LISTER. Iz življenja Smolnikarjevega Drejčeta* (Spiaala Mariea Topoloikova.) Preteklo je že ve6 let, oclkar se je preselil v nebesa iz te doline solz Smolnikjarjev Drej6ek. To so bi!e naiareS jijegove srčne želje i.a najlepše upanje, bivati v nebesih. Gorje pa tistemu, kdor mu je te nade hotel zaaikati in ga siliti v pekel. Nikoli ve6 ga ni pogledal, ae pozdravil takega predrzaeža, Kje se je rodil ia kdo so bili jijegovi starši, ni bilo nikomar znano. Prišol je od pekod in se naselil v aapol podrti bajti ob gozdu, kjer ni hotel aihče prebivati. Pravill so, da straši v nji, da imajo tam copernice svoje sestanke po no6i i.n Bog vedi, kake skrivaosti je še hranila ta podrtipa med žensklmi jeziki, Resaici je odgovarjalo sarao to, da jc smel Drejček s prlvoljenjem posestnikovim, na katerega posestvu je slala, brezpIaSno v ajej prebivati. Spoštovali ga ravno ljudje kakor tudi otroci aiso, ker je bil jako 6u'dnega obnašanja ter imel straliovito strgano ia zanemarjeno obleko, a radi so ga imeli vendar-le, Hla6e so mu na eni nogi segale do gležnjev, a na drngi niti do koleaa ne, ker je Drejček kar pro'6 odtrgal, Se so se miu malo razparale. Tudi en rokav je irnel pri suknji, a dmgega Bog zaa kje drugje; kajti ce je bil že malo strgan', ga je kar odtrgal in nikoli ve6 pogledal. Cevljev in klobuka pa še najve6krat niti imel jii, ampak je hodil bos ia gologlav ler vedao trdil, da se v lase ia podplate ae more nih6e prehladiti, Imel je še bolj stare gosli, na katere je Igral pa tako lepo in milo, da so ljullje postajali pred njegovo hišo in poslušali. Cestokrat je prišel k aam v vas, posebno ob poletnia veSerib, igral in pel kakor nih6e drugi daleč n>a okrog. ,,Kdor je Ijubitelj lepih pesmi in golbe, aima Imdobnega srca", dejal je neštetokrat, Otroci so ma nagajali, kolikor in kjer so le mogli. Ti poredni otroci! Ko je zatopljen y svoje misli igral sredi vasi, sede'8 na podrtem deblu, pripeiijali so mu po lirbtir raznobarvnih trakov ia krp, v žepe mu natlačili trave, Iistja, nasnli kame.n6kov ia sploli vsega, kar jim je prišlo pod roke. StarejŠi so se jlra pa sniejali ter drazili Drej6ka aa drng način. ,,Kedaj boš pa ženin, Drej6ek? Preracunjeno je, da pride na vsakega moza 9 žensk in pol, torej tudi .na-te toliko, Drejftek. A ti se še ene bojiš, kaj bi sl pa z ostalimi zaŠel?" ,,Eh, pustimo ženitev, Imam dr.iižbo, moje ljube goslice nadomestujejo zeao. Ce sem vesel, sl zaigram, 5e sem žalostea, pa tudi, In kanarfika imam doma, ki tako lepo prepeva." ,,Kaj boš omenjal te gosli, ki so že tako stare, cia pomnijo, kedaj je Bog Adama ustvaril. Ženko pa si laliko vzameš mlado, veselo, ki bo še vse lepše prepevala kot tvoj kanarSek", so ga dražili nekateri in se mu smejali. ,,Le vi drugl se pr.ej oženite in vzemite jiii vsakl po 9/4., kakor pravite, da na vsakega pride. Katere potem preostanejo, bodo pa'8 niorale biti z DrejČkom zadovoljne ., ." ,,Ne bodi aeumen, DrejSek", so ga svarili med smehom, ,,nazadnje dol)iš samei stare, gršave, plaatave, gluhe in aapol slepe . . ." ,,Dobro, hvaležen sem vam za ta svet. Bom pa za6el kar tukaj od za6etka izbir^ati mecl mlajšimi in lepimi, 6e že Iio6ete, da dobim kaj pametnega." In zacel je motriti okoli sebe stoje6a ddkleta, katera so pa vsa zarudela odbežala domov. Vsaka se je bala, da pokaže na njo; druge bi se ji potem smejale in jo oponašale, cTa je Drej6kova nevesta. Tako življenje je torej anš Drejcek živel ve6 let. Kulial si je sam, največkrat ajdove žgance, ki so se mu. zdeli tako dobri, Moke je dobil v vasi zastoaj, ker je znal lepo gosti in še lepSe prositi, Zabele pa ni rabil, ker so se rau zdeli dobri tudi aezabeljeni.. Enkrat jih je pa vseeno mislil zabeliti, ker je dobil zabelo zastonj od dobre vaščatike. Pripravll si je skledo, jili za6el jemati iz lonoa ter mlslil polagati v njo. »Poskusiti pa