznih tiskarskih in knjigove-škili izdelkov ter publikacij, ki izhajajo v Ljudski tiskarni.
Gostovanje Gostiša
v »Carmen« in »Trubadurju«
Na splošno velja, da znamo vsako stvar pravilno ceniti, šele ko jo izgubimo. A glede gospoda Gostiča lo prav gotovo ne velja. Saj ga jo Ljubljana cenila, še ko je deloval na ljubljanski operi, in to v visoki meri, kot pri njegovih glasovnih kvalitetah in tenkočutni muzikalnosli sploh drugače ni bilo mogoče. A ne samo to. Njegova prisrčnost, skromnost v nastopu sla ga poleg pevskih odlik še prav posebno priljubile ljubljanskemu občinstvu kot redko katerega moškega opernega pevca pri nas. Zato smo ob njegovem odhodu na zagrebško opero prav dobro vedeli, kaj izgubljamo z njim, in zato jo bilo tudi svidenje z njim na torkovi predstavi »Carmen« in sinočnji predstavi »Trubadurja* prav izjemno prisrčno. Že ob njegovi prvi pojavi na odru, kot na kraju vsakega dejanja, in posebno še na kraju obeh predstav ga je občinstvo z bobnečim navdušenjem klicalo vedno znova pred zastor, kot da ga sploh noče izpustiti več od sebe. Tako je spoznal g. Gostič tudi ob tej priliki, kako zelo Je prirasel k srcu nas vseh, in zato upamo tudi, (ia ga glas krvi še večkrat pripelje med nas, morda kedaj v bodočnosti zopet za slalno v domače gnezdo, kot je to naša velika želja.
V vlogi Don Joseja na torkovi predstavi »Car-men* se je g. Gostiču poznala še rahla indisponi-ranost v glasu, najbrž kot posledica potovanja. Pa proti koncu je glasovna zastrtost vedno bolj izgi-njla in v zadnjem dejanju je že njegov glas zablestel v vsem svojem blesku. Tako je tisto trikratno prošnjo »Ne grozim, le prosim...« do končnega odbitja in obupa izvedel še prav posebno prepričevalno v igri in mojstrsko v pevskem oblikovanju. Poleg njega |e občinstvo viharno pozdravljalo gdč. Elzo Karlovčevo, ki je pela v slovenskem jeziku, in nam je vlogo »Carmen« podajala s pevsko in igralsko izrazitostjo, kot je pri nas nismo mnogokrat videli.
Še lepša v celoti, skladnejša v povezanosti vseh igralcev je bila sinočnja predstava »Trubadurja«. (Roka režiserja g. Debevca se tu mnogo bolj pozna kot pri »Carmen«). Menda je bilo prvikrat, da smo slišali g. Gostiča v vlogi Manrica. In če smo poznali njegov glas bolj od mehke lirične plati, — čeprav je v zadnjih letih dobival vse bolj na lesku — nas je v tej vlogi presenetil s svojo blestečo »junaško« barvo. Vseskozi pa je seveda stalo v "ospredju njegovo do potankosti izdelano muzikalno prednašanje, ki nam ga kaže sedaj, ko obvlada vso tehniko in je njegov glas kultiviran kcrt redkokaterega pevca, kot mojstra v polnem pomenu besede. Pripomogli pa so k celotnemu učinku izredno mnogo tudi vsi drugi izvajalci, tako gdč. Ileybalova, ga. Golobova (ki zapoje tu v vlogi Azucene eno svojih najboljših, že mojstrskih vlog), žg- Janko, Lupša in drugi. Posebej moramo pa še ominiti delež dirigenta g. Neffata, ki je glasbeno izdelal obe operi in ki mu tudi orkester poje, kot zna menda le njemu samemu.	V.
drugi torek in razpravljalo o perečih zadevah. Skupina je dosegla že lepe uspehe. Cilj je, čimprej uveljaviti enotno knjigoveško in kartonažno kolektivno pogodbo. Organiziranje kartonažnega in knjigoveškega delavstva je skoraj popolno. Razen enega samega podjetja se je delavstvo vseh drugih podjetij organiziralo v ogromni večini.
Papirniško delavstvo v Združenih papirnicah v Vevčah je ustanovilo svojo skupino. Za predsednika je bil izvoljen Tavčar Ivan. Organizatorična misel še sicer ni zajela vsega delavstva, vendar so zdravi nazori po potrebi resne in solidne zgolj delavske organizacije že toliko prodrli, da bo postajala skupina čedalje močnejša, da bo lahko zadovoljivo delovala za koristi papirniškega delavstva.
Po sedanjih predpisih spadajo fotografi in vse delavstvo, zaposleno v fotografskih obratih, v skupni sindikat z ostalim delavstvom, zaposlenim v obratih, ki se ukvarjajo 6 papirjem. Zato bo fotografsko delavstvo ustanovilo svojo podskupino.
Prav zanimivo je poročilo o delovanju. Dobrodelnega društva grafičnega delavstva v Ljubljani. Sledi poročilo upravnega odbora Doma grafikov in Nabavljalne zadruge grafičnega delavstv.
Natečaj za propagandno-turistični lepak
Stremljenje za povzdigo umetniškega delovanja, ki bi naj združilo vse umetnike naše pokrajine, se razodeva v sledeči posebni prireditvi, ki bi morala zaradi svojega značaja vzbuditi vso pozornost.
Mislimo na razstavo turističnih propagandnih lepakov, ki jo bo priredilo Pokrajinsko poverjeništvo za tujski promet v Jakopičevem paviljonu od 12. do 27. junija istočasno z umetniško razstavo, posvečeno športu.
Namen razstave, ki jo imamo v mislih, je zbrati učinkovito podana dela, razumljivo tako z umetniškega, kakor tudi s stališča, da pokaže način življenja ali poglede na dele Ljubljanske pokrajine.
V bližnji bodočnosti, ko bo dnevno življenje zopet potekalo normalno in v polnem tempu, moramo računati s tujskim prometom kot velevažnim činteljem gospodarskega življenja te pokrajine. Za to potrebo morajo biti pripravljeni vsi činitelji, ustvarjajoči učinkovito propagando, pred vsemi zlasti taki lepaki, ki zamorejo takoj vzbuditi zanimanje in privabiti potnika in obiskovalca.
Umetnike pokrajine opozarjamo, - naj bodo kompozicije y barvah pripravljene za reprodukcij za tisk in da morajo biti 0.62 m široke in 1 m visoke.
Vsak umetnik lahko sodeluje s poljubnim številom del, mora pa svoj pristop sporočiti Pokrajinskemu poverjeništvu za tujski promet (Gledališka 11) do 20. maja z označbo števila del in nazivov.
Prodaja mesa na odrezek »G«
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 1. maja t. 1., potrošniKi lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »C« navadnih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani;
70 gr. svežega govejega mesa in
30 gr. prekajenega govejega mesa.
Cena prekajenemu mesu bo 25 lir za kg. Zavodi, ki prejemajo racionirana živila na posebna nakazila, morajo mesarjem predložiti potrdilo Mestnega preskrbovalnega urada.
