99. številka. Ljnhljiina, v ponedeljek 3. maja. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan svečer. izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za n v s tri j «ko-oger»ke dežele za vse leto 15 ^ld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — ZaLjubljano brez pošiljanja na dom vsa ^se leto 13 gld, za c«trt leta B gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina zuaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisku, po 5 kr., Ce so dvakrat, in po 4 kr. f-e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiia hiši, .Gledališka stolbt". Upravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.}, vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ VpravniMvo „8lov* .Varoda". V 1-JnblJ jiiI 3. maja. Premišljajoč, kako vsa dolenjska stran hrepeni po železnici, kako važna bi bila za državo in za dotične dežele železnica od Divače čez Razdrto in Škofjoloko, in uvažujoč, da za ti dve progi še ni pravega zanimanja in dobre volje v odločilnih krogih, marveč, da nas vedno le z upanjem in obljubami pitajo, gledamo skoro z zavistjo, kako je pač vse drugače v Novi Avstriji, v Bosni in v Hercegovini. Komaj je preteklo osem let, odkar smo šli preko Save in zaseli Bosno in Hercegovino in ko liko se je že storilo za novopridobljeni deželi! Ni ga izgovora, da sta deželi v upravnem zmislu pa sivni, da nedostaje denarja, temveč na vse strani se energično deluje, da se zavaruje n iva pridobitev in z novimi cestami in železničnimi progami zveze z ostalo državo. Proti Črnigori dviguje se trideset trdnjavic, ki stražijo krivošijsko pusto skalovje, od Metkovića v Mostar drži Železna prometna žila, Bosna ima že svoje proge, in šele pretekli teden otvorila seje železnica iz Doboja v Siminlian, to je v kraje, ki so nam bili pred osmimi leti skoro ravno toliko znani, kolikor takozvane Spaujske vasi. Mandat, ki ga je Avstriji naklonil Berolinski kongres, izvršuje se s priznanja vredno energijo in hitrostjo in Bismarckov recept, da ie Avstrije bodočnost na vzhodu, izvaja se točno do pičice. Avstrija nosi sedaj omiko na vzhod in čas ni več daleč, da se bota Bosna in Hercegovina stalno in s pravim naslovom priklopili Avstriji, to je anektovali. Za aneksijo govori \eliko znamenj. Ne le, da smo za omenjeni deželi že ogromno vsoto potrosili ter si njih lastnino s krvjo in denarjem kupili, da teh pokrajin zaradi prevažne njih leže in z ozirotn na druge deželej posebno na Dalmacijo, niti pogrešati ne moremo, kaže nam mnogo dogodkov, da se ta korak dosledno pripravlja. Že lansko leto, ko so bili manevri v Požegi, stopil je bil naš cesar na bosenska tla, in obrnil svoje oko na prelepo deželo onkraj Save, nedavno še bil je cesarjevič Rudolf v Hercegovini ter v svojem govoru v Mostaru izrekel besede, katerih pomen mora vsakema na prvi hip jasen biti. Ravno sedaj pa potuje nadvojvoda Albrecht po Bosni in Hercegovini in ogleduje tamošnje posadke, dočim se po listih v jedno mer ponavlja vest, da bode še letos cesar sam s svojim pohodom osrečil naše najnovejše sodržavljane. Ni je dvombe, da bi si stalno ne pridržali teh dežel, ki imata že sedaj popolnem avstrijsk značaj, tudi ni misliti, da bi v vsej Avstro-Ogerski oglasil se le j' den ugovor proti aneksiji, ker sta Bosna in Hercegovina skupnej dižavi neobhodno potrebni, veliko vprašanje pa je, bi li vse druge države povodom aneksije ostale hladnokrvne. In to vprašanje sme se že naprej zanikavati. Ne glede na to, da bi Rusija utegnila ugovarjati, bode ta korak — ki je samo še vprašanje časa — vznemiril duhove v Belemgradu in na Cetinji. Srbija zmatra Bosno in Hercegovino za svojo ded-ščino, katera jej mora prej ali slej pripasti, vse mišljenje naroda, vsi upi, vse tradicije so s tema deželama tesno spojeni in narodne pesni velevajo „Drini, vodi^ ladni" naj razširi