vendar moram, če so dosti soljeni"., de sam pri sebi, Ena, dve, tri . . ., i.n požiral je slastno dobre žgance, jih pokušal tako dolgo, da je prej vse pojedel, kakor si je domislil, da ima za danes zabelo, Tudi s fižolora sta si biJa prijatelja, ,,T.ako dober je in tako lepo se prileže mojemn želodcu", dejal si je neštetokrat. Sarao tega od za6etka ai vedel, da postane fižol vefeji, ko se kulia,, da ga mora biti od za6etka malo, pozaeje ga je pa raviio dovolj. Dejal ga je kuliat poln loaec, a ko je vldel, da zacne lezti ven, usipal v drugega polovico, a ko je Še liotel uiti iz obeli, je vsul iz vsakega aekaj v tretjega in tako si je eokrat skalial 3 ronce iižola, katerega je imel potern za cel teden zadosti. Srefia je bila, da so bii trije lonoi dovolj, kajti Setrtega bi ae raogel vzeti, *ker ga imel ai . .-. Bilo je eakrat že bolj proti jeseni, ko smo zastonj Čakali Drej6ka, da bi prišel v vas. Cel teden ga že ai bilo ia tožilo se natn je vsem po šalali, kl smo jih uganjali ž njim, in po njegovili goslih, na katere je tako lepo igral. Nisem se mogla veS premagatl, pusfda sera svoje delo i.n poliitela pogledat k njemu v ko6o, Stara omara, razpokana miza, 6rniva postelja, en stol, to je bilo Drej6kovo poliištvo. Ležal je na postelji, roko imel prekrižaae jia prsih ia neprenelioma gledal v strop, ko sem vstopila. ,,Drej5ek, zakaj ne pridete ve6 doli v vas, tako \'as pogrešamo. Ali ste bolni?" ,,Bolart in žalosten, Povedal bi, kaj me teži, a tako vem, da me ne more nui6e razumeti." ,,Bom Vas razamela, le povejte. Clovek lažje Irpi, ako komu potolaži svoje gorje, ki ga teži", sem mu prlgovarjala. ,,Verjamem, ampak potem mora tožiti drugaSen Mov.ek kot sam jaz. Ljudjo sodijo samo po ramenjaklli, kakor vidijo, a da iraa Drej6ek pod umazano, strgano obleko tudi sroe, ne tega ne razumejo in si ae raorejo misliti," Imam taleat, da liitro spozaam Cloveka. Videla sem ga vedno kot umazanega, razlrganega postopa6a s 6udnim obnaŠanjem, s-mejala se raznim šalain in burkam, koje so uganjali ž ajim ljadje, a sama mu nisem rekla nikoli žal besede. Neštetokrat sem ga opazovala, ko je igral tako lepo in milo, kako mu je obraz žaloste.n, kako mu sili oko nekam dale6, dale6, kot bi hotelo v daljavi najti nekaj lepega, izgubljenega. la v tem oeesa sem videla kot v zrcalu njegovo dobro, a trpe6o diišo. In danes sera po njegovera govorjenjn spozaala, kako prav sem sodila, izprevidela, da nimam pred seboj aavadaega postopaSa ko{ izgleda na zuaaj. ,,Ako Vas nihče drugi a'e razume, ako aih6e drugi ae verjame, da imate blago srce in dobro dušo, vem in razumera to jaa! Vedela sem že takrat, ko ste v Arasi sedeli in Igrali tako lepo in milo, da je segalo v globino duše, ko je Vaše oko iskalo ne'6esa tam dalec ..." ,,Prav, govorite resnioo. Sedaj pa že vonn, da Vam lahko povem svoje boli in vzrok, zakaj ne pridera ve6 v vas. Našel sem bitje, ki me razujne. Poglejte y tisto kletko aa steni, prazna je, kaaar'6ek ml je poginil. Ne poje vec, ni ga vec ... Poglejte moje gosll, tam vise, utrgane so strune . . ." ,,Ako nimate draglh boleCin, te so malenkostne. Jutrl Vam prinesera že drugega kanargka, kateri bo 5e lepše pel kot prejšnji, ki je bil že gotovo star, in kupim nove strane in zopet boste laliko Igrali doli v vasl." ,,Ke maram drugega kanarCka, ne drugili stran. Nikoli ne bom ve6 igral, jiikoli ne bom ve6 vesel . . ." ,,Saj bom Vam kupila vse le za svoj denar, in gotovo ne zavržete moiegti darila, katero Va(m dam zato, ker se mi, kakor tudi dmgim, toži po Vas." ,,Hvala za prijaznost! Vem, da bi mi kupili vse za svoj ilenar, ker jaz ga itak nimam, a vseeno no6em drugega kanarŠka, ne druglh strun. To je bil moj zadiiji spomin na njo, na mojo nevesto. Smešno so Vain zdi, kajne, da je imel tak 6lovek kot sem jaz, tudi enkrat nevesto. A Imol seni jo, lepa, mlada