IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 195« KOT POLTKDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP h-GORENJSKI TISK* V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEF.: UREDNIŠTVO 24-75 in 21-9«, UPRAVA TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJ* 697-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDA«, IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA Mt, MESEČNA 75, POSAMEZNA ŠT. 10 DIN LJ U• I ZA GORENJSKO SREDA, 7. septembfe 19C9 Pred ustanavljanjem krajevnih odborov SZDL POGLAVITNO - KADRI Socialistična zveza del nem premoru zaradi dopu loška komisija pri Okrajn izvajanja svojega program Po osnovnih organizacijah, delavsko in družbeno upra program svojega dela, v če nizacijsko kadrovska komi vprašanjih pred ustanavlja ovnih ljudi je po krajšem polet-stov, spet začela z delom. Ideo-em odboru SZDL se je že lotila a: študija materiala V. kongresa prihodnji teden bo komisija za vijanje začela s pripravami za trtek, 8. septembra, pa bo orga-sija dokončno sklepala o raznih njem krajevnih odborov SZDL. Ze pred letnimi dopusti so po občinah imeli obširne priprave za ustanavljanje krajevnih organizacij SZDL. Le-te bodo v večini obstajale na območjih sedanjih krajevnih odborov, v večjih naseljih pa na območjih stanovanjskih skupnosti. Ker pa v vseh komunah nimajo krajevnih odborov, ponekod pa tudi nimajo stanovanjskih skupnosti, je v nekaj primerih še vedno odprto vprašanje, kako in za kakšno področje ustanoviti krajevni odbor SZDL. Vzporedno s tem je prav gotovo osrednje vprašanje kadrov po krajevnih odborih SZDL. Vsekakor bo potrebno zagotoviti močne in delovne krajevne odbore, če hočemo, da bo Socialistična zveza delovnih ljudi res lahko imela tisto vlogo, ki ji jo je določil V. kongres. Prav zaradi tega bo velika odgovornost vseh članov SZDL na bližnjih volitvah izbrati najboljše kandidate za nove krajevne odbore SZDL. Ustanavljanja novih krajevnih odborov in hkrati volitev, se bo Socialistična zveza delovnih ljudi lotila že v oktobru, s to poglavitno nalogo pa naj bi zaključila do konca leta. Pred kongresom SZDL Slovenije, ki bo aprila prihodnje leto, bodo tudi še volitve v občinske odbore SZDL, medtem ko bo okrajni odbor voljen po kongresu. Posebno vprašanje ob ustanavljanju krajevnih odborov bodo prostori, v katerih bi krajevni odbori SZDL lahko imeli svoje sedeže. Brez primernih prostorov sicer ni pričakovati tiste dejavnosti Socialistične zveze delovnih ljudi, kakršne si želimo. B. F. S skupščine OZSZ Kranj Kljub večjemu številu zavarovancev nižji odstotek liostankov z dela V ponedeljek dopoldne je zasedala v Kranju skupščina OZSZ, ki je obravnavala polletno poslovno poročilo zavoda, poročil« o problemih kranjske porodnišnice, poročilo o delu komisij skupščine in kmetijskem zavarovanju ter nekaterih drugih vprašanjih. KRanj, 6. septembra — Včeraj dopoldne je 20-članska mladinska delegacija iz Maroka, ki se dni mudi na Gorenjskem, obiskala najprej tovarno Sava, za tem pa še tekstilno tovarno Inteks. ^stom iz Maroka je v hotelu Evropa nato tovarna Sava priredila svečano kosilo. Takoj za tem ^a so se maroški mladinci odpeljali na Bled, Jesenice in Bohinj, kjer bodo ostali nekaj dni Pomembnejše o poslovanju OZSZ v prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani je, da je število obrtniških zavarovancev poraslo za 4,68 odstotka, odstotek izostankov z dela zaradi bolezni in nezgod pri delu je za spoznanje ' nižji, finansiranje sklada za zdravstveno zavarovanje poteka v skladu s predvidenim predračunom z razliko, da Program DU v Radovljici PESTRA STUDIJSKA SEZONA Tudi v radovljiški občini je tamkajšnja Delavska univerza pripravila za letošnjo študijsko sezono vrsto raznih te'-ajev, večernih šol za odrasle, predavanj za občinstvo, itd. ««^0 bodo letos prvič organi-Vfiali Politično šolo, ki bo trajala ok u ° in i° bo obiskovalo 30 slušateljev, članov ^ Vtl>h organizacij Zveze ko-ga ^stov in drugih političnih or-fcen radovljiške občine. Ra-fcj. .*GSa bodo pripravili v vseh fov V °"bčini tudi 5 do 6 pre-Socai1' lz kongresnega gradiva hw, "Stične zveze delovnega ^stva Jugoslavije. iru družbeno-ekonom-Ubj®8 izobraževanja bo Delavska U ifrxa v Radovljici organizira-6^Upno z občinskim sindikal- nim svetom seminar za člane delavskih svetov, upravnih odborov in stanovanjskih skupnosti, na katerih bodo govorili o raznih družbenih problemih ter o problemih po naših podjetjih, kot na primer o nagrajevanju po ekonomskih enotah, o skrbi za družino in varstvo otrok v okviru stanovanjskih skupnosti, itd. Pri tem se bodo naslonili na izkušnje kranjske delavske univerze. V okviru strokovnega izobraževanja, kot kaže letos v Radovljici, ne bodo organizirali no- benih tečajev za pridobitev kvalifikacije in visoke kvalifikacije, pač pa bo Delavska univerza to prenesla na izobraževalne centre po podjetjih ter jim nudila tudi vso strokovno pomoč. V Radovljici so v zadnjem času velike potrebe