svojo strugo, ker reka krvnih bratov ne smo ločiti. Za gotovo se torej sme sklepati, da politika Srbske potem Avst- riji ne bode več prijazna, temveč da utegnejo nastati prav napete razmere. Isto tako bode v Črnigori. Mala ta država že sedaj teško prenaša avstrijsko objetje, Avstriji sami pa je Črnagora tudi na potu, prej ali slej se bode skušalo, neprijetne te odnošaje predrugačiti. Kakor čitamo v Čeških listih, se je v tej zadevi že tudi poizvedavalo mnenje ruskih krogov, a odgovor bil je ta, da se bode samostalnost in nezavisnost Črnegore na gališki meji branila. Iz vsega je torej toliko gotovo, da sta Bosna in Hercegovina naši, da morata naši ostati, da se bodeta skoro najtesneje pridružili naši državi, da pa aneksija ne bode zboljšala naših odnošajev s sosednimi državami in državicami. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 3. maja. Pojutršojim začne «lržitvni »bor zopet svoje zborovanje. V prvej seji so na vrsti poročila legitlmacijskega odseka o volitvi devetero poslancev in več peticij. Legitimacijski odsek predlaga, da se volitve vseh devetero poslancev odobre. O peticijah se utegne razviti daljša debata, kajti oglasilo se je že več govornikov. Zategadelj se bode posvetovanje o peticijah nadaljevalo še^, drugi seji 7. maja. V petek pride na vrsto tudi žnkrjn o zavarovanji delavcev proti nezgodam. Nadalje pridejo v tem zasedanji pa vrsto posvetovauje o odpisu davkov pri elementarnih nezgodah in prva branja raznih inicijativnih predlogov. Hohenvvartov in Lichtensteinov klub pripravljata spremembo državnozborskega poslovnega reda v tem zmislu, da se bode pri prvih branjih inicijativnih predlogov zabranile dolge debate in da se bode glasovalo po imenih le tedaj, kadar bode to zahtevala večina zbornice, ne pa samo 50 poslancev kakor dosedaj. Sprememba poslovnega reda pa vendar ne pride več v tem zasedanji na vrsto, ker se boiie zborovanje končalo že sredi julija. Ministcr.stvo stopi po jutršujem v sedanji sestavi pred državni zbor. Vesti da se bode imenoval nov trgovski minister, so izmišljena. Dokler ne bode dognana pogodba z Ogersko bode vodil sek-j cijski šef baron Pussvvald trgovsko ministerstvo. • Šele potem imenoval se bode nov trgovski minister. 4» ruški mestni zbor je bil sklenil, da se ne • udeleži procesije o Sv. Telesu, vlada je pa bila LISTEK. Selski župnik. (Roman. Spisal Ludovik Halevv; poslovenil Vinko.) t Dalje.) Šesto poglavje. O polu osmih zvečer tega dne prišel je Ivan po župnika na dom in odpravila sta se na pot v grad. Zadnji mesec je bila cela vojska delavcev prišla na Longueval. Krčme in pivnice imele so dobre dneve. Ogromni vozovi pripeljali so bili iz Pariza cela skladišča meblov in raznovrstnih tkanin. Osem-inštirideset ur pred dohodom gospe Scottove sta se gospa Marbeau, poštarica, in gospa Lormier, merova žena, utihotapili v grad in sta zdaj o njem vedeli povedati čuda, s katerimi sta vsem mešali pamet. Stara oprava je bila izginila, pregnana je bila pod streho. Človeku je bilo hoditi mej samimi čudeži. Ti hlevi in kolarnice ! Cel izreden vlak je bil pod nadzorstvom Edvardov im deset ekvipaž — in kakšnih ekvipaž — iz Pariza pripeljal semkaj. Dvajset konj! j In kakšnih konj! — Abbe Konstantin je mislil, da vendar ve, kaj je gizda. Jedenkn.t nu leto obedoval je pri svojem vladiki monseigneurji Pontertu, ki je bil ljubeznjiv in bogat prelat, imajoč jako lepo hišo in hiševanje. Župnik je menil doslej, da nič na svetu ne more biti krasnejše nego je vladičina palača v Souvignyji in pa grad Lavardenski in Lon-guevalski. Zdaj, ko je bil čul o novih čudežih Lon-guevalskih, jel je razumevati, da dan denašnji gizda odličnih stanovanj resnobno in strogo sijajnost nekdanjih hiš daleč presega. Ko sta bila župnik in Ivan nekaj korakov storila v drevoredu, držečem h gradu, dejal je župnik: „Le