Mladinske predstave »V času obiskanja«
šolski mladini se bo nudila izredno lepa prilika, da bo lahko videla Gregorinovo pasijonsko dramo »V času obiskanja«. Vršili; sc bodo mladinske predstave, ki bodo v tem in v prihodnjem tednu. — Mladinskih pasijonskih predstav bo pet. Te predstave bodo zaključene in za .šolsko mladino bodo vsi sedeži po izredno nizkih cenah. Kolikor pa bo morda ostalo prostih sedežev, bodo na razpolago tudi odraslim po znižanih cenah od 15 lir navzdol. Dobile se bodo te vstopnice pri blagajni v Drami pol ure pred vsako predstavo. Mladinske pasijonske predstave bodo začenjale vsakokrat ob 5 popoldne in končale ob 7. Vršile sc bodo v petek,_ 30. aprila; v soboto, 1. maja; v četrtek, 6. maja; v petek, 7. maja.in v soboto, 8. maja. Naročila sprejema Uprava.
Na belo nedeljo, 2. maja, bodo igrali popoldne ob treh pasijonsko dramo »V casu obiskanja«. Cene bodo znižane od 15 lir navzdol. Vstopnice dobite v predproduji v Operi.
Maksimalni cenik šf. 9
1. Kruh, testenine, moka. rtž. fižol. Kruh iz enotne moke v kosih od 400 gramov 2.80 tire kiloirraiu, v kosih od 400—1000 ir 2.20 lire kilogram; testiue iz enotne moke 840 lir etot. 8.90 lire kB. pšenična moka. enotna 206 lir etot. 2.70 'ire kB: koruzna moku. enotna 190 lir »tot. 2.20 lire ktr; riž navadni 240 lir stot. 2.70 lire kilogram: fižol 524 lir ztot 6 lir kllntrram.
2. Olje. slanina, mast. surovo maslo Jodilno olje (olivno! 1460 lir »lot. 14 70 lire liter: surovo maslo 2650 lir stot. 28.40 lire kir: slanina sol.ieDa 1560 Ur stot, 19 lir kc: mast 1430 lir stot. 17 lir kc. •
3. Kis. 451 vtnskl kis 491 lir hi. 6.35 Ure liter.
4. Mleko. Mleko 2.50 lire liter; kondenzirano mleko v dozah	po SSO g.	znboj	48 doz, 634.50	lire, doza
15.90 lire. v	dozah po	885 k.	zaboj 48 doz.	801.80 lire,
doza 7.55 lire: odprto blairo 1778 lir stot, 21 lir kB.
5. Sladkor Sladkorna sipa 786 lir stot. 8.23 lir kg: sladkor v kockah 799 20 lire stot. 8.35 lire kB.
C. llrva lo mila. Drva: al mehka: franko vaBOU postaja Ljubljana 28 40 lire stot. franko skladišče mestne občine v	Ljubljani	28 lir	stot: b) trda:	franko va-
eon postaja	Ljubljana, stara	pod 4 mesece. 27.70 lire
stot. stara nad 4 mesece. 29.70 lire stot. franko skla dišfie mestne občine Ljubljana 35.50 lire stot. — Drva: a) mehka, razžacana. franko skladišče trgovca v Ljubljani, 83 60 lire stot. bi mehki roblancl (tarnanje) cea 1 m dolci. franko mestno skladišče. 40 lir stot. h) trda, razžaBana. 40 lir stot. — Milo: enotno: kisline 23—27%, 368.25 lire etot. 4.10 liro kB.
Velike Lašče
Vse knjige »Slovenčeve knjižnice« stalno v zalogi v trafiki Peterlin, Velike Lašče.
Agrarna zemlja. Veleposestniška zemlja, ki
je bila v glavnem razdeljena med manjše kmetovalce, je bila sedaj odvzeta in sicer je prišla v last države Dosedanji lastniki plačujejo sedaj najemnino. Tista zemlja, ki so jo veleposestva pred vojno prodala, pa ostane če dalje v rojjah lastnikov.
■.8. VAM DIME:
XXUMXKAI.NI KOKAH
Vanče, ki je vse dotlej pripognjeno stal pri poliei in si ogledoval stvari v predalih, se je obrnil ter z nasmehom dejal:
»Gospod narednik, to je kip boginje Sakhmet, starodavne boginje preprostih Egipčanov. To je božanstvo podzemlja,« in pri tem se je z roko dotaknil kipa.
»Kar mislil sem si, da boste tudi vi tukaj, gospod Vancek je vzkliknil Heath res odkrilosrčno in mu podal roko. »Uvrstil sem tudi vaše ime v seznam sumljivih ljudi. Vselej, kadar se kje pripeti kak zagoneten umor, na koga naleliš tam, če ne na Pilila Vance-ja?... Veseli me, da vas vidim. Zelo dobro vem, da boste skušali uveljaviti svoj psihološki način raziekavanja in. da nam bosle to uganko rešili še gorko.«
»Bojim se, da mi moje dušeslovje ne bo toliko pomagalo, da bi rešil to uganko.« Vanče je nekam prisrčno stisnil roko naredniku. »Ne bo škohiJo. <e to jed nekoliko potresemo še z egiptologijo.«
»To stvar prepuščam vam, gospod Vanče. Preden pa bi storil kaj drugega, bi rad vzel prstne odtise na temle... temle...« Sklonil so je nad kip boginje Sakhmet. »Takšne pošasti še nisem videl v svojem življenju Tisti, ki je sklesal ta kip, je imel res izvirne domislice. Naredil mu je levjo glavo in na njej veliko okroglo ploščo.«
»Levja glava boginje Sakhmet brez dvoma pomeni nekaj skrivnostnega, gospod narednik,« je pojasnjeval Vanče prijazno. »In ta okrogla plošča predstavlja sonce. Kača, ki leze iz čela, je kobra ali ureus in je bila znamenje vladarske moči.«
»Razlagajte si, kakor že hočete, to stvar...« Narednik je postal nestrpen. »Mene zanimajo le prstni odtisi.« Obrnil.se je pri tem nekoliko naokrog ter se nodal proti izhodu. »Hej, Snitkinl« je bojevitoj imena nekdanjih egiptovskih kraljev precej po tihem.
10 poklical enega svojih mož, ki so ostali prej na stopnicah. »Zame-(njajte policista, ki je zunaj, in ga pošljite nazaj v urad. Cim pa pride Dubois, ga povedite sem.« Potem se je obrnil k Markhamu in ga vprašal: »Ali mi hočete povedati, gospod Markliam, kako se je vendar to zgodilo?«
Markham ga je	predstavil	Scarleltu.
»Ta gospod,« je	odgovoril	načelnik okrožne	uprave,«	je	našel
Kyleja. On vam lahko pove vse, kar nam je do sedaj znanega.«
Scarlett in Heath	sta nekaj	trenutkov govorila ined seboj	in na
načelnikovem obrazu	se je med	tem razgovorom	očividno	razodeval
nekak dvom.
Imel je navado, da je vsakogar 6matral za krivca vse dotlej, dokler ni bilo popolnoma in neovrgljivo dokazano, da je nedolžen.
Vanče se je medtem sklonil nad mrtvega Kyleja s takšnim zanimanjem, da mo je spravil kar v slabo voljo. Oči je imel na pol zaprte, pokleknil je na eno nogo in je glavo sklonil za komaj dobro ped od tal. Potem je vzel v roko svoj naočnik, si ga lepo očistil ter si ga nato nataknil. Midva z Markhamom sva ga molče opazovala. Čez nekaj trenutkov je Vanče vstal.
