IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 195« KOT POLTKDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP h-GORENJSKI TISK* V KRANJU
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK
TELEF.: UREDNIŠTVO 24-75 in 21-9«, UPRAVA TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJ* 697-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDA«, IN SOBOTAH   -   LETNA NAROČNINA Mt, MESEČNA 75, POSAMEZNA ŠT. 10 DIN
LJ U• I   ZA GORENJSKO
SREDA, 7. septembfe 19C9
Pred ustanavljanjem krajevnih odborov SZDL
POGLAVITNO - KADRI
Socialistična zveza del nem premoru zaradi dopu loška komisija pri Okrajn izvajanja svojega program Po osnovnih organizacijah, delavsko in družbeno upra program svojega dela, v če nizacijsko kadrovska komi vprašanjih pred ustanavlja
ovnih ljudi je po krajšem polet-stov, spet začela z delom. Ideo-em odboru SZDL se je že lotila a: študija materiala V. kongresa prihodnji teden bo komisija za vijanje začela s pripravami za trtek, 8. septembra, pa bo orga-sija dokončno sklepala o raznih njem krajevnih odborov SZDL.
Ze pred letnimi dopusti so po občinah imeli obširne priprave za ustanavljanje krajevnih organizacij SZDL. Le-te bodo v večini obstajale na območjih sedanjih krajevnih odborov, v večjih naseljih pa na območjih stanovanjskih skupnosti. Ker pa v vseh komunah nimajo krajevnih
odborov, ponekod pa tudi nimajo stanovanjskih skupnosti, je v nekaj primerih še vedno odprto vprašanje, kako in za kakšno področje ustanoviti krajevni odbor SZDL.
Vzporedno s tem je prav gotovo osrednje vprašanje kadrov po krajevnih odborih SZDL. Vsekakor bo potrebno zagotoviti močne in delovne krajevne odbore, če hočemo, da bo Socialistična zveza delovnih ljudi res lahko imela tisto vlogo, ki ji jo je določil V. kongres. Prav zaradi tega bo velika odgovornost vseh članov SZDL na bližnjih volitvah izbrati najboljše kandidate za nove krajevne odbore SZDL.
Ustanavljanja novih krajevnih odborov in hkrati volitev, se bo Socialistična zveza delovnih ljudi lotila že v oktobru, s to poglavitno nalogo pa naj bi zaključila do konca leta. Pred kongresom SZDL Slovenije, ki bo aprila prihodnje leto, bodo tudi še volitve v občinske odbore SZDL, medtem ko bo okrajni odbor voljen po kongresu.
Posebno vprašanje ob ustanavljanju krajevnih odborov bodo prostori, v katerih bi krajevni odbori SZDL lahko imeli svoje sedeže. Brez primernih prostorov sicer ni pričakovati tiste dejavnosti Socialistične zveze delovnih ljudi, kakršne si želimo.
B. F.
S skupščine OZSZ Kranj
Kljub večjemu številu zavarovancev nižji odstotek liostankov z dela
V ponedeljek dopoldne je zasedala v Kranju skupščina OZSZ, ki je obravnavala polletno poslovno poročilo zavoda, poročil« o problemih kranjske porodnišnice, poročilo o delu komisij skupščine in kmetijskem zavarovanju ter nekaterih drugih vprašanjih.
KRanj, 6. septembra — Včeraj dopoldne je 20-članska mladinska delegacija iz Maroka, ki se dni mudi na Gorenjskem, obiskala najprej tovarno Sava, za tem pa še tekstilno tovarno Inteks. ^stom iz Maroka je v hotelu Evropa nato tovarna Sava priredila svečano kosilo. Takoj za tem ^a so se maroški mladinci odpeljali na Bled, Jesenice in Bohinj, kjer bodo ostali nekaj dni
Pomembnejše o poslovanju OZSZ v prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani je, da je število obrtniških zavarovancev poraslo za 4,68 odstotka, odstotek izostankov z dela zaradi bolezni in nezgod pri delu je za spoznanje ' nižji, finansiranje sklada za zdravstveno zavarovanje poteka v skladu s predvidenim predračunom z razliko, da
Program DU v Radovljici
PESTRA STUDIJSKA SEZONA
Tudi v radovljiški občini je tamkajšnja Delavska univerza pripravila za letošnjo študijsko sezono vrsto raznih te'-ajev, večernih šol za odrasle, predavanj za občinstvo, itd.
««^0 bodo letos prvič organi-Vfiali Politično šolo, ki bo trajala ok u   ° in  i°   bo obiskovalo
30    slušateljev, članov
^ Vtl>h organizacij Zveze ko-ga ^stov in drugih političnih or-fcen radovljiške občine. Ra-fcj. .*GSa bodo pripravili v vseh fov V °"bčini tudi 5 do 6 pre-Socai1' lz kongresnega gradiva hw, "Stične zveze delovnega ^stva Jugoslavije.
iru družbeno-ekonom-Ubj®8 izobraževanja bo Delavska U  ifrxa v Radovljici organizira-6^Upno z občinskim sindikal-
nim svetom seminar za člane delavskih svetov, upravnih odborov in stanovanjskih skupnosti, na katerih bodo govorili o raznih družbenih problemih ter o problemih po naših podjetjih, kot na primer o nagrajevanju po ekonomskih enotah, o skrbi za družino in varstvo otrok v okviru stanovanjskih skupnosti, itd. Pri tem se bodo naslonili na izkušnje kranjske delavske univerze.
V okviru strokovnega izobraževanja, kot kaže letos v Radovljici, ne bodo organizirali no-
benih tečajev za pridobitev kvalifikacije in visoke kvalifikacije, pač pa bo Delavska univerza to prenesla na izobraževalne centre po podjetjih ter jim nudila tudi vso strokovno pomoč. V Radovljici so v zadnjem času velike potrebe po strojepisnem tečaju, vendar je tu težava v tem, da ni na razpolago dovolj pisalnih strojev. Rešitev bi bila v tem, če bi podjetja sama, kar je tudi v njihovem interesu, posojala stroje. Nameravajo organizirati tudi gospodinjski tečaj.
V .splošnem izobraževanju bodo tudi letos po vseh osemletkah v tej občini razpisali večerne šole za odrasle, razen tega so že pripravili 4 jezikovne tečaje, in sicer dva začetna in dva nada-
Že četrtič - »Jugoslovanski Oskar"
Nhd 38 priznanji tudi d /a Izdslka tovarne Mjdtft Iz Kimnlka
ljevalna. V okviru poljubno-znanstvenega izobraževanja bo tudi letos na sporedu precej zanimivih predavanj iz področja tehnike, zunanje politike, kmetijstva ter vzgoje mladine. Ce bo marljivim delavcem pri Delavski univerzi v Radovljici uspelo dobiti predavatelje, bodo organizirali tudi »Solo za življenje«.
Letos bodo prvič v Radovljici skušali organizirati tudi gostovanja znanih gledaliških ansamblov iz Ljubljane in drugih krajev Jugoslavije. Prav tako pa nameravajo pripraviti kvalitetne koncerte. Pri izobraževalnem delu v Radovljici je precej težav zaradi pomanjkanja prostorov. Sedaj se poslužujejo za predavanja največ kino dvorane in pa osemletk. Kaže pa, da bodo letos uporabili predavalnice v Grajskem dvoru, ki so v zimskem času največkrat prazne.
M. Z.
so izdatki precej manjši in da so pri finansiranju zdravstvene službe tudi letos sklepali pogodbe z zdravstvenimi domovi in obratnimi ambulantami v pavšalnem plačevanju storitev s to razliko, da so s pogodbami določili tudi pavšalno plačevanje specialističnih storitev.
V prvem polletju letos je bilo v gospodarstvu kranjskega okraja izgubljenih nekaj nad 391.000 dni zaradi nesreč pri delu in drugih bolezni, kar je sicer za spoznanje manj kot lani. Tudi finančno poročilo je ugodno ocenilo delo zavoda oziroma presežka ali 94 milijonov več kot lam v prvem polletju. Sicer to ni zasluga Zavoda ampak gre na račun večjih plačnih skladov podjetij oziroma višjih povprečnih prejemkov zavarovancev kot je povprečje v republiki.
V zvezi z zdravstvenim zavarovanjem kmetijskih proizvajalcev, so poudarili, da izvajanje tega zavarovanja predstavlja z ozirom na število' ostalih upravičencev v najboljšem primeru 14 odstotkov. Zato pričakujejo, da bo zdravljenje kmetijskih proizvajalcev obremenilo dejavnost zdravstvenih ustanov za 6 do 7 odstotkov zmogljivosti.
Na področju okraja lahko koristijo kmetijski proizvajalci zdravstveno zavarovanje pri 8 zdravstvenih domovih oziroma 14 krajevnih ambulant. .jj
t)Q^Gri(> je, da jugoslovanski u0 'splača vsako Leto ogrom-Vtr *°*e denarja 23 škodo, ki jo ^ Wjo podjetja zaradi blaga, ki
*lab>°1<Vaii ali P°lško'duie ^radi «e °"u Pakiranja. Poleg tega pa
<a i*6 b()'^ stl*emi tucu 23 tem> IH^jT bila embalaža poleg <>d-ku ,_Xs,i tudi praktična in pri-ljivlVa» kar jc posebno priporoč-Itftk Predvsem pri predmetih potrošnje.
Pr;7_
Osi^ nnnJe za »Jugoslovanski J4V.j': /;> embalJ žo 1960« je ob-t>r^ panter za embalažo in na-lb<w    irgovine pri Trgovinski
V110' za L RS. Razumljivo je, jll ?° bilo največ razstavljenih l| v ' nagrajenih modelov prav k*j i P »d i ju' embalaže. l.iw lfy J° bilo komisiji predloženih
Modelov embalaže, od tega
71 iz Slovenije, 37 iz Hrvatske, 10 iz BiH in 2 iz Srbije.
Razen natečaja za »Jugoslo-vanskhi Oskar« je letos koordinacijski odbor organizacij za napredek embalaže prvič razpisal tudi poseben natečaj za kre-atorje embalaži z večjimi denarnimi nagradami, kar bo nedvomno tudi v veliki meri pripomoglo k izboljšanju pakiranja pri nas. V mnogih primerih bo tako odpadlo trošenje deviz, ki smo jih do sedaj plačevali za tujo embalažo ali pakirne pripomočke.