poglej, Ivan, kaka izprememba se je zgodila tukaj. Prej je bil ta del parka popolnem zanemarjen in kako lepo je zdaj oskrbljevan in poravnan! Nič več mi tukaj ne bode tako priležno, kakor prejšnje dni. Zame je vse to prelepo. Tudi starega stola, v katerem me je tolikrat po jedi spanec posilil, ne bodem več našel. In kaj še le, ako nocoj zopet zadremljem. — Paziti moraš, Ivan; kadar pričnem po malem prikimovati, moraš me potegniti za roko. Ali slišiš? „Gotovo, boter, gotovo storim tako.u Ivan je le malo pazil na župnikove besede. Komaj je čakal, da zopet vidi gospo Scottovo in misB Percivalovo. A s to nestrpljivostjo združena je bila živa nemirnost. Ali ji bode v velikem salonu Longuevalskem še videl taki, kakor v mali jedilnici na župnikovem domu? — Mogoče, da namestu tako priprostih in blagodušnih žensk, ki sta se tolikanj veselili malega, v hitrici prirejenega kosila, ki sta takoj prvi dan vzprejeli ga z mično ljubeznjivostjo, najde dve brdki in elegantni, a tudi hladni in vzdržljivi modni dami. Ali bi se prvi njegov utis izbrisal in izginil, ali bi se nasprotno še lepše in globofe ukoreninil v njegovem srci ? Prestopila sta šest stopnic do glavnih vrat in v stolbišči vzprejela sta ju dva jako dostojna služabnika. To stolbišče bilo je svoje dni velik prostor, ki je s svojimi golimi kamenitimi stenami delal jako mrzel utis. Danes bili so ti zidovi pokriti s čudovitimi tapetami, na katerih so bili predstavljani prizmi iz bajeslovja. Župnik je bil te tapete jedva pogledal, a vendar je bil opazil, da so se boginjo šetajoče se tukaj mej zelenimi senčnicami, odlikovale z jako pomanjkljivimi kostumi. Jeden služabnik odpre vrata v veliki salon. ovrgla dotični sklep. Nazadnje je prišla ta stvar I pred upravne sodišč«, ki je priznalo, da vlada ni imela pravice, ustaviti omenjenu sklep. Vlada ima le tedaj pravico, sklep mestnega /bora ustaviti, ; ko bi bil poslednji prestopil svoj uelokro* ali pa kaj protipostavnegfa sklenil. Tu pa mastni zbor ni rušil nikakega zakoni)1 ker pa članu 14. državnih osnovnih zakonov ima mestni zbor kakor vsak posameznik pravico udeležiti se procesije ali pa ne, zategadelj je tudi mestni zbor imel privko skleniti, ! da se je ne udeležil Svojega delokroga pa tudi > mestni zbor ni prestopil, ker je le odgovoril na došlo mu povabilo Združena ministerska komisija je spoznala, da : je nasprotje mej zakonom o po* iniU hfr-aiiifni-eali in prometom s Čeki (»cheek") tako >teliko, da se ne da odpraviti z novelo k dotičnemu zakonu. ] Sklenila je tedaj, da se predloži državnemu zboru nov zakon, po katerem se bode razdelila poštna hranilnica v dva oddelka, v poštnohranilničen in „cheek" oddelek Ker se check ne da več odpraviti, bavi se združena komisija z vprašanjem, kako bi se nalaga) denar cbeck-oddelka, kajti rentno nalaganje in kupovanje srečk 1854. leta več ne zadostuje. -Vmanije države. V Srbiji so dosedaj skoro v vseh volilnih okrajih volitve volilnih mož za vlado ugodno izpale, Četudi radikalci in liberalci skupno agitujejo proti vladni stranki. Vlada bode dobila v skupščini, kakor se misli, veliko večino. Drugače tudi ni priča kovati, ker ima vsa sredstva na razpolaganje. „Narodni Lstv" in nekateri ruski časniki pri piBujejo konfereneijam v Livadi ji veliko važnost. Sodi se, da so se posvetovali z rumunskim vojnim ministrom, ki je prišel v Livadijo, ali bi Ruulunija dovolila, ruskim četam prehod v ItoSgarijo. Ali se je res kaj tacega sklepalo, ne vemo. Sklenilo se gotovo ni, ker to oficijozni „Journal de Sant-Peters-bourg" odločno oporeka in trdi, da so vse dotične vesti po nizuib listih izmišljene. Kakor se »Pol. Corr." poroča iz popolnem zanesljivega vira, je v :*Iake4loiii ji popolnem mirno, četudi turški oblastva hudo pritiskajo bolgarski ži velj. V tem. ko se bolgarska vlada brati, s Turki, zatirajo