»Poslušaj, Scarlett, ali nimaš morda pri roki kakšnega povečevalnega slekla.«
Scarlett, ki je bil komaj končal svoj razgovor z narednikom lleathom, je stopil brž k stekleni omari, v kateri so bili skarabeji, ter odprl majhen predal.
»Kakšen muzej pa naj bi bil to, če ne bi bilo v njem nobenega povečevalnega stekla?« je odvrnil ter potegnil iz predalčka lupo. Vanče jo je vzel v roko ter se obrnil k Heathu z besedami: »Vas smem prositi, da mi posodile vašo svetilko, gospod narednik?«
»Seveda!« je dejal narednik in mu pomolil svojo žepno svetilko. Vanče je spet pokleknil, si začel ogledovati majhen ovalen predmet, ki je ležal mrtvemu Kyleju pri nogah.
»Nisut Biti... Intef... Si.., Nub-Kheper,« je izgovarjal čudna
Narednik si je vtaknil roke v žep in kar nekam pihal.
»Kakšen jezik pa govorite zdaj, gospod Vanče?«
»To je razlaga nekih starih egipčanskih hieroglifov. Berem jih na tem skarabeju.. .<
Healh je postal radoveden. Sklonil se je še on in si zalel ogledovati predmet, ki ga je bil Vanče raziskoval.
»Kaj, skarabej?«
»Da, gospod narednik. Tale mali ovalni predmet, ki so vanj vrezani hieroglifi, jo bil za starodavne Egipčane sveto znamenje... Tale je zelo lep. Jo to državni pečat iz dobe Intefa V., faraona iz sedemnajste dinastije. Nosil ga je okrog leta 1650 pred Kristusom, torej več ko pred tri tisoč petsto leti. To pove napis na njem. Intelovo ime je bilo Nefer-Kheperu, če se prav spominjam. Bil je to eden domačih egipčanskih vladarjev v Tebah tedaj, ko so ob izlivu reke Nila vladali Kiksi. Grob tega moža je dr. Bliss več let izkopaval... In vi, goepod narednik, bosle gotovo opazili, da ic iz tega skarabeja narejena sodobna zaponka za ovratnico.. .<
Heath je zadovoljno pomrmral. Končno je prišlo v roke le nekaj zgrabljivega.
S
I
B
Ljubljana
105.
Ko so bolnega graščaka previdno spustili v pripravljeno kadno kopel, je ta bolno zastokal, nato kesajoč se mrmral:
»Saj ni mogoče, da bi mi ta vroča kopel pomagala. Pa četudi bi mi ozdravila bolno telo, mc bo v duši še vedno peklo in žgalo kot ogenj; zakaj kriv sem ženine smrti, sinčka edinčka sem spodil, svojo dušo prodal hudiču za zlato in bogastvo! Oh, ko bi tega ne bil nikdar storil!«
V kotu skrit pa je pastirček stiskal svoj kipec in molil k svoji materi, Drvarki Mariji, ter jo prosil: »O, ljuba, zlata mamica! Mene si ozdravila, ki sem bil ves neumen in nor; ozdravi zdaj še mojega očeta, ki se kesa svojih grehov in mu je resnično žal, da je trgoval s samim zlodejem! Reši ga in pomagaj mu!«
106.
Kipec Drvarke Marije je potrkal na njegovo otroško srce ter mu s tem že tudi odgovoril.
Grajska služinčad pa je nestrpno čakala in nemirno prestopicala okrog kadi, dekle celo še z vedri-cami v rokah. Za njimi pa se je iz teme v kotu izvil zlodej, ki je prišel po graščakovo dušo kot plačilo za vražje zlato in bogastvo.
V drugem kotu pa je trepetal in molil njegov sinček, grajski pastirček, ter stiskal Marijin kipec na svoje srce:
»Drvarka Marija, reši njegovo dušo! Ozdravi ga!«
Medtem se je bolni graščak že do dobra okopal in glej, zgodil se je čudež: vsa telesna bolečina in dušeča mora sta izginili in graščak je ozdravel na duši in na telesu.
»Zdrav sem kot še nikoli!« je veselo zaklical.
Prvo hudo pomladansko deževje
Ljubljana, 30. aprila.
April nam je za slovo dobro nalil in nasul dežja po vseh krajih. Neprestapo je deževalo nad 14 ur. Včeraj ob 4.30 po ombrografu meteorlo-šUega zavoda je zaieto-.-močap,. deževali, .dežilo je ves rlan tja do 18.40. Vrstili'šo se žeto močni nalivi. Letos prvič pomladi je včeraj dopoldne začelo votlo grmeti.
Kljub veliki količini dežja, ki je padla v zadnjih 24 urah, vendar letošnji april ne bo dosegel od meteorologov za Ljubljano izračunanega mesečnega padavinskega povprečnika, ki za ta mesec znaša 101 mm. Tudi lani ni april dosegel tega povprečnika, kajti v 17 deževnih dneh je padlo le 97 mm dežja, toda predlanskim so se v aprilu vrstili hujši nalivi, ki so povzročili prve delne pomladanske povodnji, kajti bilo je takrat nad 152 mm dežja. Hude pomladanske povodnji so bile prejšnja leta, tako leta 1933. Očitno je, da je popolnoma izvedena regulacija Ljubljanice 7, Gruberjevim prekopom zelo pripomogla, da izostajajo povodnji na Barju, ko je dostikrat poprej ob vsakem količkaj večjem deževju Ljubljanica takoj začela prestopati bregove ter se razlivati po barjanskih poljih in travnikih.
Včerajšnje hudo deževje je dobro namočilo zemljo, povzročilo pa je tudi, da je Ljubljanica močno narasla in je na nekaterih krajih prestopila bregove. Poplavila je ob njej ležeče travnike in polja. To se je primerilo okoli Bevk in Podpeči, kakor tudi pri izlivu Ljubljanice v Savo pri Zalogu. Na Špici je Ljubljanica narasla za dobrih 80 cm. Kakor hitro pa je nehalo deževje, je Ljubljanica, ki naglo dere proti Fužinam, že začela upadati. Obe zalvornici, tako ona v Gruberjevem prekopu pri Streliški ulici in ona na Špici, sta visoko dvignjeni in popolnoma odprti, da je omogočen hitrejši odtok vode z Barja. Močno so narasli tudi potoki, ki se izlivajo v Ljubljanico. Močno se je po poljih razlila Gradaščica okoli Polhovega Gradca, dalje Iška in Izca, kakor tudi Mali graben in še drugi manjši pritoki.
Treba je omeniti, da je velike važnosti za odvračanje povodnji na Barju tudi redno in vsakoletno snažen jo raznih jarkov, kamor se -steka barjanska voda. Kadar so ti jarki močno zaraščeni z raznim močvirskim in vodnim rastlinjem, takrat se voda po teh jarkih zelo pOčasi -odteka in se nabira tako, da se potem razlije po njivah in travnikih. Ko so pa jarki očiščeni, se voda sproti odteka in ni nikakih poplav. Odbor za osuševanje Barja, kateremu je tudi letos Visoki komisar, umevajoč gospodarsko važnost barjanskega osuševanja, nakazal velike zneske za vsa osuševalna dela, jo letos poskrbel, da so jarki lepo očiščeni. Prav zadnje dneve n. pr. so začeli to-meljito snažiti Ljubljaničin pritok Veliki Galjevec.