po strojepisnem tečaju, vendar je tu težava v tem, da ni na razpolago dovolj pisalnih strojev. Rešitev bi bila v tem, če bi podjetja sama, kar je tudi v njihovem interesu, posojala stroje. Nameravajo organizirati tudi gospodinjski tečaj. V .splošnem izobraževanju bodo tudi letos po vseh osemletkah v tej občini razpisali večerne šole za odrasle, razen tega so že pripravili 4 jezikovne tečaje, in sicer dva začetna in dva nada- Že četrtič - »Jugoslovanski Oskar" Nhd 38 priznanji tudi d /a Izdslka tovarne Mjdtft Iz Kimnlka ljevalna. V okviru poljubno-znanstvenega izobraževanja bo tudi letos na sporedu precej zanimivih predavanj iz področja tehnike, zunanje politike, kmetijstva ter vzgoje mladine. Ce bo marljivim delavcem pri Delavski univerzi v Radovljici uspelo dobiti predavatelje, bodo organizirali tudi »Solo za življenje«. Letos bodo prvič v Radovljici skušali organizirati tudi gostovanja znanih gledaliških ansamblov iz Ljubljane in drugih krajev Jugoslavije. Prav tako pa nameravajo pripraviti kvalitetne koncerte. Pri izobraževalnem delu v Radovljici je precej težav zaradi pomanjkanja prostorov. Sedaj se poslužujejo za predavanja največ kino dvorane in pa osemletk. Kaže pa, da bodo letos uporabili predavalnice v Grajskem dvoru, ki so v zimskem času največkrat prazne. M. Z. so izdatki precej manjši in da so pri finansiranju zdravstvene službe tudi letos sklepali pogodbe z zdravstvenimi domovi in obratnimi ambulantami v pavšalnem plačevanju storitev s to razliko, da so s pogodbami določili tudi pavšalno plačevanje specialističnih storitev. V prvem polletju letos je bilo v gospodarstvu kranjskega okraja izgubljenih nekaj nad 391.000 dni zaradi nesreč pri delu in drugih bolezni, kar je sicer za spoznanje manj kot lani. Tudi finančno poročilo je ugodno ocenilo delo zavoda oziroma presežka ali 94 milijonov več kot lam v prvem polletju. Sicer to ni zasluga Zavoda ampak gre na račun večjih plačnih skladov podjetij oziroma višjih povprečnih prejemkov zavarovancev kot je povprečje v republiki. V zvezi z zdravstvenim zavarovanjem kmetijskih proizvajalcev, so poudarili, da izvajanje tega zavarovanja predstavlja z ozirom na število' ostalih upravičencev v najboljšem primeru 14 odstotkov. Zato pričakujejo, da bo zdravljenje kmetijskih proizvajalcev obremenilo dejavnost zdravstvenih ustanov za 6 do 7 odstotkov zmogljivosti. Na področju okraja lahko koristijo kmetijski proizvajalci zdravstveno zavarovanje pri 8 zdravstvenih domovih oziroma 14 krajevnih ambulant. .jj t)Q^Gri(> je, da jugoslovanski u0 'splača vsako Leto ogrom-Vtr *°*e denarja 23 škodo, ki jo ^ Wjo podjetja zaradi blaga, ki *lab>°1 IH^jT bila embalaža poleg <>d-ku ,_Xs,i tudi praktična in pri-ljivlVa» kar jc posebno priporoč-Itftk Predvsem pri predmetih potrošnje. Pr;7_ Osi^ nnnJe za »Jugoslovanski J4V.j': /;> embalJ žo 1960« je ob-t>r^ panter za embalažo in na-lb organizirali šoferski tečaj in za pomoč zaprosili AMD Cerklje. Zanj je bilo precej zanimanja, saj se je prijavilo kar 22 kandidatov. Po 6 tednih so najprej položili društvene izpite, kasneje pa še pred strokovno komisijo. Toda kot vedno jih je tudi sedaj nekaj moralo ponavljati izpite. Tako imajo sedaj tudi na Trsteniku šoferje-amater-je A in B kategorije. -an KULTURNI RAZGLEDI PESTER REPERTOAR Gledališke družine so v večh» že pričele s pripravami na vo sezono, nekatere med nji* pa tudi že z delom. Tako Je dramska družina kranjske SvO' bode, ki ima svoj oder v Prešernovem gledališču, imela že PrV0 vajo v ponedeljek, in sicer *8 Prislevevega X »Inšpektor 118 obisku« v režiji Joža KoV*&wf Svoboda bo letos uprizori1' šest abonmajskih premier, r»z* tega pa bosta v abonma v**|2" čeni še dve predstavi PO^'vLj gledališč iz Ljubljane. Okv^^T repertoar kranjskih gledališču kov pa je naslednji: Cankar Kralj na Betajnovi, Pure —^^ brez sovraštva, Levstik-Gi*un Kastelka, Stante — KekCe' Škufca — Punčka sanja, Ren" tik« Kurent in iz tuje drama Lovy — Po če mje resnica trich — Cajnica ter Efzimin T Človek, ki je videl smrt. n. RAZSTAVA NA BLEDU Pred dnevi je na Bledu z usp*' hom zaključil enotedensko stavo akademski slikar A W Polajnar. Razstavljena dela planinsko motiviko so si ogleCt^ številni domačini in gostje, so se tiste dni nahajali na du. V razgovoru nam je akade^ ski slikar Albin Polajnar P°v. dal, da sedaj snuje ciklus unlrav mu Je! Nekoč je bil socialist, zdaj pa je postal bes Pevec- In njegova žena Jeta, ki je imela in ima prji hiši prvo sku tudi! Kdo Di si niistit takrat pred leti, ko je ob štrajku Se t*' 2 drugimi delavskimi ženami si raži t u vhod v tovarno in a'^°r druge raje pustila pretepati žandarjem, kakor da bi Jet Stila svoje mesto pred tovarno, kdo je mislil takrat, da bo ^ Postala dobrih pet let kasneje zagrizena hitlerjevka, da bo »Vo. i,a na delavstvo, na delavski boj, da bo zatajila preteklost, ,e delavsko in slovensko poreklo in postala sovražnica... Kdo bi si bil mislil takrat? — razmišlja Angela. ^Uca ni več