Po pravilniku za sprejem priznanja lahko tekmujejo modeli prodajne in prevozne embalaže, izdelani iz domačega ali uvoženega materiala, stroji za polnjenje in zavijanje blaga ter mehanični   in   kemični pripomočki,
ki zboljšujejo pakiranje. Modele
lahko predložijo oblikovalci, konstrukterji, iznajditelji, proizvajalci in uporabniki embalaže oziroma prej navedenih skupin.
Za to tekmovanje zelo raste zanimanje, saj je bilo letos komisiji predloženih kar še enkrat več modelov kot v lanskem letu.
Priznanje za »Jugoslovanski O.skar za embalažo« sta med 38 priznanimi modeli dobila tudi dva izdelka tovarne Modeli! iz Kamnika, in sicer PVC škatla za cigare in steklenica iz plastične maso za pakiranje varilnih praškov. Tovarna Modelit razstavlja na sejmu embalaže še več novih, za naš trg izredno zanimivih izdelkov kot n. pr. doze za pakiranje marmelade, bonbonov, parketne paste, plastične tube itd.
DOMA... Ljubljana, 6. septembra
Burmanski veleposlanik v Jugoslaviji je bil dopoldne na protokolarnem obisku pri predsedniku Izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije Borisu Kraigherju in podpredsedniku ljubljanskega mestnega sveta Ivu Skofer-jancu.
Beograd, 6. septembra Pod predsedstvom Svete-zarja Vukmanoviča se je danes dopoldne začelo v Beogradu posvetovanje o vlogi komun pri zviševanju življenjske ravni ter o nalo£ t h sindikalnih organizacij na tem področju. Posvetovanja se poleg članov plenuma Centralnega sveta sindikatov in predsednikov večjih sindikalnih svetov iz vseh krajev države udeležujejo tudi član z\reznega Izvršnega sveta Vladimir Popovič, predstavniki stalne konference mest strokovnih zbornic in združenj.
... IN PO SVETU Leopoldville, 6. septembra
Po sinočni seji kongoške vlade je premier Lumumba davi zarana prebral po leo-poldvillskem radiu vladno sporočilo, ki je v njem poudaril, da so obtožbe s katerimi je predsednik Kasavubu utemeljil sklep o odstranitvi vlade neosnovane. Kongoško vladno sporočilo poudarja, da vlada ni dopustila v Kongu državljanske vojne, marveč, da brani deželo pred belgijskimi četami. Lumumba poudarja, da vladne čete ne vodijo bratomornega boja, zato sodi, da je Kasavubu zahteval od kongoške armade, naj takoj odloži orožje, da bi tuje čete zasedle Kongo. Kasavubu je tudi hotel preprečiti kongoški armadi, da bi vkorakala v Katango. Kongoška vlada nadalje ugotavlja, da so Kasavubu in njegovi svetovalci imeli namen uporabiti Združene narode za urejanje povsem notranjega spora v Kongu. Sporočilo kongoške vlade opozarja nadalje na to, da so z ustavo z dne 19. maja letos omejene posebne pravice državnega poglavarja in da je pred parlamentom odgovorna samo vlada, ki sta ji oba domova ustavodajne skupščine izglasovala zaupnico. Na podlagi ustavnih potreb o pravicah državnega poglavarja je Lumumba sklenil odzvzeti Ka-savubuju vse funkcije in v najkrajšem roku sklicati parlament. Oba domova kongo-škega parlamenta se bosta sešla morda že danes, ali najkasneje jutri in proučevala novi položaj. Vietien, 6. septembra Laoški general Nosavan, ki je bil pred kratkim imenovan za podpredsednika vlade in notranjega ministra v novi vladi Sovana Fume, ni hotel prevzeti funkcij. V prejšnji vladi je opravljal dolžnost obrambnega ministra, sedaj pa se je umaknil na jug države, kjer je največ njegovih pristašev. Preko radijske postaje se je izrekel proti padalskemu kapetanu Kong Leeju, ki je pred kratkim izvedel državni udar. Hkrati je general Nosavan obnovil svoj odbor proti državnemu udaru.
Z zasedanj.* skupščine OZSZ
Ena stanovanjska skupnost
Železniki
Tudi v občini Železniki imajo stanovanjsko skupnost — zaenkrat le eno — ki zajema delovna področja vasi Železnikov, Ce.š-njice in Studena. Skupnost je že pričela z delom, čaka pa jo š« precej najrazličnejšega dela. — Svoj program dela skupnost sedaj že ima in ga bo treba 1« pričeti izpolnjevati. -an
	IZ NAŠIH KRAJEV	SREDA, 7. septembra 1W
		
	NAS RAZGOVOR	
		
Namesto v koše na tla
Kranj
Delavci komunalnega servisa iz Kranja so pred kratkim namestili ob cestah, oz. v bodočih parkih v novem stanovanjskem naselju za Vodovodnim stolpom, lične zelene koše za smeti. Toda ko smo se pozanimali, kako «e tamkajšnji prebivalci zanimajo za čistočo in kako se teh kosov poslužujejo, smo izvedeli, da so tod nekateri ljudje vredni graje. Gredo namreč mimo ko-Sev, papir in odpadke pa mečejo na tla. Nekatere gospodinje gredo še dlje. Odpadke prine-•ejo iz stanovanj in jih tlačijo T tt koše, in če so ti prepolni, kar na tla. Pri tem je toliko fcolj žalostno, da gredo te gospodinje mimo zabojev za smeti, ki stojijo po vseh blokih. Vprašamo se, ali smo ljudje res tako malo dovzetni za lepoto svoje •koliee in ali nam lepa in čista •kolica ni prav tako potrebna in zaželena kakor lepa stanovanja? _ -an
PROSO JE DOZORELO
Letos je proso na Gorenjskem Belo dobro obrodilo. Prvi kmetovalci, ki so imeli posejano na Sorskem polju, so ga že poželi, drugi ga bedo v naslednjih dneh. Vedno več primerov je, da proso mlatijo z mlatilnico, nekateri pa ga še vedno manejo m živino. To je bolj zamudno, vendar je lepše ometo, ker se ne razpoči.
Pouk smo prilagodili potrebam
Šolska vrata so se odprla, napolnili so se razredi in spet je tako, kot je bilo pred nekaj meseci. S poukom so pričeli tudi na Industrijski kovinski šoli »Iskra« v Kranju. Tu so letos prešli na nov način izob.aževanja kadrov, kot nam je povedal tehnični vodja šole, tovariš JANEZ KOFIC. Takole je še nadaljeval:
»Letos smo na naši šoli pričeli s popolnoma novim učnim programom. Skušali se bomo čim bolj približati šolski reformi. Pouk, tako teoretični kot praktični smo zelo dobro razdelili časovno, kot tudi po poklicih. Ker večina kadrov vzgajamo za tovarno »Iskra« smo dali vse načrte na vpogled tovarni. Sedaj nismo šli na nobeno specializacijo vzgoje strokovnega kadra, ampak smo še vedno kot industrijska šola.
Skušali bomo doseči to, da bodo vsi poklici dosegli tisto strokovno znanje, kot ga potrebuje tovarna »Iskra«. Po-
Janez Škofic
uk za elektro oddelek smo skrajšali za osmovni kovinarski program, tako da učenci že v prvem letniku pričnejo s svojim poklicem, medtem ko so prej začeli svoj poklic šele v drugem letniku. Prav tako smo skrajšali osnovni program za strugarje in rez-karje. To šolanje bo trajalo samo dve leti in pol. Doslej smo imeli urejen pouk tako, da je bil v tednu nekaj dni teoretični, nekaj dni pa praktični pouk. Pri tem smo izgubili precej časa. Zato smo ga sedaj uredili tako, da smo teoretični pouk strnili skupaj na tri mesece, ostale mesece pa bodo imeli učenci praktični pouk. Prav sedaj imajo praktični pouk vsd I. in II. letniki, medtem ko imajo vsi III. letn:ki teoretični pouk. S tem načinom šolanja smo rešili tudi problem pomanjkanja prostorov,
saj je danes na šoli okoli 250 učencev, od tega samo v prvem letniku 112. Sedaj je vse lepo steklo, verjetno pa bodo nastale tudi kakšne težave.«
»Kaj pa predavateljski kader, ali ga boste imeli dovolj na razpolago?«
»Predavateljski kader je pri praktičnem in pri teoretičnem pouku v prvi izmeni popolnoma zaseden. Sem in tja ima kakšen mojster ali predavatelj kakšno prosto uro. To pa je za rezervo, če kdo zboli. V II. izmeni bomo imeli več sproščenih mojstrov. Te pa bomo uporabili za razne tečaje, ki jih priredimo skupno z izobraževalnim centrom tovarne »Iskra« za kvalifikacijo in visokokvali-fikacijo. Verjetno pa bomo iz tovarne dobili v šolo še 40 vajencev, da se 'bodo pri nas izučili osnovnega kovinarskega programa. Precej sodelujemo tudi z izobraževalnim centrom v Iskri in bo ta pre-
šel bolj na specializirano izobraževanje strokovnih kadrov za posamezna delovna mesta, kajti Iskra potrebuje precej več specialnih poklicev, kot pa jih da naša šola.«
»Kakšno pa je stanje z učili na vaši šoli?«
»Menim, da je to zadovoljivo, manjka pa nam še specialnih preciznih meril in pa bolj sodobnih strojev. Verjetno nam sedaj pri tem največ lahko pomaga tovarna.«
»In kako se šola vzdržuje, ali dobite kakšne dotacije?«
»Doslej smo vse stroške delavnic pokrili z gotovimi. izdelki. So kvalitetni in je po njih precejšnje povpraševanje. Tako delamo posebno orodje in opremo avtomatskih telefonskih central, nadalje ročne stiskalnice, psi-hotehnične pripomočke, aparate in priprave za zdravstvo, laboratorijske stikalne plošče in še razne manjše druge izdelke.«
M. Zivkovič
V
Tri s Preddvora
Številni turisti, ki prihajajo k jezeru Crnjava v Preddvor, bi se radi vozili s čolni, ker je voda za kopanje največkrat premrzla. Turistično društvo pa žal razpolaga le z dvema čolnoma in tako ni mogoče ustreči vsem tistim, ki bi se jih radi poslužili. Da bi zadostili potrebam turistov, bi rabili vsaj 10 čolnov.