Po včerajšnjem hudem deževju je bilo davi zelo hladno. Nad Barjem je bilo gosta, primerno visoka megla. Zjasnilo se še ni. Po hribih jo zapadel sneg.
Po vremenskih zapiskih je včeraj v 14 urah padlo več dežja kot prej ves april. Padlo je 38.6 mm dežja. Zjutraj je bilo +3° C, včeraj največ +12° C.
šočrt
Hermes : Ljubljana
Po visokih in pravično doseženih uspehih na velikončnem turnirju je v nedeljo Ljubljana visok favorit. Njene vrste so vigrane, moštvo ima izborno kondicijo in brez skrbi lahko gle-da v bodočnost. Prvenstva jim ne bo mogel nihče odvzeti. Ilerme6 pa nasprotno doživlja krizo. Zadnje igre so gotovo razočarale njegove pristaše. Vsekakor pa smo mnenja, da ho tudi ta kriza prešla — toda kdaj? Kakor smo izvedeli od uprave Hermesa, je vodstvo temeljito preuredilo postavo moštva ter bo igrače, ki se niso obnesli, zamenjalo. Morda bo potem
nekoliko bolje. .Sicer zna Hermes tudi proti Ljubljani zaigrati, toda kako, tokrat je vprašanje.
Kot predtekmi bodo odigrali: oh 14 Hermes rez. : Tobačna tovarna rez. in ob 15 prvenstvo druge divizije Vič : Mladika;- Vse tekme bodo na Hermesu.
Med prvo in drugo tekmo — ob 16.45 — bo Lahkoatletska zveza izvedla veliko tekmo v teku na lOOOm, kjer se bodo pomerili najboljši domači sredn jeprogaši. Zmagovalec bo dobil nagrado CONI-ja, zmagovalno moštvo pa pokal.
Športno vesti
Naslednji gospodje nogometni sodniki naj
se zanesljivo udeleže sestanka, ki bo jutri, v soboto, 1. maja, oh 17 na stadionu Hermesa: Pušenjak, Jenko, Vrhovnik, Vesnaver, Kos, Kastelic, Makovec, Safošnik, Dolinar, Zajec in Mehle. Točno prosim.
., ,.?• ma.ia bodo nadaljevali s tekmami: za italijanski nogometni pokal. Nastopili bodo ti le pari: Bologna z zmagovalcem med Vicenzo in Genovo; Lazio in Roma oba prestolniška kluba; zmagovalec od tekme Palermo : Venezia z Udincse, Torino : Milano.
če bo le mogoče, bodo madžarski plavači
letos izvedli obširen mednaroden spored. V prvi vrsti se bodo pomerili z Nemci in Italijani. Muli Švedi in Danci so z Madžari v pogajanjih. Z Dansko^ naj bi nastopili v flamskih disciplinah. Madžarke bodo imele v Hvegerjevi pretrd oreh. — S Švedi naj bi se Madžari pomerili v štafeti 4X200 m. Govore tudi, da bi prišel plavat v madžarsko prestolnico evropski prvak Bjorn Borg. V borbi na progi 4X200 bi gotovo padel dosedanji evropski rekord.
y norveškem smučarskem prvenstvu, ki so ga izvedli pred dnevi, je v teku na 18 km prvi Nemec privozil na cilj šele kot peti v času 1:00:51. Bil je to Ehrenberg, V razredu starejših tekmovalcev (nad 55 let) pa je zasedel Eckardt prvo mesto s časom 1:01:22.
Koledar
Petek, 30. malega travna:	Katarina	Sicnska,
devica; Zofija, devica in mučenica.
Sobota, 1. velikega travna:	Filip	in Jakob,
apostola; Berta, sveta žena; Žiga, kralj in mučenec.
Obvestila
Zadnja predstava krasne drame »Župnik iz cvetočega vinograda« v režiji Milana Skrbinška bo v nedeljo, 2. maja, ob štirih popoldne, v frančiškanski dvorani. Priporočamo, da si vstopnice pravočasno preskrbite v predprodaji v trgovini Sfiligoj in na dan predstave pri dnevni^ blagajni.
lutri, v soboto, 1. maja ob ? zjutraj bodo po vseh ljubljanskih cerkvah sv. maše za dober uspeh posvetitev brez m. Marijinemu Srcu. Naj bi sc ta dan, ki je tudi prva sobota v mesecu, verniki v čim večjem številu udeležili teh sv. maš.
Za stare in onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je podaril Sindikat mesarjev in klobasičarjev 150 lir namesto venca na krsto ge. Jerice Putrih. Županstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli!
Na koncertu Ljubljanskega komornega ilua, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 3. maja t. 1., bodeta izvajala odlična naša solista prof. Anton Trost in prof. Jan Šlais med drugim tudi Mozartovo Sonato v D-duru. Mozart je brez dvoma prvi klasik komorne glasbe in njegova dela so neprecenljive umetniške vrednosti. Na videz morda enostavna stavijo na izvajalca izredno velike zahteve, predvsem v pogledu interpretacije, pa tudi v tehničnem. Brez vsakega dvoma je, da bodeta naša umetnika izvedla to delo v resnici umetniško dovršeno. Poleg Mozarta so na sporedu Se tri sonate, ki so jih napisali Tartini, Vomačka in Szymanovski. Koncert se bo vršil v veliki filharmonični dvorani. Začetek točno ob 19. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
Nocojšnji koncert tenorista M. Brišnika bo imel naslednji spored: 1. Mililotti: Ubogi mornar; Hofmeister: Narcisov cvet; Krpk: Izkušnja; Lajovic: Iskal sem svojih mladih dni; 2. Škerjanc: Vizija; Billi: Prepeva čriček; Grieg: Eros; Spross: Včeraj in danes. Po kratkem odmoru sledi: 3. llandl: arija iz oratorija »Mesija«; Massenet: Sanje iz opere »Manon«; Mozart: arija iz opere »Don Juan«; 4. Čajkovski: arija Lenskega Iz opere »Evgenij Onjegin«; Gounod: arija iz opere »Faust« in Rossini: arija iz opere »Seviljski brivec«. Na klavirju bo spremljala koncertanta pianistka Silva Krašovec. Po temeljitem, vestno pripravljenem študiju, sterpa tenorist M. Brišnik danes prvič s celovečernim koncertom pred naše občinstvo, da pokaže lepoto in tehnično izvežba-nost svojega glasu. Začetek bo točno ob 19 v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice.
Ljubljansko gledališče
Dram«:
Pelel«, 30. aprila, ob 17: »V času obiskanja«. Mladinska predstava Sobota, 1. maja ob 17: »V času obiskanaja«. Izven.
Zaključena predstava za šolsko mladino. Nedelja, 2 maja, cb 15: »V času obiskanja«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol.
Opera:
Petek, 30 aprila: Zaprto.
Sobota, 1. maja, ob 18: »Trubadur«. Izven. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča, člana zagrebške Opere. Cene od 40 lir navdol.
Nedelja, 2. maja, ob 10.30: »Sirota Marko« (Obuti maček). Zaključena predstava za GILL.
Ob 16: »Janko in Metka«. Izven. Cene cd 28 lir navzdol.