prazna. Kakor suho strugo ob nenadnem silo- ^ n nalivu jo je zalila zelena reka nemških policistov. Ta reka Droj.ei,u-tek obstane. Obrazi se obrnejo proti postajnemu poslopju, »et Vzn<»du. Od tam prihaja neko povelje. Potem se obrazi zo-*tavDS*nc^° m se osredotočijo v prehod med kavarno in sosednjo An fcj j n?ela vztrepeta. Srce ji utripa hitreje. Zboji sc za človeka, »la . pred minutami izginil v tem prehodu. Zdaj je prepričana, 0p<2. °" tisti človek, oblečen v ponosen veterni jopič, partizan. «e boli* So K* morali, ko je tekel čez travnik med hišami. Zdaj ^uo poffnaii za njim. *đaj C na reka se je zganila. Zapodila sc je proti prehodu, ki jo flo^j *°'ta. Potem odjeknejo prvi streli. Vedno bolj pogosti so, Cr Se ne razdivjajo nad dolino kakor v najhujši bitki. Na čistini so ga morali videti, — sklepa Angela in trepeta e*nančevo usodo. 2 Uost nad dolino se nosi lajanje bitke. *lja Niso ga še ujeli. Se beži... Niso ga še ubili. Cc bi ga, bi nJe že prenehalo, — upa Angela in želi neznanemu parti-^Vs<> srečo, da bi ušel. ko sf' še v sebi izrekla želje, da bi bila partizanu sreča mila, ^Jl^^Uanje nenadoma utihne. Nenadna tišina se ji zdi kakor »T Ujeli so ga. Ubili so ga, — zaskrbi Angelo. fcaJ^Hcisti okro-j mrliča. 1 ali k>li se vračajo. Zelena reka zopet zalije prazno ulico. *0ira"" S<> m PrePoteni; hudo so sc morali upehati. Kolona se fe^a I1* cesti. Angela čaka s strahom, kdaj bo zagledala ujetnika. Jl Policisti so se vsuli na ulico; ujetnika ni bilo... b !<>re.i so ga ubili, — jo zaskeli bolečina. Ho ^''"'Jski komandir vstopi z nekaterimi podoficirji v kavarne zahtevajo. Angeli sc tresejo roke, ko toči pivo. ^ Ste našli bandita? Ste ga pobili? — vpraša Jeta. Ijo e snio ga skoro imeli, potem pa, kakor da bi se vdrl v zem- . Pripoveduje komandir. Nemcj se odvali kamen s srca... '**eth»nriC;' bi-sne. Cez štiri dni naznanjajo letaki ustrelitev pet-* Ja, talcev. Med njimi je tudi petinšcstdesctletni Tomaž Volf Brnika. se ga spominja Angela. Kolikokrat bo treba popeljati komuniste, na-Ha^nc v tujino, čez mejo. Volf jih je peljal. Nikoli ni odrekel %ta^ 5* M vidi še danes, ji je pred očmi dobrodušni starčevski _ J*vahne sive oči mu sijejo izpod čela. *4 j^" T»ko je končal Voli, — i "»en: vojno obvestila, da t 'Jeni* _____«, s pz Karavanke Se pridem. Hom pa peljal sodruge, — zveni tK>gla^>niinu v Angeli Volfov rlas in vidi ga, kako si je pri tem ^ kratko pristrižene lase. ni več. Stari komunist je kot žrtev nasilja končal ^ Pot, Končal kakor mnogi... **s'ednji dan so partizani zopet na Jesenicah; v bolnišnici Jiui j*n°Vali nekega dezerterja in izdajalca. Stari bolničar Saksida ,)r'Piavil pot, ve razen partizanov samo Angela. !So Ukvida« i je j(«ieniškega župana se Nemci ne zadovolje ' S Postreljenimi talci. Znesejo se tudi nad družinami tistih, ^ Paif.izanih. Se istega dne popoldan poroča Angela Poldetu. . r;iviš, da so deportinoli Francko in otroke? — vprašu- NSU-Wankelv srediču pozornosti NOVINARJI UGIBAJO, VW DEMANTIRA, NSU OBLJUBLJA — MAJHEN MOTOR ŠE NI DOVOLJ — VELIKE IZPREMEMBE V OBLIKAH AVTOMOBILOV Z WANKELOVIM MOTORJEM V stoletju atomske energije in poletov v vesolje tehničnih novosti ni malo; zato morajo biti zlasti novosti, ki ne segajo na ti dve področji, zelo pomembne, da dvignejo kaj prida prahu in da ne izginejo kot muhe enodnevnice s prvih strani strokovnega in dnevnega tiska. Med take novosti sodi prav gotovo Wankelov eksplozicijski motor. Pojavil se je skoraj po treh stoletjih, v katerih so batni stroji — bodisi parni ali eksplozijski — prav suvereno obvladovali področje prometne tehnike, pa še marsikatere druge dejavnosti. V nekaj mesecih, ki so odtlej minili, pa so se obrisi možnosti, ki jih novi motor prinaša, že tako razčistili, da se znova vračamo k njemu. Zlasti v nemškem tisku se V zadnjih tednih pojavljajo vedno nove in marsikdaj prav presenetljive vesti o novem motorju iz NSU laboratorijev. Precej pozornosti je povzročila vest, da v Wolfsburgu — domačiji tako proslavljenih Volkswa-genov — resno proučujejo možnosti za vgradnjo Wankelovega motorja v novi tip avtomobila, ki ga pripravljajo. Predstavniki Volkswagena so sicer to vest na posebni tiskovni konferenci odločno demantirali — vendar to, kolikor moremo presediti, predstavnikov NSU ni kaj prida ga- nilo; demantija niso hoteli naravnost potrditi. To morda zaradi reklame, morda pa zaradi drugih razlogov, ki jih previdno hranijo zase. Nato je udarila kot strela z jasnega neba vest, da bo Mercedes spet sodeloval z lastnimi vozili na velikih mednarodnih avtomobilskih dirkah. Nove dirkalne avtomobile s slavno tro-krako zvezdo pa naj bi poganjal — Wankelov motor! Morda je to novinarska raca, morda pa . . .? In končno se je izvedelo še to, da pripravljajo za zaprtimi vrati NSU laboratorijev nov tip avtomobila, ki naj bi predstavljal močnejšo inačico Prinza. Ime naj bi mu bilo »Kronprinz«, poganjal pa naj bi ga šestcilinder-ski — oprostite šestploščni — Wankelov