slednji Bolgare v sosedni deželi. Vse to ne more spametovati bolgarske vlade. Pri Elassoui ua grške j meji zbrana turška vojska broji štiri divizije. Njen glavni poveljnik je Eyub pasa, kateri je bil ob svojem času vzel in razrušil Aleksinae. Star je že nad GU let. Poveljnik prve divizije je Iledžeb paša. rodom Albanec, kateri je dovršil vojaško Šolo v Carigradu. On je še jako'tnlađ, ima šele 44 let. Njemu sta podrejena Emin paši in Ibrahim paša. Poveljnik druge divizije je Nesset paŠul Star je 56 let. Ta general je le n4alo izobražen ter se ima za svojo karijero zahvaliti le mnogobrojnim prijateljem v Carigradu. Rojen je v Rumeliji in jako ljubi lov. Njegovima brigadam'a zapovedujeta Atuf paša in Hambi paša. Poveljnik tretje divizije je Salamv paša. Njegov prvi brigadir je Džebdet paša. Četrti diviziji zapoveduje na Kreti rojen Čerkes, Salich paša, ki jako gladko govori francoščino. Odlikoval se je v poslednji rusko-turški vojni in je bil Ruse premagal pri Lomu. Podrejena sta mu podgenerala Osman paša in Hadji Osman paša. Vsaka divizija obstoji iz dveh brigad, to je 16 batalijonov, 2 poljskih iu 1 gorske baterije in 1 polka konjice, ki šteje 380 jezdecev. Nekateri batalijoni nastavljeni so prav blizu meje — Grška še sedaj ni začela razorože-vati se. Daljše oboroževanje je pa ustavila. Nekatere ladije ki so bile dobile ukaz, da se morajo oborožiti, dobile so protiukaz, ravno tako se vojaki več ne odpošiljajo na mejo. Vlada je v veliki zadregi. Vojne se ne upa začeti, ako pa demobilizuje, pa zgubi zaupanje naroda in se osmeši pred svetom. Veliko nevoljo je vzbudilo po vsej Italiji, da je harrarski »uhan dal pomoriti člane ekspedicije, grofa Porrfc. ..Vsi listi zahtevajo, da se kaznuje* har- i r;u>ki vlailar. Vtada so <«'.|;>j pogaja n Anglija in Frannysp da bi odposlale &kupuu vojno ekspouc'io.. v Harrar. Angleška se že tako zanimiva« za vse, kar se godi v Afriki, Francija bi se pa pridružila ekspediciji, ker je umorjen tudi Francoz Barral. Velevlasti so dovolile, da bodo tujci v Kriptu tudi morali plačevati davke od svojin poslopij, samo da bodo konzuli imeli nekaj upliva, pri cenitvah. Dotični podkraljev (iekret se j© že objavi t. DofrisL-, Z Kelte 1. maja. [Izv, dop.] Kakor sem že v zadnjem dopisu omenil, došlo je velikonočno nedeljo z zabavnim vlakom kakih 250 Mudjarov iz Pešte, da pozdravijo „drage jim brate" na Reki. To je pa spet bilo hrupa in ropota, mislili si boste, gospod urednik, toda nič kaj tako velikanskega: par evviva in eljenklicev ob prihodu na kolodvoru, to je bilo vse. Pardon, mestna godba, no ta je Re-čanom obligatna pri jednakej priliki, svirala je tudi nek menda madj trski marš. Popoludne šli so na dveh manjših parnikih, se ve da z godbo tudi, v Opatijo, »občudovat" biser Kvarnera. So se jim li kaj skomine drle, ker je ta .biser" tako v bližini „madjarskeu Reke, neso povedali. V ponedeljek pa so se peljali v Baker, ali prav za prav v bližino Bakra, ker se tam neso izkrcali, domislili so se menda, da so jim bili vrli Bakerci pred leti o jednakej priliki uprav pred nosom vsa vrata zatvorili. Je li ta pohod posebno ugoden utis nanje napravil, bi dvomili. Našli neso tu gotovo, česar bi bili radi, vsaj onega entuzijastičnega navdušenja za „magyarorszagu, o katerem tukajšnja vladina te-tika dan na dan pripoveduje in propoveduje, neso videli nikjer. Ljudstvo, trezno, ne zaslepljeno ljudstvo, gledalo je mirno od strani, bilo ni slišati niti govora, niti pozdrava, ako ne zabeležimo jedine na-pitnice v hotelu, katero pa so si sami napravili! Ljudstvo se za niadjarizem ogrevati ne more, to bilo bi protinaravno, vsa sila, ves pritisk izdal bo malo: „chassez le naturel, il revient au galop". In omenimo, da je ni smešneje in bedasteje reči, nego volilui proglas ua Reki z usklikom: »Evviva V Ungheria!" Sicer pa se