Ponedeljek, 3. maja: Zaprto.
Gostovanje Josipa Gostiča. Njegovo zadnje gostovanje bo v soboto kot Manrico v »Trubadurju«. Ostal zasedba partij: Luna — Janko, Leo-nora — Heybalova, Azucena — Karlovčeva (prvič na našžm odru), Ferrando — Lupša, Ines — če.va, Ruiz — Kristančič. Dirigent: Nefat, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti.
E. Gregorin: »V času obiskanja«, Pasiionska drama v šestih postajah. Osebe: Marija — Starčeva, Jezus — Gregorin,. Janez -— Verdonik, Peter
— Bratina, Juda — Nakret, Magdalena — Sancin-va, Jožef iz Arimatgjc — Košuta, Nikodem — Plut, Kaifa — P. Kovič, Aminadab — Raztresen, Gamaliel — Presetnik, Joda — Gorinšek, Sadok
— Lipah Levi — Blaž. Amos — Brezigar, Ponči) Pilat — Peček, Petronij — Drenovec, Veronika — Simčieva, aena — Rokarieva. Režiser: E. Gregorin, scenograf: inž. arh. E. Franz, scenska glasba: prof. Mi Tomc.
Krojaškega vajenca, zdravega, iz poštene kmečke hiše sprejme takoj Robert Ribič, krojaški mojster, Ortnek.
Edgar Wallace:
72
\g
Žabar s krinko si
35.
Skozi!
Ko je Elk stopil v sobo državnega pravnika, je sedel Dick na mizi ter izpolnjeval tiskovino za oddajo , brzojavke. Izpolnjeval je drugo za drugo. Vse so bile naslovljene na ravnatelja Gloucesterske jetnišnice ter vsebovale kratko sporočilo, da je odlog smrtne obsodbe za jim. Carterja na poti. Vsaka brzojavita je bila oddana na drugem *odu.
»Kaj to pomeni?« je vprašal Elk.
»Telefonski vod v Gloucester .je pokvarjen,« je dejal Dick. Lik se je zamislil ter se vgriznil v ustnico. »Mlini,« je rekel zamišljeno. »lorej, če je telefonski vod pokvarjen, potem bo morda tudi — — —«
»Tega pa še ne bi verjel!« mu je vpadel v besedo Dick.
»Elk je vzel aparat v roko. »Zvežite me s centralnim telegrafskim uradom,« je rekel. »Rad bi govoril s šefom, gospodična. Da. tukaj je inšpektor Elk. C. P. D.« Po kratkem odmoru se je spet javil.
»Hočemo oddati nekaj brzojavk za Gloucester, vodi so ja gotovo v redu?«
.V njegovem obrazu ee ni zganila
niti mišica, medtem ko je čakal na odgovor. Nato je rekel:
»Hvala. — Morda lahko delamo z vodi po ovinkih? Katero je prvo prosto mesto?«
Nato je čakal. »Torej tako je s to stvarjo. — Hvala!«
Postavil je slušalko na svoje mesto. »Vsi vodi, ki vodijo v Gloucester, so prerezani, glavni kabli na treh mestih uničeni, zveza z Birminghamom, ki vodi v podzemeljski cevi, je bila na treh mestih pognana v zrak.«
Dickove obrvi so se zježile.
»Poizkusite s pomočjo radijske oddaje,« je rekel. »Oni imajo 6edaj eno postajo v Devizesu in eno v bližini Cheltenham-a ter lahko pošljejo v Gloucester obvestilo.
Elk je šel k telefonu.
»Ali je tamkaj radijska postaja? Tukaj govori inšpektor Elk, policijsko ravnateljstvo. Rad bi poslal važno obvestilo v Gloucestersko jetnišnico, in
od tam preko — mhm? — toda
menim, da bi tako težavo lahko odstranili? — du od kdaj pa je zamašena? Hvala lepa!« je rekel ter položi! slušalko vnovič na svoje mesto.
»Nekje se. je nekaj zamašilo,« je rekel. »Radijski strokovnjaki trde, da ima nekdo v deželi tajen oddajnik, ki
so ga v vojni uporabljali Nemci in s katerim lahko onemogočujejo oddajo drugih postaj.«
Dick je pogledal na uro. Bila je nekako pol desetih.
»Vi lahko še ujamete vlak, ki odhaja ob 10.15 v Gloucester. Vendar mislim, da ne bo dospel na odrejeno mu mesto?«
Ko je Elk ponovno skušal dobiti telefonsko zvezo, je rekel:
»Kot telefonski strokovnjak imam mnogo lastnosti, ki me tako rekoč usposabljajo za velikega moža, kajti
----------halo?	Zvežite me z veliko za-
padno postajo — prosim — veliko za-padno postajo — postajni načelnik — kajti ima izvrsten sluh, neizmerno potrpežljivost, zaupanje v svoje
sodržavljane in — * halo, ste vi to,
gospod postaj<fnačelnik? Tukaj inšpektor Elk, Č. P- D. Rekel sem vam
to že prej,   ne, to je bil nekdo
drugi, inšpektor Elk, C. P. D. ------------
Ali je morda danes zvečer na progi kaka ovira?«
Tokrat je bil odmor nekoliko daljši.«
»Bog v nebesih!« je rekel Elk. »Ali je še kaka možnost priti do cilja? Kaj? — — — Nobene več ni? Kdaj bodo vlaki spet vozili? —’— — Hvala, najlepša hvala!«
Obrnil se je k Dicku. »Trije prehodi na železnici in en most pri Swin-donu so bili pognani^ v zrak. Dva moža sta bila aretirana. Enega je železniški čuvaj ustrelil. Dva prehoda v Readin-
gu sta .bila tudi uničena. Tračnice v ( Slougliu so bile pognane v zrak. Ne bom se več trudil, da bi jpoklical ostale proge, ker vidim, da j# Žabar uspel.«
Dick Gordon je odprl svojo omaro in vzel iz nje usnjati plašč in lahko usnjeno čelado. Vzel je iz miznega predala dva samokresa ter pregledal, če sta napolnjena. Potem ju je vtaknil v žep. Nato je vzel še nekaj smotk ter jih varno spravil v naprsni žep vrhnje suknje.
»Pa ja ne toislite sami oditi, Gordon?« ga je vprašal Elk resno.
Dick je prikimal.
»Da,« je rekel. »Z mano naročite policijski avto ter povejte policistom, da vozijo zelo previdno. Ne mislim, da me bodo skušali ovirati pred Nevvbu-ry-jem. In tjakaj še lahko dospem, preden se ne bo čisto znočilo. Povejte gospodični Benncttovi, da je odlog podpisan in da sem na poti k njenemu I bratu.«
j Elk je molčal ter sledil svojemu j predpostavljenemu na ulico ter je stal tako dolgo zraven njega, dokler je ta j pregledoval zračnice in bencinski tank. Ko se je odpeljal, mu je sledil s [»ogledom toliko časa, dokler ni z avtomobilom izginil za prvim ovinkom.
I Dick se je odloči' za pot proti Batini in nekaj strelcev, ki so prežali nanj na obeh letali-eih, da bi ga ustrelili, če bi se prikazal, je zaman čakalo na njegov prihod.