motor. Kdo ve? Medtem pa po nemških cestah še kar naprej križari mali rdeči NSU »Prinz« z registrsko številko HN 04056, ki se razlikuje od običajnih avtomobilov tega tipa le po dodatnih režah zadaj, na desni strani prostora za motor. Poganja ga 250 cem VVankelov motor. Pri NSU so prav ustrežljivi in so dovolili že vrsti novinarjev, da so malega Prinza pognali po preizkusni progi v Neckarsulmu. Pravijo, da se z njim pelješ tako kot z običajn'm Prinzem: z lahkoto doseže 90 km na uro v direktni prestavi, vendar se tudi Avto za vesolje Najpopularnejši »zvezdnici« zadnjega časa sta gotovo mali psički iz sovjetskega »Planetoljeta« — Belka in Strelka, saj so se njune slike pojavile v vseh ča- va spoznanja ukazujejo spremembe v mnogih osnovnih oblikah. Tako so na primer ugotovili, da za kabino, v kateri naj bi se letalec vrnil na zemljo, ni ^mišljeno ponovi Polde za njo, kakor da je ni prav um«, "a. — pritrdi Angela. sopisih sveta in so o njih govorile vso radijske in televizi' ke postaje. Njun podvig je omogočil nadaljnji korak na poti v vesolje tudi za človeka — in to je zdaj vprašanje, ki človeka najbolj zanima. Ko je v preteklem stoletju Ju-les Verne opisoval svojo raketo za polet na mesec, seveda ni poznal vseh izsledkov, do katerih so pripomogli človeitvu v najnovejšem času najrazličnejši sovjetski in ameriški sateliti in vesoljske rakete. Zato je zunanja oblika rakete sicer imela približno' obliko balističnega izstrelka, notranja oprema pa je kazala izrazito bidermajerski okus — daleč od trezne in do milimetra preračunane notranjosti bodoče vesoljske Ladje, kot jo kažejo' v svojih propagandnih publikacijah Američani. Prav gotovo je, da to še ni poslednji »krik mode« v gradnji vesoljskih vozil, kajti vedno no- najbolj ugodna oblika rakete ali topovske krogle, ki bi naj zmanjšala zračni odpor in s tem gretje, temveč nasprotno — ploščato okrogla oblika, ker se pri takšni obliki tvori okrog kabine plast stisnjenega zraka, ki obenem izolira oklop kabine pred prehudim trenjem in vročino — najhujšim sovražnikom na Zemljo' se vračajočim vesoljskim pot nikom. Torej moramo tudi to poslednjo skico bodoče vesoljske ladje gledati s predpostavko, da se bo pri njej, preden bo na njenem sedežu poletel človek v vesolje, še marsikaj spremenilo . . . pri 50 km na uro še ne upira, če je v četrti prestavi — isto pa velja za 30 km na uro v tretji prestavi. To je kaj nenavadno, saj dosega VVankelov motor v njem največ 6000 vrtljajev na minuto, čeprav deluje najbolje šele pri 17.000 vrtljajih! Rdeči Prinz je opremljen z docela običajno opremo, celo s serijskim menjalnikom: le na armaturni deski je pritrjen še merilnik vrtljajev in dodaten termometer. Prav ta c-bičajna oprema pa se izpreminja v kamen spotike. PTIČJE SRCE V SLONOVEM DROBOVJU Morda je ta primerjava malce pretirana — v glavnem pa prav dobro označuje položaj, v katerem so se znašli vsi, ki se ukvarjajo z uporabo VVankelovega mc-torja. Kar vzemite v roke merilo, dvignite pokrov motorja poljubnega osebnega avtomobila in pomislite, da meri VVankelov motor, ki bi to vozilo lahko poganjal, le kakšna dva decimetra v premeru in da je debel le nekaj centimetrov. Sklopka, filter za zrak, menjalnik, diferencijal, dinamo žaganjač: vse to je v običajnem motorju precej manjše od motorja samega, torej od motornega bloka s karier jem vred. VVankelov motor pa je manjši od skoraj vseh naštetih naprav! Wankelov motor se uveljavlja prav zaradi tega, ker je zelo majhen, zelo zmogljiv in dokaj lahek. Vse to pa avtomobilskim konstruktorjem le malo pomaga — vse pomožne naprave, brez katerih seveda tudi VVankelov motor ne more delovati, ostajajo izdatno prevelike? To pa pomeni, da se bo VVankelov motor z vsemi prednostmi lahko v celoti uveljavil v avtomobilski industriji le, če bo konstruktorjem uspelo zmanjšati vse pomo'žne naprave motorja do primerno majhnih izmer. Enostavno to ne bo — morda bo zahtevalo prav toliko dela in raziskav kot sam VVankelov motor . . . VVankelov motor sam pa konstruktorjem — kot je videti — ne bo pobelil mnogo las. Ze sedaj lahko s popolno gotovostjo trdimo, da bo primeren tako za vgradnjo v sprednji del vozila — s pogonom na sprednja kolesa ali pa preko kardanske osi na zadnja — kot za vgradnjo v zadnji ali celo v prednji del vozila, nekako tako, kc-t je to dokaj neuspešno poizkusil Zun-dapp v svojem Janusu. Kamorkoli pa ga bodo vgradili — povsod bo zavzemal sila malo prostora: zato morda zamisel o vgradnji v sredino vozila ni tako bedasta kot se zdi. Vsekakor tudi v tem primeru Wankelov motor vozila ne bi razdelil po dolžini v dva dela. Pri NSU trdijo, da so se uspešno rešili slabosti, ki jo imajo v večji ali manjši meri vsi avtomobili z motorjem zadaj: zanašanje vozila v ovinkih. Zato ostane pri NSU VVankelov motor za sedaj kar lepo v zadnjem delu vozila. Tudi glede hlajenja nima VVankelov motor nobenih posebnih zahtev; pri NSU Prinzu ga za sedaj hlade z vodo, trdijo pa, da bi se zračno