je zadnji čas tudi iz glav, katere pri vsakej priliki za niadjarizem propagando delajo, to navdušenje precej izkadilo. Uvidevati so začeli, da Madjarom je vse kaj druzega, nego korist in blagor Rečanov pri srci, uvidevati so začeli, da ako kaj Madj ar s pretvezo »za mesto" stori, da je to le navidezno, goli humbug, ker konečno dobiček od tega utakne sam v žep in da so se, ako so pomoči od njega pričakovali, grdo varali. Odprle so se jim oči in vidijo, da malone vsa boljša mesta v javnih in tudi privatnih službah zavzema že iz „orszaga" došli Madjar in da se le še tu pa tam kakovo slabejše mesto Rečanu privošči, dokler ga tudi od tam „njegov dobro mu hoteči brat" ne izpodrine. O uiaguetičnej sili, s katero ti vso trgovino nase vlečejo, imajo se tudi priliko prepričati vsak dan. Da se je inadjarska šola na Reki ustanovila, bilo jim Je po godu, čeaa so od nje pričakovali, go tovo sami vedeli neso. A Madjaronom to ni bilo zadosti, s tem postavili so si le temeljni kamen, na katerega hočejo zidati. Izpodrivati so jim začeli polagoma italijanskijlzik iz mestnih šol, ter nastav-11 jati učitelje, katere mesto plačevati mora, italijanščine celo nezmožne. To pa jim je vender preveč do živega seglo,, pogledali so se in zašepetali; tega J pa vender ne smemo pustiti, smo sicer pod mad-jarsko vlado ali italijanski »naš" jezik se nam izpodrivati ne sme* „la nostra, lingua italiana vogli-arao che si rispetti!" Pustimo li stvar tako napredovati, je v malo letih Reka popolnem pomadjarjena, ne, tega pa ne, madjariti se pa ne pustimo! In tako opazuje se zdaj neko kujanje, neka napetost, to potrjuje tudi faktum, da dva tukajšnja tednika „Rivista" in „Vnrieta" niti prihoda »bratov" omenila nesta bila. Sedaj od tam gori iz visečega „orszaga" došli Madjari so se teh razmer, ako so le hoteli, prav lahko prepričali. Spoznali so, ako su hoteli spoznati, da njihovo, tu s tolikim naporom javno in tihotapsko zasejano seme madjarizma, ni baš v najlepšem cvetji m da posebno bogate žetve ne obeta, pač pa so lahko prepričanje nesli seboj, da je njih stvar na Reki „une marchandise, qui baisse". Res je sicer: renegati so povsod jednaki, podobni. Vprašajmo jih po narodnosti. Ker Hrvati, kar so v istini, nečejo biti, Madjari ne, Italijani biti ne morejo, izvili se bodo iz zadrege s tem, da odgovore, da so »Fiumani" = Rečani! Slično našim nemškutarjem, kateri hočejo biti „Kranjci". S ta-cimi ljudmi je tedaj celo nemogoče kot s faktorjem računati nikomur, ker preminjajo misli, kakor se premilija vreme v sušci. . Iz Šaleške doline 1. maja. [Izviren dop.] Kakor drugod, tako se žal, tudi pri nas, v prekrasni Šaleški dolini nahaja nekaj uemčurjev, katerim je glavni smoter, zabavljati vsem inomislečim, češ, tako jih bodemo ugnali. Do lanskega leta zabavljali so samo z besedami, a ko so videli, da nas zabavljice ne strašijo, marveč celo navdušujejo za sveto narodno stvar, zaceli so se posluževati drugih sredstev, ki slabo osvetljujejo tol; hvalisano nemško kulturo, kakor kaže naslednja dogodba: Velikonočni ponedeljek peljalo se je po pogrebu gospoda dekana Trafenika nekaj pevcev Šaleške čitalnice iz Škal v Velenje. Kakor je sploh navada, zapeli so nekaj pesnij, seveda ^slovenskih, kar Velenjskim kričačem ni lilo po volji. Pisano gledali so pevce, ne vedoč, kako bi se nad toliko predrznostjo znosili. Ker so znali, da bi se pevci tudi par hudih besed ne ustrašili, najeli so nekaj poba lino v, naj pevcem pokažejo Velenjskih nemčurjev kulturo. Po-balini šli so najprej na dvorišče ter ondu upreže-nemu konju vse jermene porezali. Potem pa so si žepe napolnili s kamenjem in kakih pet minut zvu-naj trga izpod kozolca napali mimo drdrajoči voz, na katerem so bili pevci. Jeden pevcev bil je zadet v nogo, jeden v glavo in na roko, To je sad nemčurske kulture! A če naši nasprotniki