Tudi na Gorenjskem »Mesec ljudske tehnike"
Turistično društvo v Preddvoru ima v načrtu postavitev bifeja, vendar z gradnjo še niso pričeli. To zelo moti turiste, ker ne morejo nikjer dobiti kakega okrepčila. Mnogi bi radi kupili razglednice jezera, pa tudi teh nikjer ne prodajajo. V novozgrajenem biseju naj bi postregli tudi s takimi in podobnimi uslugami.
Zadnji naliv je pokazal, da je jez na jezeru Črnjava prenizek. Hitro naraščajoča voda je vdrla preko jezu na cesto in s seboj odnesla v potok nad 40 kub. me-
trov materiala. Jez — betonsko pregrado, bodo zato povišali za pol metra in podaljšali za nekaj metrov proti drvarnici. Zal pa jez še vedno pušča vodo, kar je za samo jezero precejšnja škoda, posebno ob sušnih dneh, ko primanjkuje vode. Ce bi bilo lete dovolj, bi lahko odtekala z vrhnje plasti jezera, tako, da bi ostalo čisto, kar bi bilo razveseljivo zlasti v jesenskem času, ko odpada listje.
XII. REDNA SKUPŠČINA STRELSKE ZVEZE SLOVENIJE
V petek, 16. septembra ob 15. uri popoldne, bo XII. redna seja Strelske zveze Slovenije. Le-ta bo v dvorani Instituta za zgodovino delavskega gibanja na Trgu Revolucije v Ljubljani.
Skupščine se bodo udeležili tudi delegati strelskih organizacij z Gorenjske. Ti bodo skupščini predložili nekatere predloge za izboljšanje poslovanja strelskih organizacij, predvsem prenosov poslovnih " poslov na občinske strelske odbore.
Dve s severne strani Kranja
Ob koncu preteklega tedna je bila v Kranju redna seja okrajnega odbora Ljudske tehnike Kranj, na kateri so govorili o tehnični izvedbi »Tedna tehnike« na Gorenjskem, o delu po komisijah in še o nekaterih manj važnih zadevah.
Sklenili so, da bodo tudi na Gorenjskem izvedli v mesecu oktobru »Mesec Ljudske tehnike«. Izdelali bodo obširen program prireditev in dela v tem mesecu in ga prenesli na občinske odbore LT in samostojne organizacije. Le-tc pa bodo tudi •ame v svojih krajih prirejal« razne prireditve, tekmovanja itd. Po dosedanjih sklepih bodo v tem tednu tehnike izvedli enodnevni seminar po občinah za vse voditelje organizacij LT. Sklicali bodo tudi zbor gorenjskih traktoristov in kmetijskih strojnikov in skupno s Kmetijsko tehnično komisijo napravili program dela traktoristov. Komisija za industrijo bo morala poživiti delo, pregledati bo morala stanje dela LT po društvih v industriji in napraviti program za ustanavljanje novih društev po tovarnah in industrijskih centrih. Komisija za tehnično vzgojo mladine bo
organizirala razne razstave tehniemh izdelkov. Občinski odbor LT Tržič pa bo v sodelovanju z OO LT organiziral v Tržiču festival tehnike, na katerem bodo sodelovale vse organizacije LT z Gorenjske. Govorili so še o foto razstavah, o nekaterih kadrovskih spremembah v kom'sijah, o o pripravah za delo LT po šolah ob pričetku šolskega leta itd. O tej manifestaciji znanosti in tehnike, ki bo domala zajela vse kraje in številne prebivalce na Gorenjskem, bomo še poročali.
TEŽAVNO DELO PORAVNALNIH SVETOV
Preddvor — Poravnalni svet pri KO Preddvor je imel v minulih dneh kar tri obravnave. Po več kot triurnem razpravljanju so uspeli rešiti le eno poravnavo, vse ostale zadeve pa bodo odstopili sodišču.
Poravnalni sveti imajo veliko dela, ker ljudje povsem preproste stvari tako radi zamotajo.
Plantaže plevela Kranj
Stanovanjska skupnost za Vodovodnim stolpom je po svoji ustanovitvi dokaj hitro našla pravo obliko dela. Kako tudi ne, saj je imela vrsto nalog zaradi velikega števila novih blokov in potreb, ki se vzporedno z novimi gradnjami porajajo. Tako je letos spomladi med drugim apelirala na vse hišne svete, da uredijo svojo okolico in peskr-be za čistočo in končno^ za ureditev parkov in zelenih pasov,
Kratke iz Selške doline
RADIOAPARAT ZA NAGRADO Kranj
Posebna komisija pri Okrajnem komiteju LMS Kranj, je v teh dneh končala delo po razpisanem dvomesečnem tekmovanju, ki je bilo razpisano letos v počastitev Dneva mladosti. — Komisija je prvo mesto prisodila občinskemu komiteju LMS 2elezniki in bodo zato prejeli lep radioaparat.
V občini Železniki imajo dva televizijska aparata Železniki
14. maja letes so Dražgoše obiskali študentje strojne fakultete iz Ljubljane. Ob tej priložnosti so domačinom izročili nov televizijski aparat. Kasneje so ga namestili v šeli v Dražgošah. Sprva obiski pri televizorju niso bili tako veliki, toda sedaj, ko je televizijsko omrežje prenašalo olimpijske igre iz Italije, se
LJUDJE IN DOGODKI
^^faf *l^^m JsE^t!, j!^F jH^k* JK. ^C^r Jt^s^. j^^l
Nemcem spet raste greben. Re-vanšističme manifestacije prirejajo širom po deželi. Na njih •bujajo ideje velike Nemčije. Zahtevajo zase vse tiste pokrajine, ki jih je imela Nemčija pred letom 1919, pa celo tiste dežele in območja, ki so jih zahtevali zase in med drugo svetovno vojsko tudi začasno okupirali, nacistični okupatorji. Ta gonja dobiva v zadnjem času vse odkritejšo podporo vladajočih krogov. To dokazuje nastop podpredsednika vlade Er-harda na zborovanju beguncev v Diisseldorfu pa čestitke kanclerja Adenauerja revanšističnim manifestacijam v Berlinu.
Oživljanje revanšistične kampanje se pokriva z vse odkritej-simi zahtevami nemških milita-ristov, naj dovolijo nemški vojski atomsko oborožitev in ji hkrati določijo * pomembnejše mesto v zahodnem vojaškem taboru, pač v skladu z njeno naraščajočo mo^jo. Občutek moči je tisto zaradi česar doslej pritajeni revanšisti vse boli dvigajo glavo in vse nesramneje zahtevajo pravico za nemški narod, med drugim tudi — po njihovem mnenju povsem jasno — pravico do atomske oborožitve.
Medtem ko so na jaltski kon-
ferenci v februarju 1945. leta šefi vlad Velike Britanije, ZDA in ZSSR poudarili »neomajno namero uniiti nemški militarizem in nacizem in doseči, da Nemčija nikoli več ne bo mogla skaliti svetovnega miru«, se je ob aktivni podpori nekaterih krogov in vlad na Zahodu, zahodnonem-ška vlada sistematično otresala teh omejitev, tako da je danes Bundeswchr v okviru zahodne zveze že izredno močan činitelj, ki vse bolj vpliva na zahodno politiko. Britanski konservatov-ni časopis »Dailv Mail« na primer piše, da bosta Nemčija in Velika Britanija v kratkem podpisali pomemben sporazum o oborožitvi. »Ta sporazum bo verjetno najpomembnejši izmed vseh sporazumov, sklenjenih med obema evropskima državama, odkar je bila pred desetimi leti ustanovljena atlantska skupnost,« piše list in nadaljuje: »To je prva posledica novih odnosov med Veliko Britanijo in Nemčijo, ki so nastali po sestanku med Macmillanom in Adenaucr-jem prejšnji mesec v Bonnu Zadnje podrobnosti bosta v sredo in četrtek uredila v VVhite-hallu Harold VV.itkin.son. britanski obrambni minister, in njegov nemški      kolega Franz-Josef
Strauss.« Na tem sestanku se bosta sporazumela o skupni izdelavi izstrelkov, tankov in letal. Ali na primer: prejšnjo nedeljo je v Saarhriicknu nemška mlitaristična organizacija »jeklene čelade« organizirala vc!i-konemško manifestacijo. V sprevodu je ob nemških oficirjih korakal tudi von Papen, eden najtesnejših Hitlerjevih sodelavcev, ob njem pa celo — francoski oficirji!
Taki in podobni postopki zahodnoevropskih vlad spodbujajo revanšiste in militariste v Nemčiji. Odgovorni ljudje na Zahodu so prehitro pozabili nauk iz bližnje preteklosti. Sedanji dogodki kažejo, da so v Nemčiji še kako žive tiste sile, ki so pripravljene zavoljo uresničenja velikonemških idej zahniti svet v novo svetovno vojno. Morda bodo zadnje revanšistične in pro-nacistične akcije vendarle prepričale odgovorne ljudi na Zahodu, da so šli v svojem popuščanju in zavezništvu predaleč.
Povsem jasno je, da atomska oborožitev nemške vojske ni pot za krepitev miru na svetu. To lahko privede do novih zaostritev. To lahko privede predvsem do nezaželenega razvoja dogodkov v Nemčiji sami.
je obisk tako povečal, da je vedno polno ljudi pri sprejemniku. To je tudi edini družbeni aparat v Selški dolini. 2e nekaj časa pa ima televizor tudi neki privatnik, tako da sta sedaj v Selški dolini vsega skupaj dva televizorja. Ta dva pa sta tudi dokazala, da se tudi v tej dolini lepo vidijo televizijski prenosi.