hlajenje prav tako dobro obneslo. Podobno je glede mazanja — običajno tlačno krožno mazanje se pri novem motorju obnese prav tako dobro kot pri običajnih. Poleg tega ni nikjer zapisano, da bi morala biti os VVankelovega motorja vselej vzporedna s smerjo vožnje. Ce odštejemo primer z motorjem spredaj in pogonom na zadnja kolesa preko kardanske osi, je načelno docela sprejemljiva vsaka lega motorja, z osjo navpik ali povprek — pač tako, kot bo to narekovala štednja s prostorom. AVTOMOBILSKI »KROJAČI« PRIPRAVLJAJO ŠKARJE Dokler ni zadovoljivo rešeno vprašanje zmanjšanja pomožnih sestavnih delov motorja, je kaj težko oceniti, koliko prostora bo VVankelov motor prihranil v avtomobilu. Za VVankelov motor, ki daje 500 KM in ki so ga po licenci izdelali Američani, pravijo, da zavzema le 20 % prostora, ki bi ga sicer zahteval batni motor. Vsekakor pa velja naslednje: Ce bi katerakoli avtomobilska tovarna batni stroj enostavno zamenjala z VVankelovim in pri tem oblike vozila ne bi izpre-menila, bi takšen avtomobil pre-peljaval po cestah vsaj tyj m3 praznega, mrtvega pmstora. To si lahko dovolijo le med preizkusi, v serijski proizvodnji pa prav gotovo ne. Zato lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo uvajanje VVankelovega motorja v serijsko proizvodnjo osebnih avtomobilov — precej verjetno je, da bo do tega prišlo — izdatno vplivalo na obliko vozil. Ker pomeni zunanjščina avtomobila uspeh pri kupcih, vse tovarne, ki se javno ali pa na skrivaj ukvarjajo z vgradnjo VVankelovega motorja v svoja vozila, skrbno skrivajo svoje namene v tej smeri. Vsekakor imajo pri tem na izbiro dve glavni možnosti: — z vgradnjo VVankelovega motorja pridobljeni prostor lahko uporabijo za zmanjšanje zunanjih izmer vozila ob neizpremenje-nem potniškem prostoru, ali pa ohranijo zunanjost in povečajo koristni prostor v notranjščini. Katera izmed obeh poti bo zmagala, je pač težko trditi, saj je avtomobilska moda muhasta, kar se le da. Podjetnih avtomobilskih »krojače v« pa vse to nič kaj prida ne moti. Tako je nastala že kopica risb, ki kažejo, kakšni bodo avtomobili z VVankelovim motorjem. In če sodimo po njih, se bo zunanjščina avtomobilov v naslednjih letih močno izpremeni-la, to pa ne na slabše! Vse to so morda le domneve, opravljanja, novinarske race. — Koliko je resnice na tem, težko presodimo. Eno pa drži: če VVankelov motor ne bi bil pomembna novost, ki bo morda že v. kratkem bistveno izpremenila naša sedanja pojmovanja o avi tomobilih, prav gotovo ne bi dvignil toliko prahu, kot ga je že doslej. m ID Za dobro volio Zal mi je, gospo'' generalni direktor, toda predpisi so predpisi, brez kravate vas ne smem spustiti noter. Z. V. Skof ja Loka VPRAŠANJE Ze pred leti ste napravili oporoko, sedaj bi jo radi razveljavili in napravili novo. Zanima vas ali je to možno. ODGOVOR V skladu z 105 členom Zakona o dedovanju (Uradni list FLRJ št. 20/55) lahko prekličete prejšnjo oporoko in napravite novo. L. O. Tržič VPRAŠANJE Kot kmet ste lansko leto dali stranki krompir in vam ista dolguje še 1000 din. Ker vam dolg ne poravna vas zanima kako bi prišli do svojega zneska. ODGOVOR Dolžnika boste morali tožiti pred pristojnim sodiščem v roku dveh let od dospelosti plačila v skladu z 21. členom točka 5 Zakona o zastaranju terjatev. (Ur. list FLRJ št. 40/53.) B. P. Skof ja Loka VPRAŠANJE Ker vas je invalidska komisija spoznala za 60 % invalida in se boste zaposlili, vas zanima od kdaj dalje se bo priznal čas za pokojnino. ODGOVOR Od dneva zaposlitve v skladu z zakonom o invalidskem zavarovanju (Uradni list št. 49/58). Cas ko ste bili invalid I. stopnje se vam ne prizna za pokojnino. F. J. Radovljica VPRAŠANJE Oddali sle v najem zemljišče za katerega vam pa najemnik za lansko leto ni plačal najemnine. ODGOVOR V skladu z 18. členom Zakona o zastaranju terjatev (Uradni list FLRJ št. 40/53) boste morali terjatev iztirjati v roku treh let od od dneva dospelosti v plačilo. R. Z. Kmnj VPRAŠANJE Kot obrtnik ste izvršili stranki uslugo, tako da vam ista dolguje 4000 dinrjev. Zanima vas, ali vaša terjatev ni zastarala. ODGOVOR V skladu z členom 21, točka 2. Zakona o zastaranju terjatev (Uradni list FLRJ št. 40/53) terjatev obrtnikov za storjene usluge zastarajo v dveh letih. F. L. Jesenice VPRAŠANJE Zanima vas ali je dajalec šti-• pendijc upravičen zahtevati od vas da mu predložite potrdilo o opravljenih izpitih. ODGOVOR V skladu z 39. členom Zakona o štipendijah (Urad. list FLRJ št. 32/55), je dolžnost dajalca štipendije, da kontrolira o uspehu stipendista. TELESNA KULTURA SREDA, 7. septembra vesčevctlec- mali oglat PRODAM Prodam ugodno NSU Primo, 150 ccra Naslov v oglasnem oddelku 3396 Prodam GS Vespo. Likozarje-va 11 (Primskovo), Kranj 3397 Prodam 2 kombinirana mizarska stroja in elektromotor, nekaj Trg. gost. podjetje »Delikatesa*. Radovljica: 7. septembra ame- Kranj potrebuje v času tombole riški barvni vistav. film SMES- v Kranju 18. t. m. natakarje-ice NI OBRAZ, predstave