Izognil se je glavne ceste ter vozil raje po ovinkih. Ob cuujsti uri jc pri-
šel v Ne\vbury ter tamkaj zvedel o zopetnih novih razdejanjih prometnih žil. V mestu so pa krožile najstrašnejše govorice.
Dva popolnoma polna osebna vlaka 6ta bila zadržana na postaji in velika množica potnikov se je prerivala po ozkih in staromodnih mestnih ulicah. Govoril je z lokalnim policijskim inšpektorjem. Kakor mu je ta porbčal, je bila cesta do Svvindona v dobrem stanju, kar je potrdil nek avtomobilist, ki je pripeljal od tod.
»Do Svvindona ste vsekakor varni,« mu je dejal, »čeprav so v zadnjem času bili potepuhi v tem delu precej pogosto opaženi. Toda moji obhodniki na konjih, ki so se vrnili pred krat« kim, niso opazili prav ničesar sumljivega «
Dobra misel se mu je rodila v glavi in odvlekel je inšpektorja v policijsko poslopje, kjer sta bila sama.
»Potrebujem uradno kuverto In uradni papir,« je dejal.
Usedel se je za pisalno mizo ter v vsej sodni terminologiji napisal na papir kopijo odloga smrtne kazni, dal dokument v kuverto, jo zapečatil in vtaknit v prsni žep. Nato pa je vzel pravi, od kralja podpisani dokument, sezul čevelj in nogavico, ter položil pazno pravi dokument na golo kožo podplata ter znova obul čevelj. Potem je skočil v avto in se previdno odpeljal proti Didcotu.
ENRIK SIENKIEVVICZ
mcT^r/rr:ju . 11	■—
ROMAN V SLIKAH
3SS.
Hilona so naglo pribili na nizek križ ter križ potem postavili. Oči vseh gledalcev so se obrnile k njemu, toda le malokdo je v tem starcu spoznal nekdanjega Hilona. Po mukah ni v njegovem obrazu ostala več niti kaplja krvi, samo na beli bradi se mu je poznala krvava sled jezika, ki so mu ga bili iztrgali. Bil je videti dosti starejši kakor sicer. Njegov izmučeni obraz, ki je sicer bil vedno nemiren in zloben, je zdaj bil videti sladak in spokojen kakor obraz spečega ali mrtvega človeka.
Nihče se ni smejal, zakaj v tem križanem je bilo nekaj tako slabotnega in nebogljenega, da se je vsakdo spraševal, kako je moči križati in mučiti take ljudi.
356.
Nazadnje je priracal v areno medved. Glavo je sklanjal k tlem in kimal, se oziral in gledal, kakor da nekaj išče. Ko je opazil križ, se je vzpel nanj, potem pa sedel podenj in začel mrmrati, ko da bi se bilo celo v njegovem srcu oglasilo sočutje do te žalostne, človeške podrtine.
ljudmi. Dela tehnične komisije je mogoče nadaljevati in pospešiti samo ob sodelovanju krajevnih nemških vojaških oblasti. Te nemške vojaške oblasti zelo podpirajo delo poljske komisije ter pri tem delu tudi same pomagajo.
Na podlagi dejanskega stanja, ki smo ga pojasnili v svojem prejšnjem poročilu in na podlagi el. 4. pravil Mednarodnega Rdečega križa vas prosim, gospod predsednik, da storite vse potrebne korake in izdaste vse ukrepe v smislu omenjenega člena Mednarodnega Rdeče-a križa. — Poljski Rdeči križ, centrala. W. achert, predsednik, dr. Vl.Corczicki, ravnatelj.
E
Skrb za zdrave zobe v Nemčiji
Berlin. (DNB). Mladinski voditelji nemškega' rajha in vodstvo ljudskega zdravstva pozivajo mladeniče letnika 1927, da si vsi brez iz-
. jeme in Takoj dajo pregledati zobe fer si jili dajo popraviti, če imajo pokvarjene. Namen tega ukrepa je, da bo nemška mladina, če bo imela zdrave zobe, lahko storila več v svojem poklicu in za državno obrambo, zakaj zanemarjeno zobovje je dostikrat vzrok najrazličnejših bolezni. Vsi zobozdravniki in zobarji so dolžni pregledati in popraviti nemškim mladeničem zobe. Šestnajstletniki, na katere se ta poziv nanaša, si lahko svobodno izberejo zobozdravnika ali zobarja, ki jim bo zobe pregledal in popravil, če nima zdravih. Tistim, ki so zavarovani, bo deloma poravnala stroške od popravljanja zob državna zavarovalnica, če bi ti znašali več, kakor pa jih je dolžna poravnati bolniška blagajna.
NAROČAJTE »SLOVENSKI DOM«!
CONRAD RICHTER:
P_L_A_NJ_AV_A
r Pogled mi je padel na odvetnika IIenryja McCurtina in Archieja Meadea, ki sta se poleg prtljažne nosilnrce tiho in resno pogovarjala. Počasi sem uvidel, da ni bilo vse tako mirno, j kot se je na prvi pogled zdelo. In ko sem se znova ozrl naokrog, • sem opazil, da so potepuhi skrivnostno pogledovali izpod svojih obrvi in da je pri vhodu čakalnice šepetala skupina potnikov.1
Sedaj sem bil siguren, da so vsi ti srečni prijatelji vešče igrali $vojo vlogo in da so toliko verjeli v Lutienino potovanje y St. Louis kot jaz. Splazil sem se bliže, kot ne bi bil ničesar opazil. Videl sem kljub njeni razigranosti, da je bil njen visoki čipkasti ovratnik kot bela vejica, ki se je zajedala v utripajoči! tok krvi na njenem vratu; na stričevi roki sem videl nabrekle: žile, ki so bile kot dolgo zadržani modro lesketajoči se biči. I Ne bi mogel sedaj oditi, pa če tudi bi bil hotel. Videl sem1 temno nabreklino na stričevi sivi suknji in v njegovih temnih očeh je plapolala neukročena moč liki prerijskemu ognju, ki se obdaja s črnim dimom. Potepuhi so vstali lizajoč si ustnice. Sledeč njihovim pogledom sem zagledal neizgrešljivo visoko postavo Bricea Chamberlaina v novi rjavi obleki prihajati iz hotela. Ustavil se je za trenutek na visokih kamnitih stopnicah. Za njim je stal Meksikanecz dvema ročnima torbama. Takoj nato sta se obe postavi skrili za sivo šaro okroglih izseljeniških platen.
II. del.
POLKOVNIK.
,	VI.	poglavje.
Dandanes so skoraj mrtve v mojem spominu marsikatere slike, za katere sem bil mislil, da jih ne bom nikoli pozabil: kroženje rumenega peščenega vrtinca, pripogibanje trave v ju-
nijskem vetru in blesk varljivega snega na alkalični površini. Toda ta scena v Salt Forku v senci peščenih gričev pred približno petnajstimi leti mi' je še vedno živo pred očmi in ne morem jo zbrisati stran.