ALI BODO PREBIVALCI TOPOLA DOBILI CESTO? Topol
Majhna hribovska vasica Topol, ki je oddaljena kako uro hoda iz Selc, ima povečini kmečko prebivalstvo. Toda zadnje čase je vedno več takih, ki se žele zaposliti v industriji. Nekaj je tudi takih, ki bi si želeli nabaviti motorna vozila, toda kaj jim pomaga, ko z njimi ne morejo do doma. Pa tudi kmetje sami si žele lepše in boljše povezave z dolino, da bodo lahko kar najbolje in najhitreje prevažali svoje proizvode v dolino, predvsem les in artikle za trg. Prav zato si v vasi že nekaj časa želijo lepšo in sodobno cesto, po kateri bi bilo mogoče priti v vas tudi s kamioni. Do sedaj imajo le kolovozno pot. Ce bo lepo vreme, bedo z deli pričeli že letos, sicer pa drugo leto.
ki so pri vsakem bloku. Nekateri hišni sveti so se tega resno lotili in s prostovoljnim delom zelo lepo uredili parke in zelene pasove, na njih so nasadili rože, lepotično grmičevje, nekateri pa so postavili tudi klopce. Nobenega dvoma ni, da je življenje v taki okolici mnogo bolj prijetno kakor pa tam, koder so hišni sveti stali ob strani in čakali, da jim to urede drugi. Tako- je do danes ostalo še nekaj blokov, ki se niso prav nič za7 vzeli za ureditev okolice. — Še več. Niti toliko niso poskrbeli, da bi vsaj od časa do časa pokosili plevel, ki je tako- visoko zrasel, da izgleda, kakor da bi na »plantažah« gojili plevel.
ŠE VEC GARAŽ BO TREBA Kranj
Stanovanjska skupnost stoji še pred enim problemom. Vseh garaž imajo le 16 in so bile vse oddane še preden so bile zgrajene. Zato danes vidimo pri vseh blokih, da stojijo osebni avtomobili ali motorna kolesa pod hodniki ali pa celo na prostem. Treba bo misliti vsaj še na toliko garaž, če že ne več. -an
USTANOVITEV DRUŠTVA LT V TOVARNI SAVA
Na zadnji seji OO LT so mnogo govorili o po/.ivitvi Komiisje za industrijo pri OO LT v Kranju in so v njenem vodstvu predlagali tudi nekatere spremembe. Soglasno so sprejeli sklep o ustanovitvi Društva Ljudske tehnike v tovarni Sava v Kranju. V tem kolektivu se že 36 članov ukvarja z dejavnostjo LT, predvsem s foto-amaterstvom, modelarstvom itd. V novoustanovljenem Društvu pa bodo lahko sčasoma razvili "se druge dejavnosti LT, kot na primer v tovarni Standard v Kranju, pri podjetju Vodovod, v tovarni Niko v Železnikih itd.
V DVEH MESECIH KAR DVA TEČAJA
Šenčur
AMD Šenčur je v okviru druge akcije za vzgojo šoferjev in avtomehanikov organiziralo kar dv^a tečaja. Prvi je bil zaključen na Tr.steniku, drugi tečaj je bil za traktoriste in ga je obiskovalo 28 tečajnikov, prav sedaj pa se pripravljajo na zaključne izpite za šoferje A in B kategorije. V preteklem tednu so imeli za vse tečajnike tudi poučno predavanje o varnosti na cesti s predvajanjem madžarskih pro-me t no-vzgojnih filmov. — AMI) ima sedaj že nad 400 članov in je med najaktivnejšimi podeželskimi društvi pri nas. -an
Šoferski tečaj na Trsteniku
Trstenik
Tudi nekateri prebivalci na Tr.steniku pod Storžičem so si želeli napraviti šoferske izpite in ee tako motorizirati. Sklenili so, da bodc> organizirali šoferski tečaj in za pomoč zaprosili AMD Cerklje. Zanj je bilo precej zanimanja, saj se je prijavilo kar 22 kandidatov. Po 6 tednih so najprej položili društvene izpite, kasneje pa še pred strokovno komisijo. Toda kot vedno jih je tudi sedaj nekaj moralo ponavljati izpite. Tako imajo sedaj tudi na Trsteniku šoferje-amater-je A in B kategorije. -an
KULTURNI RAZGLEDI
PESTER REPERTOAR
Gledališke družine so v večh» že pričele s pripravami na vo sezono, nekatere med nji* pa tudi že z delom. Tako Je dramska družina kranjske SvO' bode, ki ima svoj oder v Prešernovem gledališču, imela že PrV0 vajo v ponedeljek, in sicer *8 Prislevevega   X   »Inšpektor 118 obisku« v režiji Joža KoV*&wf Svoboda   bo   letos uprizori1' šest abonmajskih premier, r»z* tega pa bosta v abonma v**|2" čeni še dve predstavi PO^'vLj gledališč  iz  Ljubljane. Okv^^T repertoar kranjskih gledališču kov pa je naslednji: Cankar Kralj na Betajnovi, Pure —^^ brez sovraštva, Levstik-Gi*un Kastelka,    Stante    — KekCe' Škufca — Punčka sanja, Ren"
tik«
Kurent in iz tuje drama
Lovy — Po če mje resnica trich — Cajnica ter Efzimin T Človek, ki je videl smrt.
n.
RAZSTAVA NA BLEDU
Pred dnevi je na Bledu z usp*' hom zaključil enotedensko stavo   akademski   slikar  A W Polajnar.   Razstavljena dela planinsko motiviko so si ogleCt^ številni  domačini  in gostje, so se tiste dni nahajali na du.
V razgovoru nam je akade^ ski slikar Albin Polajnar P°v. dal, da sedaj snuje ciklus unl<L niških slik (20), v katerem £ upodobil izključno domače ve.
-jb
DVE IZ OSEMLETK Šenčur —Letos je bil na os^'
lotnj  šoli  v  Šenčurju prvW*
ustanovljen tudi osmi razr' Namreč šenčunska osemletK*
C*
dobivala  iz leta v leto P° razred več, kar pa je vedno zročalo precejšen problem za1* di manjkajočih prostorov. ^P1"3 Sanje pouka za osmi razred lotos rešili tako, da so z vdi^ razumevanjem  vsega rrcb^v
fiGJ'
siva uredili novo učilnico v p ni dvorani v Zadružnem do1*1 V   urejenem   prostoru bo poldne šolski pouk, popoldne
i'il$°
zvečer pa se bo v njem ia odvijalo  kulturno življenj«, katerega že od nekdaj v Scn*u£ ju tudi močno primanjkuj* P ^ mernih prostorov. Predvi da bodo v kratkem v novo nico lahko postavili tudi «* vizijski sprejemnik.
deV*J*
Podblica — Komisija z3
0
braževanje odraslih pri ObO
. cvet*
Kranj  je skupno s člani ^
za šolstvo ObLO Kranj
obi»W*
j*
Podbltčane na njihovo žeU0 se z njimi dogovorila o l,s ' ,„ vil.vi osemletne Sole za om -j Za šolo se je doslej prijavil
k..u'iui,iiov i/. Jamnika, in Podbllce. Ker v tem P1** ^
nimajo šolskega poslopj&i učitelji in profesorji, ki ^ . „ do vozili iz Kranja, predah 1
privatnih prostorih.
KLINAB
13
ZARAS PEPELOM
ji ob spoznanju lastnega strahu - se ji zdi, da šumijo delavski
""" Več poguma, več poguma! • "■taja v sencih.
Več poguma, več poguma! z ulice.
*" Več poguma, več poguma! — si zdaj dc<poveduje sama. .NaJPrej bo treba ozdraviti sebe strahu, razmišlja, ko izne-a nekje z ulice odjeknejo streli. Angeli se zde neresnični. ° v sebi jih je slišala. Plod njenega razmišljanja so, si pravi. Toda ne!
Tik ^* U^C' Je ne'co čudno vrvenje. Vse nekam beži, se umika, mimo okna, tik mimo nje huškne človek v obnošenem ve-em jopiču. Tako znan se ji zdi. Nekje ga je že videla. .. !? A kje?
Ne spomni se, da ga je videla malo pred drugo uro, ko je zavil • mimo kavarne in se. izgubil za ovinkom pod hotelom Tri-v- Ne spomni se, samo vidi, kako naglo je pravkar šinil proti fa!!' CaUl' vot^ečiim skozi ozek prehod med kavarno in sosednjo nad u-^res' neurejeno posejan z redkimi hišami, v breg, ki se
nišami izgublja v gozd. jj,. J" Partizan? — jo zajame slutnja in strmi za človekom, ki je K*vito šinil proti stopnicam in ki ga ni več. ~~ Was ist's los? — jo zmoti prestrašena gospodarica Jeta. Angela zmaje z rameni.
"~ Ne vem, — reče ... — Vse nekam beži... Bel   finega polnega obraza seva strah. Vsa rdečica je splah-j v* 2 njega. Močno poudarjene prsi se ji dvigajo in padajo.
*° diha. Njena visoka in jedra postava trepeta.
*~ Was ist's los? — nenehno ponavlja. Ija "V^38 'st's los? — se kakor odmev začuje z one strani ceste. volv$ • n*can hotela stoji gestapovec Druschke z naperjenim reji  erJem v roki. Za vratom ima zataknjen servirni prtič; pozabil 8a Je sneti.
— Was ist's los?! — kriči in opazuje okolico, ki se je že po-na i013, sPraznila. Niti človeka ni na njej. Kdo ve, kam se je tako
® °dtekla siva reka ljudi; kakor da bi usahnila. £       ' Angela in Jeta strmita v nerazumljivo prazno ulico. .   moreta razumeti, zakaj se je do zadnjega človeka tako naglo
aznila. Zaradi treh strelov, ki so odjeknili in zamrli, se prav ^ ^ ni. Ali pa se je morda prav zaradi teh treh strelov? Kdo
Sivi tlak molči, kakor dno usahle reke. nj Nekaj  trenutkov,  dolgih, kakor da se je ustavil  čas, je hot* mniva 'n nabita z negotovo tišino. Potem pa se izza vogala
*hj
Ubit"
cUsi^ ^"Srtev*1 opoteče na ulico okrvavljena postava v polije *' uniformi. Druschke se instiktivno umakne v hotel, nato ^•va stopi na stopnice.