ob 17.30 ter pomožno osobje. Prosimo ta- in 20. uri, 8. in 9. septembra kojšnje prijave 3391 ameriški barvni film OD PEKLA Sprejmemo takoj 2 samostojni DO TEKSASA, predstava ob 20. kuharici in 2 trgovska vajenca uri V nekaj letih Pomemben napredek v razvoju atletike na Gorenjskem (vajenke) in 2 snažilki gostilniških prostorov. Pismene ponudbe oddati »Delikatesi«, Kranj 3392 Sto tisoč (100.000) din nagrade Tržič: 8. in 9. septembra francoski film RDECELASO DEKLE Kranj »STORZlC-«: 7. septembra jugoslovanski barvni film VOJNA, predstave ob 15., 17., 19., 21. uri ter matineja istega rabljenega pohištva, železno pe- dam tistemu, ki mi preskrbi cico, bakren kotel za pranje pe- dvosobno kompletno stanovanje 0- rila in nekaj nove strešne opeke, v Kranju ali okolici Kranja. Ta- filma, 8. in 9. septembra jugo- kt__,— — koj vseljivo stanovanje tudi ku- slovansko italijanski film BELI pim. Naslov v oglasnem oddelku VRAG, predstave ob 15., 17., 19., 3393 in 21. uri, 8. septembra matineja Zamenjam dvosobno komplet- ob 10. uri j Jugoslovanskega fil- no stanovanje na deželi v lepem ma VOJNA, 9. septembra pa ju- letoviškem kraju, za dvosobno goslovansko italijanskega filma kompletno stanovanje v Kranju BELI VRAG ah okolici Kranja. Naslov v Naslov v oglasnem odgelku 3360 Prodam avto Fiat Ballila v dobrem voznem stanju. Na ogled Ljubljanska 21, Kranj 3365 Prodam kravo s teletom, ki je prvič teletila. Suha 24, Kranj 3304 Prodam dobro ohranjen motor BMW 250 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 3376 Prodam Jawo 125 ccm, novo, cena ugodna. Dam tudi na obroke. Cemažar Stanko, Zali log 3377 Prodam kravo s teletom. Križ št. 46, p. Komenda 3378 Prodam parket za sobo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »200Q~ oglasnem oddelku Oddam sobo opremljeno. Pogoj: plačilo 1 leto naprej. Naslov v oglasnem oddelku 3395 Atletika je na Gorenjskem med najmlajšimi športi, saj so se klubi 'nysekcije pričeli načrtno z njo ukvarjati šele pred nekaj leti, medtem ko atletska podzveza obstaja komaj tretje leto. Razne tekme, predvsem srednješolske merili še za naslov mladine so sicer prirejali že pre- Okrajno prvenstvo ' je, toda ostalo je le pri tekmova- na sporedu ze nekajkrat v sporijih, z organizirano vadbo pa so mladanskem času. Dobro pa bi pričeli v Kranju in na Jesenicah, bilo organizirati podobno tekmo nješolske mladine, ki bo 24. se p- renjska v Novi Gorici. Reprezt* tembra v Kranju, bo tokrat ze tanca z* to srečanje še ni dv* devetič zapored. Podobna tekmo- čena, zato se še vsi marljivo vanja naj bi prirejali po vseh pravljajo. Miting, ki ga bo P" kranjskih občinah, najboljši z ob- redil AK Triglav, 11. septembi*' činskih tekmovanj pa bi se po- v Kranju in na katerem bodo prvaka, je bilo sicer ko sta bila tod ustanovljena atlet ska kluba. V tem kratkem času je atletika na Gorenjskem storila velik korak naprej. Hkrati 5 povečanjem množičnosti se je izboljšala tudi objave PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Prešernovo gledališče Kranj 3379 razpisuje abonma za sezono 1960- Prodam >-"J» | -j S!"^^^ fl» BELI VRA 3380 Prodam • avto. Srednje Bitnje 6t. 79, Zabnica 3381 Letni kino -PARTIZAN*: 7. 3J394 septembra jugoslovansko italijanski film BELI VRAG, 8. in 9. septembra angleški film PROSTOR V VISOKI DRUŽBI, predstave ob 19.30 Naklo: 7. septembra ameriški I solidno ekipo, medtem ko sta vr barvni film KOVINSKA ZVEZ-j \ti iz Naklain Kamne gorice še DA, predstava ob 20. uri Cerklje: 7. septembra angleški film PROSTOR V VISOKI DRUŽBI, predstava ob 20. uri Primskovo »TRIGLAV«: 8. septembra jugoslovansko itali- vanje tudi jeseni, saj imajo učenci in dijaki tedaj še več časa, da se nanj dobro pripravijo. Taka tekmovanja so idealna prilika za uveljavitev neznanih posameznikov in hkrati bogat vir za iska-kvaliteta. V tem pogledu so naj- "je talentiranih atletov, ki jih več napredovali Kranjčani, ki že Potem kluhl pritegnejo v svoie drugo leto z uspehom nastopajo vrste. v B programu ekipnega državne- Letošnja tekmovalna sezona bo ga prvenstva. Letos so se v to za gorenjske atlete zelo pestra, tekmovanje vključile še tri go- Mimo nastopa v B programu dr-renjske ekipe. AK Jesenice je že ™vnega ekipnega prvenstva so :e v prvih kolih pokazal, da ima z uspehom udeležili tudi repub- boli 1 šibki. Kljub temu pa smo lahk o zadovoljni že z udeležbo teh dveh vaških ekip v tekmovanju za državno prvenstvo, saj imata od vseh najslabše pogoje, ker nimata niti igrišča z atletskimi napravami. liškega mladinskega prvenstva, 17. in 18. septembra pa bodo odšli na državno mladinsko prvenstvo. Prav tako imajo še letos na programu dvoboj Primorska : Go- stopili atleti z vse Gorenjske, mnogim prilika za to, da P0*? žejo svoje sposobnosti in si r* bore mesto v reprezentanci. Ob koncu naj omenimo s* '.' da bo igrišče ŠD Truiglav ti* tom na razpolago le še ta MeitC' nato pa bodo pričeli na njeV * zemeljskimi deli za bodoče gTii' nje. Najboljši atletski klub ? Gorenjskem bo s tem močno zadet, saj bo ostal brez vsi*1' atletskih naprav. Prav zato treba še pospešiti gradnjo centr*'^ nega stadiona za mestnim kop? lišćem. Če bo šlo vse P0YnaCfL upajo, da bodo spomladi že startali na novih napravah, bodo pomenile veliko pridobe* ne samo za atlete Triglava, pak za splošen razvoj atletik1 Kranju in na Gorenjskem. L. Stružni tek. RAZNO Mizarskega vajenca sprejmem. Ogris Andrej, Trojarjeva št. 7, Kran 3311 Izgubila sem rezervno kolo od motornega kolesa »Lambretta- Stražišče »SVOBODA«: 8. sep- Vsak abonent bo videl v tej temfrra ameriški barvni film KO- sezoni 8 dramskih del gostujočih VINSKA ZVEZDA, predstave ob poklicnih gledališč SNG in MG 18- in 20- uri Ljubljane. Škofja Loka: 7. septembra ita- Dramska dela bodo izbrana iz Ujamđd film VENECIJA — ME- naslednjega okvirnega roperto- SEČINA Gorenjska je po številu in kva-1 liteti atletskih stadionov med zadnjimi v Sloveniji. Vendar pa lahko ugotovimo, da še to ni vse izkoriščeno, kar imamo. Atletska podzveza bo morala pričeti z učinkovito akcijo za poživitev atletike vkrajih, kjer so za to dani že osnovni pogoji. Bled in Kolesarske dirke od Škcf.e Loke do Cerknega V nedeljo, 4. septembra, je or- ze 10 IN TI, 8. septembra ameriški cin. film ZLOMLJENA I Škofja Loka pa morda še kak drug Dirke so bil r, , T_ ,. _ ZVEZDA, predstave ob 18. in kraj na Gorenjskem prav gotovo tanpZn Cankar: Kralj na Betajnovi; 2Q 3Q ' | „a u; ,«.../: i—.—1 ~- nu Janeza ^ Puc: Svet. brez sovraštva; Lev- stik-Griin- Kisika- «i »tante. Ke- ... . tUm pitrt 7 dah do noti v Slavkov dom Nai- kec: Skuf~a: Punčka sanja; Re- ameriški barvni film PERI, 7. aan ao poti v fciavKov dom. naj Kurent- septembra predstava ob 20. uri, ditelja naprošam, naj ga vrne • uren" 8 tembra ob 17-15> 9. ^ proti lepi nagradi v oglasim od- iz tuje dramatike pa: Lovy športne panoge, prireja ganizirala kolesarska zveza Slo- leta P° osvoboditvi Kolesa^ venije kolesarske dirke od Skof- z,veza ,Slov^ d,irke **> P°L). . * , , „ , ski dolmi do Cerknega in V*m je Loke do Cerknega in nazaj, r__________v; i i> W Letošnjega tekmovanja, ki Je lo v nedeljo, se je udeleži, znanega ^o 70 mladih tekmovalcev posvečene sporni- lo v nedeljo, se je udeležilo P1^ delek 3383 Sprejmem vajenca za mehanično stroko Šenčur 192 Našlo se je kolo. Lastnik ga Po čem je resnica; Patrich: Caj-nca; Prisley: Inšpektor na ob:s-Kaučnik Anton, ku; Eftimin: Človek, ki je videl 3384 smrt. Celotni abonma za vseh osem dobi na Jezerski cesti 41, Kranj Pred-stav je cd din 500.— do din 3385 1O20-- Krojaški šivalni stroj znamke Vpisovanje abonmaja bo od »Pfaff«, dobro ohranjen, prodam. 7. 9. do 10. 9. 1960. Za dosedanje abonente pa od 12. 9. do 22. 9. za nove abonente cd 10. do 12. tembra jugoslovanski film KOTA 905, predstava ob 20. uri Duplica: 7. septembra ameriški cin. film BELO PERO, 8. septembra italijanska drama POV-RATEK V ŽIVLJENJE, predstave ob 20. uri ne bi smeli zaostajati vsaj za , , naistareišimi udeleženci teh Naklom in Kamno gorico. Mor- Predvojnega kolesarja v Slove- £^j!^:| ^- da bi bilo najbolje, da bi podzve- niji in Jugoslaviji. benec iz Krania ki se vsako l8* za stopila v stik s šolami, kjer bi Janez Peternel je bil doma iz to udeleži teh' edinstvenih l*r mladino z raznimi poučnimi filmi, Delnic pri Poljanah nad Skofio sarskih dirk. predavanji in propagandnimi na- Loko. Padel je v narodnoosvo- m , , . , , , 11pni f bodilni borbi kot kurir IX. kor- Tek™>vćdci so bdi razdeljen pusa. Bil je vsestranski športnik razred turistov in razred ou in je užival med takratnimi čev. Pri tekmovalcih iz razre športniki velik ugled. Leta 1940 turistov, ki so tekmovali * je osvojil prvo mesto v kole..tr- , . . .. . ... . , ^0S\ & skih dirkah po Srbiji. vadiumi (turističnimi) kole«. Zaradi uspehov v kolesarstvu zmagali naslednji: prvi je Pr in zaslug pri organizaciji te na cilj Hvastja Štefan (Rog)' m stopi navdušili za »kraljico športa«, hkrati pa bi v te kraje pošiljali inštruktorje, ki bi dali osnovo nadaljnjemu razvoju atletike. Zelo primerna oblika propagande in stimulacije so tudi sred-I nješcLka tekmovanja. Dan sred- ure in od 16. do 18. ure v upravi Prešernovega gledališča, Titov trg 6. kino Naslov v oglasnem oddelku 3386 Iščem pošteno dekle kot pomoč v gospodinjstvu. Tavčar Evana, Partizanska 13, Kranj 3387 Podpisana Okom Ana, Sp. Bcsnica 40, preklicujem neresnične besede, ki sva jih širila ______ 8 svojim sinom o Sušnik Janezu in njegovi ženi iz Sp. Besnice, Jesenice »RADIO«: 8. in 9. kateren so neutemeljene in se septembra Irancosko italijanski zahvaljujem, da sta odstopila od film ZENA IN NJENA IGRAC-tožbe. Okoren Ana, Sp. Beanica KA St. 70 3388 Jesenice »PLAVZ«: 8. in 9. Sprejmem starejšo tovarniško septembra ameriški cin. film delavko kot sostanovalko. Naslov ULICA FREDERICK ŠT. 10 v oglasnem oddelku 3389 Bled: 7. in 8. septembra jugo- Sprejmem otroka od 6. leta na- slovanski film VETER JE PO-pre na kmetijo. Naslov v oglas- NEHAL PRED