in pridna je bila moja Marija. Bil sem v u6iteljiš6u in Se saino par telaov mi je manjkalo do izpita in do — službe, ia potem bi bila postala Marija moja žena. A graitovi, zldaai v oblake, so se porušili, nevesta mi jo nmrla nagloma, par d.ni pred izkušnjo . . . Ž njo vred je umrla mo.ia sreca, moje aade, ž njo je bil pokopa;! moj jirejšnji ponos, veselje do pravega treznega življenja . . . ,,2alostao res, a sedaj vseano ne smeta tako žalovafi. Kajne, Ua sprejmete drugega kanarčka in druge sira.ne, da lahko zopet Igrate in se potolažite?" ,,Ne morem, ta kanarček je bil njen, izro6ila mi ga je v oskrbo, ko je videla, da se bliža li koncu njeno mlado žlvljenje. Prosila me je, naj ji ga Iepo negnjera, ker ji je bil v veselje, da ne bo pogrešal niSesar. Izpolnjeval sem njeno zadnjo željo, bil je tudi meni v veselje, spominjal me ,ie s svojim lepim petjem aje, moje neveste. A poginil mi je sedaj, ko je bil že star, drugega pa ne maram ... In strune, to so bile tiste strune, na katere sem ji zadnjie igral, igral par 'dni pred smrtjo, ker me je prosila. In pela je zraven, tako tiho in mirno je pela o svideinju nad ?vezdami . . . Strti, unKenl so torej ti zadnji spomini, ki so me vezali ž ajo, katera trobrii že precejšnjo vrsto let v hladni zemlji. Ni6esar drugega si ve6 ne želim kakor smrti, katera bi me zdražila ž njo, Mogo6e je že blizu, kajti Sutim se jako slabega, izguba aajdražjih spomTnov me je tako potrla." ,,Kdo bi mislil, tako revni ste na premoženju, a na izkušnjah in trpljenju tako bogati. Tako rada bi videla Vašo prerano umrlo nevesto. Ali nimate mogo6e nobene slike?" .,Imam. To, 6esar še aisem nikomur pokazal, pokažem danes Vam. Tuka.i, poglejte, imam sliko iz življenja, in tukaj na mrtvaškem odru," Potegnil je v debel paplr zavite slike iz nedrija ter mi jili dal. Videla sem podobo dekleta, polnega žfvljenja in sreCe na en.i podobi, a na drugi brez živl.ienja, mrtvo Iežati na odru, ,,Kaj pa, ali potem aiste dogotovili svojih študij ? I.n kako pridete v ta kraj?" ,,Nisem se liotel ve« ma6iti. Zakaj? Za koga? Postal sern malomaren, ndal se pljaci i.n tako izgubil ves ugled med ljudmi. Bitje, na kojega podlagi sem snoval svojo srečno bodoenost, ležalo je v grobu, a za druge nisem maraL Svojo sre'co sem samo srešal, a zapustila me je, najma ljubezen 93 je morala Io6iti, Bog je tako odločil. In tako sem po letib prišel v ta kraj, opirstil pijaneevanje, knpll si tega starega pohištva in tako živel življenje izgubljenega 61oveka. Imel sem samo skrb za kanarfcka in svoje gosli', najlep^e in zadnje spomiae na njo, a teli spominov ni ve^, zato sem bolan ..." Cez par tednov je DrejSek umrl. Vaščani so mu preskrbeli vse potrebno za zadnjo pot. Hvaležni so mu bili za vesele arice, katere jim je pripravljal ob poletnili veSerih s svojitni gasli. ,,Moliti pa ni treba za Dre]5ka", so rekli nekateri, ,,ker je golovo v nebesili, saj je vedno trdil, da pride tje. Ako bi sedaj molili za njega, bi se gotovo jezil." ,,Seveda bi se jezil, War bi moral poteta lta&o molitev deliti druglm trj)e6im dušain, ker je njegova rie rabi." Tako in enako so se šalili ljudje še po njegovi smrti, Poznali in glcdali so ga pač samo na zutraj, svet pa sodi navadno tako kot vidi. Edino jaz se nlsem zme.nila za take šale, Gledala sem v duW veselje 61oveka, katerega je teža življenja uni6ila, ker sednj je našel, ce ne na tem, pa na OfKsn svotn, izgubljeno sre6o, 0 kateri je toliko saajal . . . In še sedaj po preteka tolikih let, nisem izgubila spomina na nesrečnega Dre]6eta. VeCkrat se ustavim ob njegovi gomili, zrahljam zemljo, pod katero poSTva, in fceprav rae Ijadje čndno pogledujojo, vsad;m tu in ta»m kako cvetk.ru, da otraem grob pozabljivosti m zapnščenosti. BU jevoCeli Ijndstva razcapan, nmazan postopaS, a srce je imel ve.ndar-le, kar sem zvedela samo jaz , . .