Še sedaj vidim malo rdečo postajo in okrogel počezen tram železniškega hidranta. Od nekod okoli Rio Grande se mi še sedaj zdi, da slišim piskanje vlaka, ki naj bi odpeljal Lutie Brewtonovo za vedno od tod. Slišim skoraj človeške glasove ovac, razlegajočc se iz staj, kot bi klicali za njo skoraj petnajst milj oddaljeni otroci Jimmy, Brock in Sarah Beth. čutim dolgo zadrževan, a sedaj močan izbruh strasti mojega strica. Vidim ga, kako stoji tam opasan pod dolgo sivo suknjo s pasom za samokrese. Medtem pa tisti mož, katerega Lutie Brewtonova ni hotela imenovati, a smo ga vendar vsi poznali, prihaja k nam, samo nekaj sto yard vstran, tam nekje za oblakom izseljeniških platen.
Opazil sem, da so ljudje stali na ravni strehi trgovine s kožo in volno »Baca«; da so vozniki prenehali z nalaganjem moke na voz, nc da bi se potrudili jo odpeljati. Nad pročeljem trgovine Kingmanove trgovske družbe, preluknjanim od krogel, sem videl celo vrsto glav uradnikov te družbe, ki so vsi gledali na trg. Mladi odvetnik Archie Meade je zapustil zaskrbljenega Henryja McCurtina, kot bi ne mogel prenašati^ tega, kar bi se moglo pripetiti njegovemu bližajočemu se prijatelju.
Vlak je sedaj piskal nekje pri malih ranchih ob reki (er končno skozi bonibaževčeve nasade, kjer so se mestni otroci igrali divjega moža. Marsikdo iz tihe množice se ni upal pogledati gori po cesti; toda bilo je očividno, da je vsakdo pričakoval, da se bo prikazal Chamberlainov rumenkasti zapadnja-ški klobuk in rjavo karirasta vzhodnjaška obleka.
Samo Lutie Brewtonova ni hotela molčati. S poživljeno veselostjo, ki skoraj ni bila na mestu, se je poslavljala od prijateljev, se nasmihala temu, govorila z onim, objemala Myro Nether-voodovo in poljnbovala lica Core Holdernessove. Pri tem pa so njene roke krilile kot dvoje belih postovk na skednju.
Nekatere dame so kričale. Ko se je Lutie v slovo obrnila
k meni, ki sem stal kot gluh in okamenjan, da bi prikril vse to,
kar sem čutil.	.
»Hvala ti, da si mi prinesel prtljago,« je rekla odkritosrčno. Ko me je poljubila in se je širil okoli mene duh po vijolicah, mi je zašepetala: »Pravi le lepe stvari o meni mojim otrokom, Hal, dokler ne pošljem ponje!« _
Sedaj je vlak pripeljal na postajo. O Briceu Chamberlainu še vedno ni bilo sledu, črn dim se je valil iz širokega dimnika. Potniki so radovedno gledali Lutie Brevvtonovo, ko so njena široka krila šumela k vlaku. Stric sam je odnesel njene torbe v vagon, kjer sem ga videl stati poleg njenega sedeža. Sklanjala se je preko okna ter se smejala in dražestno govorila s prijatelji, ki so stali zunaj na vzvišenem peronu. Njen melodični glas je bil jasen in očarljiv, kot da bi se ne bilo prav nič zgodilo ali se moglo zgoditi in kot da hoče napraviti samo kratek izlet v Santa Fe.
Sprevodnik, ki je spoštljivo čakal na strica, da je izstopil, je dal znak za odhod vlaka. Tedaj je vedela ona in vsi, da se niti prikazal ni mož, ki bi naj bil distriktni pravdnik Zedipjenih ameriških držav v Coloradu, izza te zmešnjave izseljeniških platen, da bi se snidcl z njo. Lutie Brewtonova je sedaj sedela tam osamljena in galantna, kakršno sem jo bil vedno videl; nagnjena preko okna nam je veselo mahala in metala poljube.
»Z Bogom! Na svidenje!« Za trenutek je bil zrak napolnjen z živahnimi vzkliki. Potem je šla. Naenkrat je peron utihnil in čudna praznina je zavladala na njem. Vsi so stali kot ukopani ter gledali za vlakom, ki je sedaj imel samo še podobo odmikajočih se vrat z ozkim oknom na vsaki strani ter s črto dima, ki se je vlekla nad njim.
Samo stric ni gledal za njim. Šel je sam z dvignjeno glavo in temnimi očmi, ki so bile opozorilo vsem, ki so ga srečali, proti hotelu in nihče se ga ni upal nagovoriti v tem trenutku.
Kakor hitro je odšel, sc je množica razkropila kot krdelo majhnih psičkov, ki je bilo ustrahovano ob prisotnosti psa čuvaja. Razni ljudje, katere sem poznal, so se pridružili stričevemu odvetniku.
»Sovjeti zahfevaj'o napad na Turčijo«
60. angleška armada iz Mezopotamije naj bi samo pomagala, vodstvo pa naj bi tokrat imeli Sovjeti
Pod naslovom »Sovjeti zahtevajo napad na Hirčijo« prinaša graška »Tagesjx>st< v oni svojih zadnjih številk, pomemben članek, iz katerega povzemamo naslednje:
V zadnjem času boljševiki spet precej živahno razlagajo svoj stari načrt za zasedbo Dardanel, ki bi se jih radi polastili in s tem kršili turško nevtralnost. Časopis »Novosti Dnia«, ki v ruskem jeziku izhaja v Šanghaju, odkrito govori o nevarnosti, ki preti dardanel-ski morski ožini. V nekem svojem članku najprej zahteva sovjetski pohod skozi Turčijo, po-lincf, ki je po mnenju pisca tega članka toliko nujnejši, ker boji v Afriki niso prinesli Sovjetski Rusiji nobene neposredne pomoči. Kakor kaže, v Moskvi nič kaj preveč ne verjamejo v angleško-ameriški vdor v jugovzhodno Evropo, kajti omenjeni sestavek takšnim namenom ne pripisuje prvovrstne važnosti, pač pa je zanj postranskega pomena, če piše: »Na|>oleon bi tak načrt pač izvedel, Angleži pa se za kaj takšnega skoraj ne bi smeli odločiti.«
Kako bi se boljševiki radi vživeli v vlogo tistega, ki bi v Evropi ukazoval, se vidi iz neke druge pripombe v istem članku. Tam je namreč govora o tem, da pri napadu na Turčijo ne bi imeli vodstva morda Angleži in Amerikanei, pač pa Sovjeti, ki pa bi jih vsekakor morala (podpirati pri tem napadu 10. angleška armada iz Mezopotamije. Poslali naj bi jo skozi turško državno ozemlje do Dardanel in naj bi potem zasedlu vso evropsko Turčijo.
Seveda se člankar, ki je v šanghajskem li-' stu to zapisal, ne more iznebiti vtisa, da bi se utegnili Angleži in Amerikanei pri svojem podpiranju takšnega sovjetskega sunka proti Dardanelam morda nekoliko obotavljati. Zato jim skuša 'dopovedati, da bi bila .udeležba pri takšnem nastopil odločilna za izid vojne, zakaj — tako utemeljuje člankar — če Britanci in Ame-rikanci opuste ofenzivo v jugovzhodni Evropi, položaj zanje nc bo samo težaven, pač pa celo tak, da ga ne bo mogoče več obvladati. Razumemo, kaj je člankar hotel s tem reči. Motel je povedati tole: Če so doslej vedno Angleži in Amerikanei pošiljali Sovjete v ogenj po kostanj za zahodne demokratične države, bi boljševiki glede dardanelske morske ožine radi storili obratno.