mislijo, da nas bodo s takimi pobalinskimi napadi oplašili, se zelo varajo., Surovost in podlost vsakdo, zaničuje in Velenjski .nemčurji smejo biti preverjeni, da ute-gnojo taki pobalinski napadi izzvati jako ozbiljne Tamkaj je navadno bivala stara markiza. Sedevala je na desnei strani visoke leve in na levici stal je stari stol župnikov. Stol je bil izginil in stara oprava iz časov cesarskih bila je nadomeščena z drugo, prekrasno vezeno, v zlogu prejšnjega stoletja. Razen tega je bilo mnogo majhnih stolov in kraseče oprave v vseh barvah in oblikah, na videz neredno, a vender jako umetnino razkropljene tu in tam. Ko je gospa Scottova ugledala ustopivšega župnika in Ivana, vstala je, ter jima šla nasproti. »Kako ste ljubeznjivi, gospod župnik," dejala je, „da ste prišli." »In tudi Vi. gospod! Kako se veselim, da baš Vas, jedinega prijatelja svojega, prvega vidim v tem kraji." Ivan se oddahne. Vender je bila ista žeuska. „Dovolite mi," nadaljuje gospa Scottova, „da Vam predstavim svoje otroke. Harry, Beila! Pojdite sem! —* Harry je bil zal dečko šestih let in Bella še bolj zala petletna deklica. Oba sta imela velike črne oči, kakor njiju mati, in iste zlato-plave lase. Župnik poljubi otroka. Iiarrv občudujoč uniformo Ivanovo, pravi svojej materi. „Ali moram vojaka tudi poljubiti, mama?" »Ako. hočeš," odgovori gospa Scottova; »in pa, ako on dovoli." Jedno minuto pozneje sedela sta otroka na Ivanovih kolenih ter ga obsipala z vprašanji. „Vi ste častnik?" — »Da, jaz sem častnik." »Kakšen častnik3" — »Pri topničarstvu." — „Topničarji so tisti, ki s topovi streljajo. Oh, kako lepo je poslušati, ako prav blizu streljajo s topovi. — Kaj ne da nas jedenkrat vzamete s sabo, kadar boste streljali?" Gospa Scottova kranio.ljada je mej tem z župnikom in Ivan je imel, odgovarjajoč na otročja vprašanja, vender še dosti časa, opazovati gospo Scot-tovo. Imela je belo obleko iz muselina, a tkanino je popolnem zakrivala množica zobcev. Stas je bil spredaj precej globoko štirioglato izrezan. Njene roke so bile do komolcev gole, na prsih nosila je šopek rudečih cvetic in v biseh jedno samo rudečo rožo, ki je bila pritrjena z demantno bodico. To je bilo vse njeno lepotičje. Najedenkrat opazi gospa Scottova, da otroka Ivana kar oblegata. »Oh, pardon, gospod," pravi. „llarry! Bella!" „ Prosim, milostiva gospa, pustite vender otroka.u »Tudi mi je žal, da morate tako čakati večerje, a moja sestra še vedno ni prišla. Ah — tukaj je.u Betina je nosila isto belo obleko iz muselina, z istimi zobci in istimi rudečimi cvetkami. Bila je uprav tako mila, lepa, ljubezniva in prijazna. „ Vam na službo, gospod župnik ste mi li odpustili mojo grozno neskrqmnost od zadnjič?" Potem se pbrne k Ivanu, ter mu poda roko, „Dober dan!---zdaj sem pa zopet pozabila Vaše ime in vender sva že tako, dobra prijatelja, mislim, gospod, i— — ? — \ „Ivan Reynaudi" »Prav! Dober dan, gospod Reynaud. A prav odkrito Vam povem, kadar se še bolj sprijazniva — v kakih osmih dneh — imenovala Vas bodem samo gospoda Ivana! Ivan je tako lepo ime . . .« Služabniki naznanijo, da je pripravljeno. Guvernanti pridete po otroka. Gospa Scottova vzame župnikovo roko, Betino pa vede Ivan. (Dalje prih.) posledice. Na domačih tleh ne bodemo prenašali već takih (Ugredov, kajti tudi za naše varstvo^ so zakoni, v skrajnem slučaji pa — trda slovenska pest. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril ' je prostovoljni požarni brambi v Račjem na Štajerskem 80 goldinarjev. — (Osobne vesti.) Gosp. Josip Nakus, kurat v Planini, dobil je zlati križec za zasluge s krono. — Gospod Simon Rut ar, profesor v Spletu, imenovan je asistentom tamošnjega muzeja. — Gosp. Rudolf Zarli, kanclist pri sodniji v Tolminu, imenovan je c. kr. okrajnim tajnikom na Kranjskem. — Dr. Andrej grof Scbaffgotsch, dose-daj Konceptni praktikant na Tirolskem, pride v istej lastnosti k deželni vladi v Ljubljano. — (Prememba.) Deželne sodnije svetnik g. Lulek, ki je dosedaj vodil okrajno sodnijo v Celji, premeščen je k okrožni sodniji. Na njegovo mesto pride kot vodja deželne sodnije svetnik gospod Lovro U 1 čar. — (Iz Zagreba:) Žaloigra, ki se v našem javnem življenji že nekaj Časa predstavlja, pomnožila se je zopet za jedno dejanje. Preteklo soboto proglasila se je obsodba dr. Tuškana. Dasi ga je odvetnik dr. Hinkovič izvrstno zagovarjal in ostroumno pobijal obtožbo, vendar vse ni nič pomagalo. Sodišče obsodilo je dr. Tuškana ha dve leti teške ječe, na izgubo doktorstva in odvetniko-vanja in na plačilo vseh sodnijskih stroškov. Mej mnogobrojnim občinstvom čul se je po tei hudi obsodbi globok vzdihljej: „Jezus!" Ko se je sodba proglasila, vprašal je predsednik Cuculić dr. Tuškana, ima li kaj opomniti, na kar je dr. Tuškan dejal: »Moja vest je čista, dal Bog, da bi tudi z vašo vestjo tako bilo " Predsednik Cuculić: »To bodi naša skrbi" Ko je senat ustal, zaorili so mej občinstvom burni klici: „Živio Tuškan!" Predsednik Cuculić zakričal je na to mej občinstvo: „Komu nije pravo, neka dodje amo! ■ na kar se mu je oglasil nekdo izmej občinstva: „Seveda, da bi še nas zaprli!" Tudi pied sodiščem pozdravljalo je občinstvo dr. Tuškana z živioklici. — (Pisateljsko podporno društvo) napravilo je včeraj prvi svoj izlet na Šmarno goro in v Medvode, katerega se je udeležilo vsega vkupe 35 osob, mej katerimi pa ni bilo glavnih dveh aran žerjev, ki sta torej prevzeto nalogo z najminimal-nejšim naporom rešila. Izlet bil je kljubu temu prav zabaven in sklenilo se je, da se v kratkem drug izlet priredi. — (Iz tukajšnje prisilne delavnice) je danes šlo šestdeset mož na Ig, kjer bodo pomagali pri zgradbi nove ceste od Iga do Golega. S tem je deželni odbor ustregel deželnozborskemu sklepu, da naj se prisiljenci rabijo kolikor mogoče za taka dela. s katerimi se ne napravlja konkurencija domačim obrtnikom. Naj bi tudi kaznilnica na Gradu se lotila takih del, ne pa, da ima ha primer knjigoveznico s stroji in 40 delavci, torej blizu toliko, s kolikor so poprej delali vsi Ljubljanski knjigovezci. Vsled te konkurencije na Gradu propada čedalje huje poprej cvetoča Ljubljanska' knji-govezna obrt. — (Monsignor dr. Evgen Karol Va-lussi,) infulovani prost prvostolne cerkve Goriške, imenovan je po Nj. Vel. presvitlem cesarji knez in škof v Tridentu na južnem Tirolskem. Dr. Valussi rojen je v vasi Talmasons v Videmski pokrajini blizu Palme nove 10. februvarja 1837. Gimnazijo dovršil je v Videmskem škofijskem semenišči, bogoslovje pa ua Goriškem bogoslovskem učilišĆi. V maš-nika je bil posvečen 12. febr. 1860. Potem je bil poslan na Dunaj, kjer je izvršil višje duhovske študije v zavodu sv. Avguština ter je bil na ondašnjem vseučilišči promoviran v doktorja bogoslovja. Vrnivši se v Gorico bil je par let špirituval v bogoslovskem semenišči in pozneje profesor morale. Mej tem je bil leta 1873 izvoljen kot zastopnik furlanskih, kmečkih občin v državni zbor na Dunaj, kjer še zdaj zastopa svoje prvotne volilce. Kmalu je prišel tudi v mestno starašinstvo. Leta 1880 postal je po smrti ranjkega barona Codelli-ja prvostolni prost v Gorici. Že mnogokrat so ga ime-noveli kot kandidata za izpraznjene škofijske sedeže, a vsakikrat brez uspeha. Previdnost božja ga je odbrala in phrao'la za važno mesto v Tridentu, kjer šteje škofija čez pol milijona duš, 1400 duhovnov, 160 bogoslovcev, kjer potrebujejo razburjeni duhovi previdne in vztrajne roke. Valussi se odli- kuje po izrednih dušnih zmožnostih, po učenosti, po lahkoti govora in po vsestranski naobraženosti. V državnem zboru potegoval se je s svojim glasom za pravico; to mu je nakopalo sovraštvo mej nekaterimi Goriškimi Židi in lažiliberalci