"~" Was ist's los? — se obrne k ranjenemu policistu. lajj^T.^err Kari Luckmann, Herr Oberburgermeister ist tot! — u/1^ 2 nečloveškim glasom in se drži za prsi; med prsti mu e* kri.
Luckmann? — krikne Jeta. Strah v njenih očeh se stop-e v grozo.
' Luckmann je mrtev, — misli z zadoščenjem Angela... — k    Sr«di Jesenic. Sredi največjega vrvenja. Sredi dneva. To •••gum! — i<o napolnjuje občudovanje do neznanca, ki je ka-k_     *ega nekdanjega petokolonca in izdajalca. Odmakne se
* od okna, pa se pri tem zadene v gospodaričinega moža.
8e *tin mož, precej nižji kakor gospodarica, oblečen v irharice, l*^0»«6en naslanja na mizo. Strah mu sije s širokega, kakor ftu! 29 Premog, ploščatega obraza. Mrzle znojne kapljice se ^e nabirajo na čelu in med redkimi, nekoliko valovitimi, po Ho       niodi pristriženimi lasmi. Ojevsko okrivljene in dlakaste
* v hitlerjevskih belih dokolenkah se mu šibe . . .
^ ^n»ela skoraj z vidnim zadovoljstvom opazuje gospodarjev biti • *>rav mu Je! Nekoč je bil socialist, zdaj pa je postal bes Pevec- In njegova žena Jeta, ki je imela in ima prji hiši prvo sku tudi! Kdo Di si niistit takrat pred leti, ko je ob štrajku Se t*' 2 drugimi delavskimi ženami si raži t u vhod v tovarno in a'^°r druge raje pustila pretepati žandarjem, kakor da bi Jet Stila svoje mesto pred tovarno, kdo je mislil takrat, da bo ^ Postala dobrih pet let kasneje zagrizena hitlerjevka, da bo »Vo. i,a na delavstvo, na delavski boj, da bo zatajila preteklost, ,e delavsko in slovensko poreklo in postala sovražnica... Kdo bi si bil mislil takrat? — razmišlja Angela.
^Uca ni več prazna. Kakor suho strugo ob nenadnem silo-
^ n nalivu jo je zalila zelena reka nemških policistov. Ta reka Droj.ei,u-tek obstane. Obrazi se obrnejo proti postajnemu poslopju, »et Vzn<»du. Od tam prihaja neko povelje. Potem se obrazi zo-*tavDS*nc^° m se osredotočijo v prehod med kavarno in sosednjo
An
fcj j n?ela vztrepeta. Srce ji utripa hitreje. Zboji sc za človeka, »la . pred minutami izginil v tem prehodu. Zdaj je prepričana, 0p<2. °" tisti človek, oblečen v ponosen veterni jopič, partizan. «e boli* So K* morali, ko je tekel čez travnik med hišami. Zdaj
^uo poffnaii za njim. *đaj C  na reka se je zganila. Zapodila sc je proti prehodu, ki jo flo^j *°'ta. Potem odjeknejo prvi streli. Vedno bolj pogosti so, Cr Se ne razdivjajo nad dolino kakor v najhujši bitki.
Na čistini so ga morali videti, — sklepa Angela in trepeta e*nančevo usodo.
2 Uost nad dolino se nosi lajanje bitke.
*lja
Niso ga še ujeli. Se beži... Niso ga še ubili. Cc bi ga, bi
nJe že prenehalo, — upa Angela in želi neznanemu parti-^Vs<> srečo, da bi ušel. ko sf' še v sebi izrekla želje, da bi bila partizanu sreča mila, ^Jl^^Uanje nenadoma utihne. Nenadna tišina se ji zdi kakor
»T Ujeli
so ga. Ubili so ga, — zaskrbi Angelo.
fcaJ^Hcisti
okro-j mrliča. 1
ali k>li
se vračajo. Zelena reka zopet zalije prazno ulico. *0ira"" S<> m PrePoteni; hudo so sc morali upehati. Kolona se fe^a  I1* cesti. Angela čaka s strahom, kdaj bo zagledala ujetnika. Jl Policisti so se vsuli na ulico; ujetnika ni bilo... b !<>re.i so ga ubili, — jo zaskeli bolečina. Ho ^''"'Jski komandir vstopi z nekaterimi podoficirji v kavarne zahtevajo. Angeli sc tresejo roke, ko toči pivo. ^ Ste našli bandita? Ste ga pobili? — vpraša Jeta. Ijo   e snio ga skoro imeli, potem pa, kakor da bi se vdrl v zem-
. Pripoveduje komandir. Nemcj
se odvali kamen s srca... '**eth»nriC;' bi-sne. Cez štiri dni naznanjajo letaki ustrelitev pet-* Ja,    talcev. Med njimi je tudi petinšcstdesctletni Tomaž Volf Brnika.
se ga spominja Angela. Kolikokrat bo treba popeljati komuniste, na-Ha^nc v tujino, čez mejo. Volf jih je peljal. Nikoli ni odrekel %ta^ 5* M vidi še danes, ji je pred očmi dobrodušni starčevski _ J*vahne sive oči mu sijejo izpod čela.
*4 j^" T»ko je končal Voli, — i
"»en: vojno obvestila, da t 'Jeni* _____«,
s     pz Karavanke Se pridem. Hom pa peljal sodruge, — zveni tK>gla^>niinu v Angeli Volfov rlas in vidi ga, kako si je pri tem ^     kratko pristrižene lase.
ni več. Stari komunist je kot žrtev nasilja končal ^ Pot, Končal kakor mnogi... **s'ednji dan so partizani zopet na Jesenicah; v bolnišnici Jiui j*n°Vali nekega dezerterja in izdajalca. Stari bolničar Saksida
,)r'Piavil pot, ve razen partizanov samo Angela. !So Ukvida«
i je j(«ieniškega župana se Nemci ne zadovolje '     S Postreljenimi talci. Znesejo se tudi nad družinami tistih, ^  Paif.izanih. Se istega dne popoldan poroča Angela Poldetu. .   r;iviš, da so deportinoli Francko in otroke? — vprašu-
NSU-Wankelv srediču pozornosti
NOVINARJI UGIBAJO, VW DEMANTIRA, NSU OBLJUBLJA — MAJHEN MOTOR ŠE NI DOVOLJ — VELIKE IZPREMEMBE V OBLIKAH AVTOMOBILOV Z WANKELOVIM MOTORJEM
V stoletju atomske energije in poletov v vesolje tehničnih novosti ni malo; zato morajo biti zlasti novosti, ki ne segajo na ti dve področji, zelo pomembne, da dvignejo kaj prida prahu in da ne izginejo kot muhe enodnevnice s prvih strani strokovnega in dnevnega tiska.
Med take novosti sodi prav gotovo Wankelov eksplozicijski motor. Pojavil se je skoraj po treh stoletjih, v katerih so batni stroji — bodisi parni ali eksplozijski — prav suvereno obvladovali področje prometne tehnike, pa še marsikatere druge dejavnosti.
V nekaj mesecih, ki so odtlej minili, pa so se obrisi možnosti, ki jih novi motor prinaša, že tako razčistili, da se znova vračamo k njemu.
Zlasti v nemškem tisku se V zadnjih tednih pojavljajo vedno nove in marsikdaj prav presenetljive vesti o novem motorju iz NSU laboratorijev.
Precej pozornosti je povzročila vest, da v Wolfsburgu — domačiji tako proslavljenih Volkswa-genov — resno proučujejo možnosti za vgradnjo Wankelovega motorja v novi tip avtomobila, ki ga pripravljajo. Predstavniki Volkswagena so sicer to vest na posebni tiskovni konferenci odločno demantirali — vendar to, kolikor moremo presediti, predstavnikov NSU ni kaj prida ga-
nilo; demantija niso hoteli naravnost potrditi. To morda zaradi reklame, morda pa zaradi drugih razlogov, ki jih previdno hranijo zase.
Nato je udarila kot strela z jasnega neba vest, da bo Mercedes spet sodeloval z lastnimi vozili na velikih mednarodnih avtomobilskih dirkah. Nove dirkalne avtomobile s slavno tro-krako zvezdo pa naj bi poganjal — Wankelov motor! Morda je to novinarska raca, morda pa . . .?
In končno se je izvedelo še to, da pripravljajo za zaprtimi vrati NSU laboratorijev nov tip avtomobila, ki naj bi predstavljal močnejšo inačico Prinza. Ime naj bi mu bilo »Kronprinz«, poganjal pa naj bi ga šestcilinder-ski — oprostite šestploščni — Wankelov motor. Kdo ve?
Medtem pa po nemških cestah še kar naprej križari mali rdeči NSU »Prinz« z registrsko številko HN 04056, ki se razlikuje od običajnih avtomobilov tega tipa le po dodatnih režah zadaj, na desni strani prostora za motor. Poganja ga 250 cem VVankelov motor.
Pri NSU so prav ustrežljivi in so dovolili že vrsti novinarjev, da so malega Prinza pognali po preizkusni progi v Neckarsulmu. Pravijo, da se z njim pelješ tako kot z običajn'm Prinzem: z lahkoto doseže 90 km na uro v direktni prestavi, vendar se tudi
Avto za vesolje
Najpopularnejši »zvezdnici« zadnjega časa sta gotovo mali psički iz sovjetskega »Planetoljeta« — Belka in Strelka, saj so se njune slike pojavile v vseh ča-
va spoznanja ukazujejo spremembe v mnogih osnovnih oblikah. Tako so na primer ugotovili, da za kabino, v kateri naj bi se letalec vrnil na zemljo, ni
^mišljeno ponovi Polde za njo, kakor da je ni prav
um«,
"a. — pritrdi Angela.
sopisih sveta in so o njih govorile vso radijske in televizi' ke postaje. Njun podvig je omogočil nadaljnji korak na poti v vesolje tudi za človeka — in to je zdaj vprašanje, ki človeka najbolj zanima.