{ Da se Angleži in Amerikanei na vsak način prav nič ne pomišljajo kršiti kakršno koli nevtralnost, so v sedanji vojni dokazali ne enkrat. Tudi so vse poskusili, kako bi v nevtralnih državah čim bolj agitirali proti osi. Do kakšnih posledic privede takšno ustvarjanje javnega | razpoloženja, se je večkrat lahko videlo predvsem na švedskem. Tu so zlasti Angleži tisti, ki so skoraj neprestano slikali hudiča na steno ter Švedom vedno znova zagotavljali, da bo vojna v kratkem zajela tudi njihovo deželo, če se pravočasno ne pridružijo Angležem, Amc-rikancem in Sovjetom.
Angleški prerok o švedski
Tako je na primer nek člankar te dni v angleškem listu »Daily Express« prerokoval, da »bo švedsko morda že konec letošnjega poletja postala vojno torišče«. Razumeli boste, da taka izjava lahko zbudi v nevtralni državi veliko vznemirjenje, zlasti še. ker jo je dal Reuterjev IMiročevalski urad uradno. Čeprav bodo tudi na Švedskem kaj kmalu spoznali pravi namen takšne agitacije, so vendar, kakor se je že Cesto videlo, v tej deželi še vedno ljudje, ki za ameriški, kakor tudi za boljševiški vpliv niso nedovzetni. »Dagens Nyheter« odkrito izraža svoje ogorčenje nad pisanjem »Daily Expressa« in njegov članek označuje kot enega najbolj lažnivih, kar jih je bilo v sedanji vojni napisanih o Švedih in o njihovi politiki. Čeprav tudi dugi listi izražajo svoje nezadovoljstvo nad britansko propagando, poročajo londonski in ne\v-vorški dopisniki švedskih časopisov o »prijaznem razumevanju«, ki da je nanj članek »Daily Expressa< naletel na Švedskem. Vedno znova omenjajo tudi, da je bila Švedska vendar še vedno »antinacistična«.
V svojem ogorčenju nad omenjenim člankom pa na švedskem zatrjujejo, da bi bila ta dežela že leta 1940 v vojni, če bi se ravnala po tem, kar so ji svetovali Angleži. Tedaj je nemški sunek na sever preprečil, da bi Britanci potegnili švedsko v svojo vojno. Morda upajo Angleži danes, da se bo povrnil trenutek, ko bi vojno skupno z boljševiki prenesli tudi na švedsko. Prepričani pa naj bodo, da nemška vojska tudi še danes ni nič manj budua, kakor je bila pred tremi leti.
Angleška ugibanja o morebitni obnovitvi zvez med Poljsko in Sovjeti
Lisbona. 29. aprila, s. Dopisnik agencije Reuter v Moskvi pravi v poročilu o odnosa jih med Poljsko in Rusijo, da so se odnosa ji naglo poslabševali od začetka letošnjega l'ebru: ur ja, ko se je z obiska v Londonu vrnil poljski veleposlanik in je bil potem objavljen člnnek, v katerem je Korneičuk. namestnik sovjetskega ministra za zunanje zadeve, odločno nastopil proti stališču nekega poljskega časnikarja v angleški prestolnici glede ozemeljskih vprašanj. To,.nasprotstvo bi lahko smatrali za navadno razpravljanje o nekem povojnem vprašanju, čupfav niso sovjetski zastopniki nikdar puščali dvoma o tem. da Rusija nc bo opustila.zahtev po priključitvi zahodne Ukrajine. Rele Rusije in Litve. Toda položaj je dosegel kritični vrhunec tedaj, ko se ie poljska vlada obrnila na mednarodni Rdeči križ po nemških podatkih o grobišču pri Katvnu, kjer je bilo pokopanih
dosti poljskih častnikov. Ker se poljska vlada ni odpovedala svojemu stališču, ne smemo prezreti preloma, ali prav za prav ustavitve diplomatskih odnošajev. Tukaj poudarjajo, pravi dopisnik, da ustavitev pušča odprta vrata za obnovo odnošajev s preosnovano poljsko vlado, seveda če bo taka vlada sama od sebe naredila tak korak in umaknila vlogo, ki jo je poslala v Ženevo. Da bi pa odnošaii prišli spet v običajni lir, bi morala biti takšna vlada pripravljena spustiti se s Sovjeti v razpravo o ozemeljskih vprašanjih na popolnoma stvarnem temelju. Končno pa v Moskvi pričakujejo, da bo Anglija zaradi sovjetskega zavezništva žrtvovala vlado generala Sikorskega in koristi Poljske in dejala, da ie pripravljena odobriti zločin, kakor je katvnski zločin, ki je razburil ves omikani svet.
Poljski Rdeči križ o katinskih grobovih
Zanimive podrobnosti o dosedanjih ugotovitvah
V zvezi presenetljivim odkritjem v Katvn-skem gozdu, kjer so bili Sovjeti pobili na tisoče poljskih ujetnikov — častnikov, je zanimivo poročilo, ki ga je podal osrednji urad poljskega Rdečega križa in v katerem podaja svoje stališče glede tega hudo perečega vprašanja. Poljski Rdeči križ je poslal to poročilo predsedniku Mednarodnega Rdečega križa v Ženevi in v njem piše med drugim:
Po svoji dolžnosti in v okviru možnosti, da so pojasni žalostni dogodek pri Smolensku, si poljski Rdeči križ šteje v čast, pojasniti vam vsebino poročila našega glavnega tajnika, ki se je na čelu našega tehničnega zastopstva ha povabilo nemških oblasti podal v Smolensk. G. Skarzynski je ugotovil naslednje: V okolici Smolenska so na kraju, ki ga označujejo z imenom Katyn, skupni grobovi poljskih častnikov in ti grobovi so bili deloma že odprti.
Na podlagi preiskave približno tristotih izkopanih trupel se da ugotoviti, da so bili ti častniki s samokresi ustreljeni v tilnik. Iz tega pa, da so rane pri vseh enake, bi se dalo sklepati, da so častnike postrelili strokovno izurjeni krvniki. Niso to znaki kakšnih roparskih umorov. Mrtveci so še vedno oblečeni v uniforme in obuti v škornje ter nosijo tudi še odlikovanja. Poleg tega so našli pri umorjencih znatne vsote poljskega denarja. Iz listin in drugih dokazil, ki so jih našli pri umorjencih, se mora sklepati, da so te ljudi pobili približno v marcu ali aprilu 1940.
Doslej je bilo mogoče ugotoviti imena le omejenega števila trupel, okrog 150. Za ugotavljanje imen in za vpisovanje umorjencev bi bilo potrebno, da bi tehnično komisijo poljskega Rdečega križa, ki je bila poslana v Smolensk, okrepili še s kakimi petimi ali šestimi
Za LJudika ti»karue V MoMJanlt lot« Kramarli, m IidaJatetJ: tul Sadja. — Uredniki Birka J tvornik. — flokopliot na rraCama. — aSlorentU dom« libaja ab delavnikih ob t& — Me»efn» naročnina II Ur, aa Inozemstvo 20 Ut, — Breda iStioj Kopitarje« Bilca S. DL naditrada m Čarata: Kaaltarlera nllea L Lhtbliaaa. m leleloo itn. <0-01 da M 0& w Podralnleai Ha««