ZORO, predstave nem oddelku 3390 ob 18. in 20.30. uri Spendal Gustl (Rog), 3. Biten« Kranja. Proga za te tekmov de* je bila precej krajša in je blls dolga vsega 36 km do Hotavelj fi nazaj do Loke. V drugi skupini nastopajo^ ki je zahtevala več naporov • tekmovalcev, saj so po" eko4 saj r-vzpetine zelo velike, pa Je prvi Rogov kolesar iz LjublJ SkofJe t mladinec Škrlj. Pot od Loke do Cerknega in nazaj I skupni dolžini 75 km je preV' 0^ Nujno iščemo ENOSOBNO STANOVANJE za delovnega invalida v Kranju ali neposredni okolici. Stanovanje mora biti v pritličju. Plačamo povišano najemnino ali krijemo event. druge stroške, po dogovoru z lastnikom. Ponudbe pod šifro »za invalida« na upravo lista. RIM, 6. septembra — Sinoči je bila na velikem stadionu v Neaplju v okviru VII. olimpijskih iger odigrana poliinalna nogometna tekma med Italijo in Jugoslavijo. V regularnem času se je dokaj nezanimiva tekma končala z rezultatom 0 : 0. Zaradi tega sta morali obe ekipi odigrati dvakrat podaljšek po 15 minut. V drugem podaljšku so najprej dosegli gol Jugoslovani, komaj minuto za tem pa so italijanski nogometaši izenačili. Tudi podaljška sta se konrala neodlo"eno lit). Zato so morali sodniki z žrebom doloriti kdo se bo plasiral naprej v finale, v borbo za zlato kolajno. Tokrat je bil žreb naklonjen Jugodovanom in tako se je naša olimpijska nogometna enajstorica plasirala v finale, kjer se bo verjetno srečala z Madžarsko bil Kranjčan Pire, tretji P2 jan Janez (Rog). Največ tekmovalcev za to ko je dal Rog. Tekmovanja ^ so se udeležili še kolesarji Kranja in Škofje Loke. let* vanje je bilo dobro organi^ in je opaziti, da je vsako več zanimanja med mladin0^ kolesarstvo. To zgovorno Pr ^ število nastopajočih kol«^1^ in število mladih občudov*10* ki so sredi škofjeloškega pričakali tekmovalce. trg* Gorenjsko prvenstvo v Judu Kvalitetna udeležba Preteklo nedeljo je bilo v Zireh prvo prvenstvo Gorenjskih judi-stov, na katerem je nastopilo tu- lil«'BIKI stalnih sodelavcev, ki se želijo baviti z znanstvenim proučevanjem, z dajanjem neposrednih uslug ter izobraževalnim delom NA PODROČJIH INDUSTRIJSKE ORGANIZACIJE, ORGANIZACIJE ADMINISTRACIJE, NAGRAJEVANJA, KADROVSKE POLITIKE, INDUSTRIJSKE PSIHOLOGIJE IN SOCIOLOGIJE ter na DELOVNIH MESTIH: — direktor Višje kadrovsko socialne šole t Kranju — računovodja - instruktor — orgamizator t industriji — organizator v administraciji -- ekonomist - analitik — industrijski psiholog Osebni dohodki po tarifnem pravilniku in po pogodbi. V perspektivi možnost dobiti stanovanje. Možnost znanstvenega razvoja in daljnega izobraževanja. Ponudbe poslati na Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 33, telefon 22-14, kjer lahko dobite tudi vse informacije. Olimpijske novice A Po obveznih vajah na treh orodjih je moška telovadna reprezentanca Jugoslavije 11. med 2') moštvi, kolikor se jih udeležuje olimpijskih tekem v tej disciplini. A Nai skakalec s palico Lcom Lukman se je plasiral v zaključno tekmovanje v tej atletski disciplini. Preskočil je kvalifikacijsko znamko 440 cm v prvem poizkusu, kar je razen njemu uspelo le še 8 tekmovalcem. A V predtekmovanju v streljanju 6 pištolo sta nastopil* tudi Jugoslovana Nikič in Umek, ki sta se s 355 oziroma 352 krogov uvrstila med tistih 54 strelcev, ki se bodo borili na zaključnih tekmah v tej disciplini. di precej tekmovalcev iz ljubljanskih klubov Olimpije in Ljubljane, poleg njih pa so sc borili sc judisti Triglava. Kamnika in domače Alpine. Zasedba na prvenstvu je bila zelo kvalitetna, saj je nastopilo nekaj državnih in slovenskih prvakov. Prvenstvo je bilo izredno dobro organizira- no in je pokazalo precejšen napredek juda na Gorenjskem. Rezultati: Lahka: 1. škraba, 2. Hostnik, 3. Zevnik, 4. Trefalt. Srednji: 1. Maček, 2. Kučina, 3. Sterk, 4. Trontclj Prvoplasir.ini tekmoval'I, dobili pokale, diplome in ^ de, vsi nastopajoči pa sj»o,l,<^r .1, ^ ....1.111... i.: it* 1 m cc. Zinovska publika, ki Je * p# likem številu napolnila d^V^I* d Zadružnega doma, je P0*"'^ veliko poznavanje juda. ^.jfr Težka: 1. Gale, 2. Ferle, 3. Sta- vsem pa j« bila izredn« °W re, 4. Črnivec. tivna. Gorenjski telovadci si bodo ogledal' nastop japonskih olimpijcev ^ pijana bilo pri na« in je zanjo seveda boljše člane nabavila v-*^*jfj* radcev ogromno zanimanje. — Ta vest Tuko je TVD »Partizan« ^ se je hitro razširila po naši dr- l>>ka oskrbel 20, »Partizafl*^^ Prihodnji torek bo Ljub gostitelj najOOljiU) telovadce^ sveta. Neposredno po nastopu na olimpijskih igrah se bo v . Ljubljani ustavila japonska te- *T m. tudj »f™J*» ****** ^e 16, Okrajna zveza W^ prikazala M*9***** prizadevajo, da bi no vzgojo pa 48 vstopnic so tudi dru^a društva f* lovadna vrsta, ki bo f celoten rimski spored v tolovad- si nai;toP na Gospodarskem raz bi. Take prireditve doslej Se ni »tavišču ogledali. Za to so po- ko. Za prizadevne čktfi« "° skrbela tudi nekatera partizan- ska društva, ki so za svoje naj- vsekakor najlepša ntigrad*-