Ko je v preteklem stoletju Ju-les Verne opisoval svojo raketo za polet na mesec, seveda ni poznal vseh izsledkov, do katerih so pripomogli človeitvu v najnovejšem času najrazličnejši sovjetski in ameriški sateliti in vesoljske rakete. Zato je zunanja oblika rakete sicer imela približno' obliko balističnega izstrelka, notranja oprema pa je kazala izrazito bidermajerski okus — daleč od trezne in do milimetra preračunane notranjosti bodoče vesoljske Ladje, kot jo kažejo' v svojih propagandnih publikacijah Američani.
Prav gotovo je, da to še ni poslednji »krik mode« v gradnji vesoljskih vozil, kajti vedno no-
najbolj ugodna oblika rakete ali topovske krogle, ki bi naj zmanjšala zračni odpor in s tem gretje, temveč nasprotno — ploščato okrogla oblika, ker se pri takšni obliki tvori okrog kabine plast stisnjenega zraka, ki obenem izolira oklop kabine pred prehudim trenjem in vročino — najhujšim sovražnikom na Zemljo' se vračajočim vesoljskim pot nikom.
Torej moramo tudi to poslednjo skico bodoče vesoljske ladje gledati s predpostavko, da se bo pri njej, preden bo na njenem sedežu poletel človek v vesolje, še marsikaj spremenilo . . .
pri 50 km na uro še ne upira, če je v četrti prestavi — isto pa velja za 30 km na uro v tretji prestavi. To je kaj nenavadno, saj dosega VVankelov motor v njem največ 6000 vrtljajev na minuto, čeprav deluje najbolje šele pri 17.000 vrtljajih! Rdeči Prinz je opremljen z docela običajno opremo, celo s serijskim menjalnikom: le na armaturni deski je pritrjen še merilnik vrtljajev in dodaten termometer.
Prav ta c-bičajna oprema pa se izpreminja v kamen spotike.
PTIČJE SRCE V SLONOVEM DROBOVJU
Morda je ta primerjava malce pretirana — v glavnem pa prav dobro označuje položaj, v katerem so se znašli vsi, ki se ukvarjajo z uporabo VVankelovega mc-torja.
Kar vzemite v roke merilo, dvignite pokrov motorja poljubnega osebnega avtomobila in pomislite, da meri VVankelov motor, ki bi to vozilo lahko poganjal, le kakšna dva decimetra v premeru in da je debel le nekaj centimetrov. Sklopka, filter za zrak, menjalnik, diferencijal, dinamo žaganjač: vse to je v običajnem motorju precej manjše od motorja samega, torej od motornega bloka s karier jem vred. VVankelov motor pa je manjši od skoraj vseh naštetih naprav!
Wankelov motor se uveljavlja prav zaradi tega, ker je zelo majhen, zelo zmogljiv in dokaj lahek. Vse to pa avtomobilskim konstruktorjem le malo pomaga
— vse pomožne naprave, brez katerih seveda tudi VVankelov motor ne more delovati, ostajajo izdatno prevelike?
To pa pomeni, da se bo VVankelov motor z vsemi prednostmi lahko v celoti uveljavil v avtomobilski industriji le, če bo konstruktorjem uspelo zmanjšati vse pomo'žne naprave motorja do primerno majhnih izmer. Enostavno to ne bo — morda bo zahtevalo prav toliko dela in raziskav kot sam VVankelov motor . . .
VVankelov motor sam pa konstruktorjem — kot je videti — ne bo pobelil mnogo las. Ze sedaj lahko s popolno gotovostjo trdimo, da bo primeren tako za vgradnjo v sprednji del vozila
— s pogonom na sprednja kolesa ali pa preko kardanske osi na zadnja — kot za vgradnjo v zadnji ali celo v prednji del vozila, nekako tako, kc-t je to dokaj neuspešno poizkusil Zun-dapp v svojem Janusu.
Kamorkoli pa ga bodo vgradili — povsod bo zavzemal sila malo prostora: zato morda zamisel o vgradnji v sredino vozila ni tako bedasta kot se zdi. Vsekakor tudi v tem primeru Wankelov motor vozila ne bi razdelil po dolžini v dva dela.
Pri NSU trdijo, da so se uspešno rešili slabosti, ki jo imajo v večji ali manjši meri vsi avtomobili z motorjem zadaj: zanašanje vozila v ovinkih. Zato ostane pri NSU VVankelov motor za sedaj kar lepo v zadnjem delu vozila.
Tudi glede hlajenja nima VVankelov motor nobenih posebnih zahtev; pri NSU Prinzu ga za sedaj hlade z vodo, trdijo pa,
da bi se zračno hlajenje prav tako dobro obneslo. Podobno je glede mazanja — običajno tlačno krožno mazanje se pri novem motorju obnese prav tako dobro kot pri običajnih.
Poleg tega ni nikjer zapisano, da bi morala biti os VVankelovega motorja vselej vzporedna s smerjo vožnje. Ce odštejemo primer z motorjem spredaj in pogonom na zadnja kolesa preko kardanske osi, je načelno docela sprejemljiva vsaka lega motorja, z osjo navpik ali povprek — pač tako, kot bo to narekovala štednja s prostorom.
AVTOMOBILSKI »KROJAČI« PRIPRAVLJAJO ŠKARJE
Dokler ni zadovoljivo rešeno vprašanje zmanjšanja pomožnih sestavnih delov motorja, je kaj težko oceniti, koliko prostora bo VVankelov motor prihranil v avtomobilu. Za VVankelov motor, ki daje 500 KM in ki so ga po licenci izdelali Američani, pravijo, da zavzema le 20 % prostora, ki bi ga sicer zahteval batni motor.
Vsekakor pa velja naslednje:
Ce bi katerakoli avtomobilska tovarna batni stroj enostavno zamenjala z VVankelovim in pri tem oblike vozila ne bi izpre-menila, bi takšen avtomobil pre-peljaval po cestah vsaj tyj m3 praznega, mrtvega pmstora. To si lahko dovolijo le med preizkusi, v serijski proizvodnji pa prav gotovo ne.
Zato lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo uvajanje VVankelovega motorja v serijsko proizvodnjo osebnih avtomobilov — precej verjetno je, da bo do tega prišlo — izdatno vplivalo na obliko vozil.
Ker pomeni zunanjščina avtomobila uspeh pri kupcih, vse tovarne, ki se javno ali pa na skrivaj ukvarjajo z vgradnjo VVankelovega motorja v svoja vozila, skrbno skrivajo svoje namene v tej smeri.
Vsekakor imajo pri tem na izbiro dve glavni možnosti: — z vgradnjo VVankelovega motorja pridobljeni prostor lahko uporabijo za zmanjšanje zunanjih izmer vozila ob neizpremenje-nem potniškem prostoru, ali pa ohranijo zunanjost in povečajo koristni  prostor v notranjščini.
Katera izmed obeh poti bo zmagala, je pač težko trditi, saj je avtomobilska moda muhasta, kar se le da.
Podjetnih avtomobilskih »krojače v« pa vse to nič kaj prida ne moti. Tako je nastala že kopica risb, ki kažejo, kakšni bodo avtomobili z VVankelovim motorjem.
In če sodimo po njih, se bo zunanjščina avtomobilov v naslednjih letih močno izpremeni-la, to pa ne na slabše!
Vse to so morda le domneve, opravljanja, novinarske race. — Koliko je resnice na tem, težko presodimo. Eno pa drži: če VVankelov motor ne bi bil pomembna novost, ki bo morda že v. kratkem bistveno izpremenila naša sedanja pojmovanja o avi tomobilih, prav gotovo ne bi dvignil toliko prahu, kot ga je že doslej.
m
ID
Za dobro volio
Zal mi je, gospo'' generalni direktor, toda predpisi so predpisi, brez kravate vas ne smem spustiti noter.
Z. V. Skof ja Loka VPRAŠANJE
Ze pred leti ste napravili oporoko, sedaj bi jo radi razveljavili in napravili novo. Zanima vas ali je to možno.
ODGOVOR
V skladu z 105 členom Zakona o dedovanju (Uradni list FLRJ št. 20/55) lahko prekličete prejšnjo oporoko in napravite novo.
L. O. Tržič VPRAŠANJE
Kot kmet ste lansko leto dali stranki krompir in vam ista dolguje še 1000 din. Ker vam dolg ne poravna vas zanima kako bi prišli do svojega zneska.
ODGOVOR
Dolžnika boste morali tožiti pred pristojnim sodiščem v roku dveh let od dospelosti plačila v skladu z 21. členom točka 5 Zakona o zastaranju terjatev. (Ur. list FLRJ št. 40/53.)
B. P. Skof ja Loka VPRAŠANJE
Ker vas je invalidska komisija spoznala za 60 % invalida in se boste zaposlili, vas zanima od kdaj dalje se bo priznal čas za pokojnino.
ODGOVOR
Od dneva zaposlitve v skladu z zakonom o invalidskem zavarovanju (Uradni list št. 49/58). Cas ko ste bili invalid I. stopnje se vam ne prizna za pokojnino.
F. J. Radovljica VPRAŠANJE
Oddali sle v najem zemljišče za katerega vam pa najemnik za lansko leto ni plačal najemnine.
ODGOVOR
V skladu z 18. členom Zakona o zastaranju terjatev (Uradni list FLRJ št. 40/53) boste morali terjatev iztirjati v roku treh let od od dneva dospelosti v plačilo.
R. Z. Kmnj VPRAŠANJE
Kot obrtnik ste izvršili stranki uslugo, tako da vam ista dolguje 4000 dinrjev. Zanima vas, ali vaša terjatev ni zastarala.
ODGOVOR
V skladu z členom 21, točka 2. Zakona o zastaranju terjatev (Uradni list FLRJ št. 40/53) terjatev obrtnikov za storjene usluge zastarajo v dveh letih.
F. L. Jesenice
VPRAŠANJE Zanima vas ali je dajalec šti-• pendijc upravičen  zahtevati od vas da mu predložite potrdilo o opravljenih izpitih.
ODGOVOR
V skladu z 39. členom Zakona o štipendijah (Urad. list FLRJ št. 32/55), je dolžnost dajalca štipendije, da kontrolira o uspehu stipendista.
TELESNA KULTURA
SREDA, 7. septembra
vesčevctlec-
mali oglat
PRODAM
Prodam ugodno NSU Primo, 150 ccra Naslov v oglasnem oddelku 3396
Prodam GS Vespo. Likozarje-va 11 (Primskovo), Kranj 3397
Prodam 2 kombinirana mizarska stroja in elektromotor, nekaj
Trg. gost. podjetje »Delikatesa*.     Radovljica: 7. septembra ame-
Kranj potrebuje v času tombole riški barvni vistav. film SMES-
v Kranju 18. t. m. natakarje-ice NI OBRAZ, predstave ob 17.30
ter pomožno osobje. Prosimo ta- in 20.  uri,  8.  in 9. septembra
kojšnje prijave 3391 ameriški barvni film OD PEKLA
Sprejmemo takoj 2 samostojni DO TEKSASA, predstava ob 20.
kuharici in 2 trgovska vajenca uri
V nekaj letih
Pomemben napredek
v razvoju atletike na Gorenjskem
(vajenke) in 2 snažilki gostilniških prostorov. Pismene ponudbe oddati »Delikatesi«, Kranj
3392
Sto tisoč (100.000) din nagrade
Tržič: 8. in 9. septembra francoski film RDECELASO DEKLE
Kranj »STORZlC-«: 7. septembra jugoslovanski barvni film VOJNA, predstave ob 15., 17., 19., 21. uri ter matineja istega
rabljenega pohištva, železno pe- dam   tistemu,   ki   mi preskrbi
cico, bakren kotel za pranje pe-  dvosobno kompletno  stanovanje 0-
rila in nekaj nove strešne opeke, v Kranju ali okolici Kranja. Ta- filma, 8. in 9. septembra jugo-
kt__,— —                                     koj vseljivo stanovanje tudi ku- slovansko italijanski film BELI
pim. Naslov v oglasnem oddelku VRAG, predstave ob 15., 17., 19.,
3393 in 21. uri, 8. septembra matineja
Zamenjam dvosobno komplet- ob 10. uri j Jugoslovanskega fil-
no stanovanje na deželi v lepem ma VOJNA, 9. septembra pa ju-
letoviškem kraju,  za dvosobno goslovansko italijanskega filma
kompletno stanovanje v Kranju BELI VRAG ah   okolici   Kranja.   Naslov v
Naslov v oglasnem odgelku
3360
Prodam avto Fiat Ballila v dobrem voznem stanju. Na ogled Ljubljanska 21, Kranj 3365
Prodam kravo s teletom, ki je
prvič teletila. Suha 24, Kranj
3304
Prodam dobro ohranjen motor
BMW 250 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 3376 Prodam Jawo 125 ccm, novo, cena ugodna. Dam tudi na obroke. Cemažar Stanko, Zali log
3377
Prodam kravo s teletom. Križ št. 46, p. Komenda 3378
Prodam parket za sobo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »200Q~
oglasnem oddelku
Oddam sobo opremljeno. Pogoj: plačilo 1 leto naprej. Naslov v oglasnem oddelku 3395
Atletika je na Gorenjskem med najmlajšimi športi, saj so se klubi 'nysekcije pričeli načrtno z njo ukvarjati šele pred nekaj leti, medtem ko atletska podzveza obstaja  komaj  tretje   leto. Razne
tekme, predvsem srednješolske merili še za naslov mladine so sicer prirejali že pre-   Okrajno  prvenstvo '
je, toda ostalo je le pri tekmova- na sporedu ze nekajkrat v sporijih, z organizirano vadbo pa so mladanskem času. Dobro pa bi pričeli v Kranju in na Jesenicah, bilo organizirati podobno tekmo
nješolske mladine, ki bo 24. se p- renjska v Novi Gorici. Reprezt*
tembra v Kranju, bo tokrat   ze tanca z* to srečanje še ni dv*
devetič zapored. Podobna tekmo- čena, zato se še vsi marljivo
vanja  naj bi prirejali   po   vseh pravljajo. Miting, ki ga bo P"
kranjskih občinah, najboljši z ob- redil AK Triglav, 11. septembi*'
činskih tekmovanj pa bi se po- v Kranju in na katerem bodo prvaka, je  bilo sicer
ko sta bila tod ustanovljena atlet ska kluba.
V tem kratkem času je atletika na Gorenjskem storila velik korak naprej. Hkrati 5 povečanjem množičnosti se je izboljšala tudi
objave
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Prešernovo   gledališče Kranj 3379 razpisuje abonma za sezono 1960-
Prodam >-"J» | -j S!"^^^ fl» BELI VRA
3380
Prodam • avto. Srednje Bitnje 6t. 79, Zabnica 3381
Letni   kino  -PARTIZAN*: 7.
3J394 septembra jugoslovansko italijanski film BELI VRAG, 8. in 9. septembra angleški film PROSTOR V VISOKI DRUŽBI, predstave ob 19.30
Naklo: 7. septembra ameriški I solidno ekipo, medtem ko sta vr barvni film KOVINSKA ZVEZ-j \ti iz Naklain Kamne gorice še DA, predstava ob 20. uri
Cerklje: 7. septembra angleški film PROSTOR V VISOKI DRUŽBI, predstava ob 20. uri
Primskovo »TRIGLAV«: 8. septembra   jugoslovansko itali-
vanje tudi jeseni, saj imajo učenci in dijaki tedaj še več časa, da se nanj dobro   pripravijo. Taka tekmovanja so idealna prilika za uveljavitev neznanih posameznikov in hkrati bogat vir za iska-kvaliteta. V tem pogledu so naj-  "je talentiranih   atletov, ki jih več napredovali Kranjčani, ki že   Potem  kluhl pritegnejo v svoie drugo leto z uspehom nastopajo vrste.
v B programu ekipnega državne- Letošnja tekmovalna sezona bo ga prvenstva. Letos so se v to za gorenjske atlete zelo pestra, tekmovanje vključile še tri go- Mimo nastopa v B programu dr-renjske ekipe. AK Jesenice je že ™vnega ekipnega prvenstva so :e v prvih kolih pokazal, da   ima  z uspehom udeležili tudi repub-
boli
1 šibki. Kljub temu pa smo lahk o zadovoljni že z udeležbo teh dveh vaških ekip v tekmovanju za državno prvenstvo, saj imata od vseh najslabše pogoje, ker nimata niti igrišča z atletskimi napravami.
liškega mladinskega prvenstva, 17. in 18. septembra pa bodo odšli na državno mladinsko prvenstvo. Prav tako imajo še letos na programu dvoboj Primorska : Go-
stopili atleti z vse Gorenjske, mnogim prilika za to, da P0*? žejo svoje sposobnosti in si r* bore mesto v reprezentanci.
Ob koncu naj omenimo s* '.' da bo igrišče ŠD Truiglav ti* tom na razpolago le še ta MeitC' nato pa bodo pričeli na njeV * zemeljskimi deli za bodoče gTii' nje.   Najboljši   atletski  klub ? Gorenjskem bo s tem močno zadet, saj  bo  ostal brez vsi*1' atletskih naprav. Prav zato treba še pospešiti gradnjo centr*'^ nega stadiona za mestnim kop? lišćem. Če bo šlo vse P0YnaCfL upajo, da bodo spomladi že startali na novih napravah, bodo pomenile veliko pridobe* ne samo za atlete Triglava, pak za splošen razvoj atletik1 Kranju in na Gorenjskem.
L. Stružni
tek.
RAZNO
Mizarskega vajenca sprejmem.
Ogris  Andrej,  Trojarjeva  št. 7, Kran 3311 Izgubila sem rezervno kolo od motornega   kolesa »Lambretta-
Stražišče »SVOBODA«: 8. sep-
Vsak abonent bo videl v tej temfrra ameriški barvni film KO-
sezoni 8 dramskih del gostujočih VINSKA ZVEZDA, predstave ob
poklicnih gledališč SNG in MG 18- in 20- uri
Ljubljane. Škofja Loka: 7. septembra ita-
Dramska dela bodo izbrana iz Ujamđd film VENECIJA — ME-
naslednjega  okvirnega  roperto- SEČINA
Gorenjska je po številu in kva-1 liteti atletskih stadionov med zadnjimi v Sloveniji. Vendar pa lahko ugotovimo, da še to ni vse izkoriščeno, kar imamo. Atletska podzveza bo morala pričeti z učinkovito akcijo za poživitev atletike vkrajih, kjer so za to dani že osnovni   pogoji.   Bled in
Kolesarske dirke
od Škcf.e Loke do Cerknega
V nedeljo, 4. septembra, je or-
ze
10
IN  TI,  8. septembra ameriški cin. film ZLOMLJENA I Škofja Loka pa morda še kak drug   Dirke so bil r,   ,        T_   ,. _ ZVEZDA,   predstave  ob   18.  in  kraj na Gorenjskem prav gotovo tanpZn
Cankar:  Kralj  na  Betajnovi; 2Q 3Q      ' | „a u; ,«.../:   i—.—1   ~- nu Janeza ^
Puc: Svet. brez sovraštva; Lev-
stik-Griin- Kisika- «i<nnt/»- v^.     Kamnik:  7.  in  8. septembra od gostišča na Klancu v Medvo- X.    • 1StasiolKa> »tante. Ke- ... . tUm  pitrt 7
dah do noti v Slavkov dom Nai- kec: Skuf~a: Punčka sanja; Re- ameriški barvni film PERI, 7. aan ao poti v fciavKov dom. naj Kurent- septembra predstava ob 20. uri,
ditelja naprošam, naj  ga vrne       •    uren" 8       tembra      ob 17-15> 9. ^
proti lepi nagradi v oglasim od-     iz tuje dramatike pa: Lovy
športne panoge, prireja ganizirala kolesarska zveza Slo- leta  P° osvoboditvi Kolesa^
venije kolesarske dirke od Skof- z,veza ,Slov^ d,irke **> P°L). . * , , „ , ski dolmi do Cerknega in V*m je Loke do Cerknega in nazaj,  r__________v; i i> W
Letošnjega tekmovanja, ki Je lo v nedeljo, se je udeleži, znanega  ^o 70 mladih tekmovalcev
posvečene sporni- lo v nedeljo, se je udeležilo P1^
delek 3383 Sprejmem vajenca za mehanično stroko
Šenčur 192
Našlo se je kolo. Lastnik ga
Po čem je resnica; Patrich: Caj-nca; Prisley: Inšpektor na ob:s-Kaučnik   Anton, ku; Eftimin: Človek, ki je videl 3384 smrt.
Celotni abonma za vseh osem
dobi na Jezerski cesti 41, Kranj  Pred-stav je cd din 500.— do din
3385 1O20--
Krojaški šivalni stroj znamke Vpisovanje abonmaja bo od »Pfaff«, dobro ohranjen, prodam.  7. 9. do 10. 9. 1960. Za dosedanje
abonente pa od 12. 9. do 22. 9. za nove abonente cd 10. do 12.
tembra jugoslovanski film KOTA 905, predstava ob 20. uri
Duplica: 7. septembra ameriški cin. film BELO PERO, 8. septembra italijanska drama POV-RATEK V ŽIVLJENJE, predstave ob 20. uri
ne  bi smeli   zaostajati  vsaj   za ,   , naistareišimi udeleženci teh
Naklom in Kamno gorico. Mor-  Predvojnega kolesarja v Slove- £^j!^:| ^-
da bi bilo najbolje, da bi podzve-  niji in Jugoslaviji. benec iz Krania ki se vsako l8*
za stopila v stik s šolami, kjer bi     Janez Peternel je bil doma iz to udeleži teh' edinstvenih l*r
mladino z raznimi poučnimi filmi, Delnic pri Poljanah nad Skofio sarskih dirk. predavanji in propagandnimi na-  Loko. Padel je v  narodnoosvo-     m ,        , .     , ,       , 11pni f
bodilni borbi kot kurir IX. kor-     Tek™>vćdci so bdi razdeljen
pusa. Bil je vsestranski športnik razred turistov in razred ou
in   je   užival   med  takratnimi čev. Pri tekmovalcih iz razre
športniki velik ugled. Leta 1940 turistov, ki so tekmovali * je osvojil prvo mesto v kole..tr-      , .   . ..   . ... .      , ^0S\ &
skih dirkah po Srbiji. vadiumi (turističnimi) kole«.
Zaradi uspehov v kolesarstvu zmagali naslednji: prvi je Pr
in   zaslug pri   organizaciji    te na cilj Hvastja Štefan (Rog)' m
stopi navdušili za »kraljico športa«, hkrati pa bi v te kraje pošiljali inštruktorje, ki bi dali osnovo nadaljnjemu razvoju atletike.
Zelo   primerna   oblika propagande in stimulacije so tudi sred-I nješcLka tekmovanja. Dan sred-
ure in od 16. do 18. ure v upravi Prešernovega gledališča, Titov trg 6.
kino
Naslov v oglasnem oddelku
3386
Iščem pošteno dekle kot pomoč v gospodinjstvu. Tavčar Evana, Partizanska 13, Kranj
3387
Podpisana Okom Ana, Sp. Bcsnica 40, preklicujem neresnične besede, ki sva jih širila ______
8 svojim sinom o Sušnik Janezu
in njegovi ženi iz Sp. Besnice, Jesenice »RADIO«: 8. in 9. kateren so neutemeljene in se septembra Irancosko italijanski zahvaljujem, da sta odstopila od film ZENA IN NJENA IGRAC-tožbe. Okoren Ana, Sp. Beanica KA
St. 70 3388     Jesenice  »PLAVZ«:  8.   in 9.
Sprejmem starejšo tovarniško septembra   ameriški   cin. film delavko kot sostanovalko. Naslov  ULICA FREDERICK ŠT. 10 v oglasnem oddelku 3389     Bled: 7. in 8. septembra jugo-
Sprejmem otroka od 6. leta na- slovanski film VETER JE PO-pre na kmetijo. Naslov v oglas- NEHAL PRED ZORO, predstave nem oddelku 3390 ob 18. in 20.30. uri
Spendal Gustl (Rog), 3. Biten« Kranja. Proga za te tekmov
de*
je bila precej krajša in je blls dolga vsega 36 km do Hotavelj fi nazaj do Loke.
V drugi skupini nastopajo^ ki je zahtevala več naporov • tekmovalcev,   saj   so po"
eko4
saj r-vzpetine zelo velike, pa Je prvi Rogov kolesar iz LjublJ
SkofJe t
mladinec Škrlj.  Pot od
Loke do Cerknega in nazaj I skupni dolžini 75 km je preV'
0^
Nujno iščemo
ENOSOBNO STANOVANJE za delovnega invalida v Kranju ali neposredni okolici. Stanovanje mora biti v pritličju.
Plačamo povišano najemnino ali krijemo event. druge stroške, po dogovoru z lastnikom.
Ponudbe pod šifro »za invalida« na upravo lista.
RIM, 6. septembra — Sinoči je bila na velikem stadionu v Neaplju v okviru VII. olimpijskih iger odigrana poliinalna nogometna tekma med Italijo in Jugoslavijo. V regularnem času se je dokaj nezanimiva tekma končala z rezultatom 0 : 0. Zaradi tega sta morali obe ekipi odigrati dvakrat podaljšek po 15 minut. V drugem podaljšku so najprej dosegli gol Jugoslovani, komaj minuto za tem pa so italijanski nogometaši izenačili. Tudi podaljška sta se konrala neodlo"eno lit). Zato so morali sodniki z žrebom doloriti kdo se bo plasiral naprej v finale, v borbo za zlato kolajno. Tokrat je bil žreb naklonjen Jugodovanom in tako se je naša olimpijska nogometna enajstorica plasirala v finale, kjer se bo verjetno srečala z Madžarsko
bil Kranjčan Pire, tretji P2 jan Janez (Rog).
Največ tekmovalcev za to ko je dal Rog. Tekmovanja ^ so se udeležili  še kolesarji Kranja in Škofje Loke.
let*
vanje je bilo dobro organi^ in je opaziti, da je vsako
več zanimanja med mladin0^ kolesarstvo. To zgovorno Pr ^ število nastopajočih kol«^1^ in število mladih občudov*10* ki so sredi škofjeloškega pričakali tekmovalce.
trg*
Gorenjsko prvenstvo v Judu
Kvalitetna udeležba
Preteklo nedeljo je bilo v Zireh prvo prvenstvo Gorenjskih judi-stov, na katerem je nastopilo tu-
lil«'BIKI stalnih sodelavcev,
ki se želijo baviti z znanstvenim proučevanjem, z dajanjem neposrednih uslug ter izobraževalnim delom NA PODROČJIH INDUSTRIJSKE ORGANIZACIJE, ORGANIZACIJE ADMINISTRACIJE, NAGRAJEVANJA, KADROVSKE POLITIKE, INDUSTRIJSKE PSIHOLOGIJE IN SOCIOLOGIJE ter na DELOVNIH MESTIH:
— direktor Višje kadrovsko socialne šole t Kranju
— računovodja - instruktor
— orgamizator t industriji
— organizator v administraciji -- ekonomist - analitik
— industrijski psiholog
Osebni dohodki po tarifnem pravilniku in po pogodbi. V perspektivi možnost dobiti stanovanje. Možnost znanstvenega razvoja in daljnega izobraževanja. Ponudbe poslati na Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 33, telefon 22-14, kjer lahko dobite tudi vse informacije.
Olimpijske novice
A Po obveznih vajah na treh orodjih je moška telovadna reprezentanca Jugoslavije 11. med 2') moštvi, kolikor se jih udeležuje olimpijskih tekem v tej disciplini.
A Nai skakalec s palico Lcom Lukman se je plasiral v zaključno tekmovanje v tej atletski disciplini. Preskočil je kvalifikacijsko znamko 440 cm v prvem poizkusu, kar je razen njemu uspelo le še 8 tekmovalcem. A V predtekmovanju v streljanju 6 pištolo sta nastopil* tudi Jugoslovana Nikič in Umek, ki sta se s 355 oziroma 352 krogov uvrstila med tistih 54 strelcev, ki se bodo borili na zaključnih tekmah v tej disciplini.
di precej tekmovalcev iz ljubljanskih klubov Olimpije in Ljubljane, poleg njih pa so sc borili sc judisti Triglava. Kamnika in domače Alpine. Zasedba na prvenstvu je bila zelo kvalitetna, saj je nastopilo nekaj državnih in slovenskih prvakov. Prvenstvo je bilo izredno dobro organizira-
no in je pokazalo precejšen napredek juda na Gorenjskem.
Rezultati:   Lahka:   1. škraba,
2. Hostnik, 3. Zevnik, 4. Trefalt. Srednji: 1. Maček, 2. Kučina,
3. Sterk, 4. Trontclj
Prvoplasir.ini
tekmoval'I, dobili pokale, diplome in ^
de, vsi nastopajoči pa sj»o,l,<^r
.1, ^   ....1.111...    i.:   it* 1 m
cc. Zinovska publika, ki Je * p# likem številu napolnila d^V^I*
d
Zadružnega   doma,   je P0*"'^ veliko  poznavanje  juda. ^.jfr Težka: 1. Gale, 2. Ferle, 3. Sta-  vsem pa j« bila izredn« °W re, 4. Črnivec. tivna.
Gorenjski telovadci si bodo ogledal' nastop japonskih olimpijcev ^
pijana  bilo pri na« in je zanjo seveda boljše člane nabavila v-*^*jfj* radcev ogromno zanimanje. — Ta vest Tuko je TVD »Partizan« ^ se je hitro razširila po naši dr- l>>ka oskrbel 20, »Partizafl*^^
Prihodnji torek bo Ljub gostitelj   najOOljiU) telovadce^ sveta. Neposredno po nastopu na
olimpijskih    igrah    se    bo    v .
Ljubljani ustavila japonska te- *T m. tudj »f™J*» ****** ^e 16, Okrajna zveza W^
prikazala M*9*****      prizadevajo, da bi no vzgojo pa 48 vstopnic
so tudi dru^a društva f*
lovadna  vrsta,  ki  bo f
celoten rimski spored v tolovad- si nai;toP na Gospodarskem raz
bi. Take prireditve doslej Se ni »tavišču ogledali. Za to so po- ko. Za prizadevne čktfi« "°
skrbela tudi nekatera partizan- ska društva, ki so za svoje naj-  vsekakor najlepša ntigrad*-