ter spoštovanje pri vseh dobrih. Prepričani smo, da po človeški sodbi je imenovanje mons. Valussija jako srečno, in otroku imamo dovolj zavidati škofijo, ki dobi takega višjega pastirja. Mej Goriškim duhovstvom je veselje splošno o tem zasluženem imenovanji. Naj Bog dolgo ohrani novega škofa pri sedanji moči in dobri volji. Kanonični proces na Dunaji bo 8. maja. — (Vrtec, Časopis s podobami za slovensko mladino) ima v svoji peti številki naslednjo vsebino: Marijina pesen. Fr. Krek. — Divja roža. — Krava, koza, ovca in lev. — Kako je prišel kovač v luno. — Najboljši učenec. (Na slovenski preložil M. Bregant.) — Volk in pastirji. "— Bolnik. — Pisma mlademu prijatelju. — Pri-rodopisno-natoroznansko polje. — Sto goldinarjev za jeden las. — Pozdrav spomladi. A. Pin. — Listje in cvetje. Vrtec stoji za celo leto 2 gold. 60 kr, za pol leta 1 gld 30 kr. — (Detomor.) Neka dekla, služeča v Igriških ulicab, porodila je pretekli mesec zdravega dečka, ne da bi bil kdo v hiši to opazil. Brezsrčna mati je novorojenca usmrtila, ga potem zavila v prtič in skrila v neko skrinjo pod streho. Pretekli petek 'našli so truplo in vse takoj . naznanili. Deklo, ki svojega zločina ne taji, so zaprli. Čudno je, da se je to dogodilo v hiši, kjer se je že vršilo več tako Žalostnih dogodkov. Neka ženska je v tej hiši po j stopnicah pala, da je bila takoj mrtva, druga je v j vodo skočila, jeden se je obeBil itd., tako da je | ta detomor že peti slučaj nenaravne smrti v tej hiši. j (Kralj, morilec svoje pasterke), ! ki je bil nedavno na smrt obsojen, pomiloščen je ' na 20 letno tesko ječo. — (Trboveljski premogovnik.) Kakor j se iz Celja v „N. fr. Pr." brzojavlja, se delo v ! premogokopu v Li hojah ne bode popolnem usta-vilo, ampak le omejilo. Dela v Libojskej steklarnici i se bodo sicer ustavila, a vse delavce in uradnike prestaviji bodo v steklarnico v Zagorji, kjer se bode i sedaj izdelovanje stekla povekšalo. — (Na Bledu) začelo je danes goreti, ka- ; kor se po mostu govori, v krčmi »Pri litru". Kaj natančnejega nesmo mogli poizvedeti. — (Dunajska vseučiliška knjižnica.) Ravnateljstvo Dunajske vseučiliške knjižnice je sklenilo, letos nakupiti toliko knjig, kolikor že več let ne. Posebno se bode nakupovala taka znanstvena dela, ki so se zelo pogrešala v tej knjižnici. Nadalje se misli sestaviti obširen katalog vseh knjig, ki so v knjižnici. Tak katalog bil bi jako potreben. — (Hol za p fel nova ustanova za gluhonem e ) Po končani zapuščinski obravnavi kaže se premoŽenje te ustanove s 182.100 gld. v državnih obligacijah in s 7130 gld. v posebnih terjatvah. Ako se došteje Wolfova ustanova za gluhoneme v znesku 35.363 gld., znaša celi kapital 217.463 gld., s katerimi bi se dal napraviti in vzdrževati lep zavod za gluhoneme. Deželna vlada je stopila v dogovor z deželnim odborom, da bi dežela prevzela to ustanovo v svojo oskrb in upati je, da dobimo vendar jedenkrat za Kranjsko toli "potrebni zavod za gluhoneme. — (Posojilnica v Mariboru je v aprilu imela 30.263 gold. 14 kr. dohodkov, 26.967 gold. 99 kr. pa izdatkov, torej vkupnega prometa 57.231 gold. 13 kr. — (Razglas obligacij kranjske zemljišne odveze), katere so bile 30. aprila t. 1. izsrečkane A pr. 50 gld št 233, 497, 498. A pr. 100 gld. št. 22, 260, 407, 439, 485, 527, 535, 776, 914, 962, 1217, 1387, 1561, 1806, 2173, 2358, 2649, 2694, 2703, 2835, 2940, 3172, 3223, 3227, 3232,3233, 3234. A pr. 500 gld. št. 90, 140, 147, 223, 644, 690, 776, 782, 794. A pr.'lOOO glu. it 2, 72, 224, 229, 438, 446, 488, 489, 496, 679, 775, 776, 789, 830,901, 1056, 1066, 1068, 1291, 1315, 1375, 1495, 1659, 1660, 1673, 1697, 1806, 1815, 1842, 1946, 2027, 2085, 2159, 2414, 2474; '2482, 2577, 2598, 2662, 2756, 2770, 2835, 2859, 2885, 2939. A pr. 5000 gld. št. 5, 6, 350, 376, 401. Litt. A št. 384 v znesku s 26.440 gld., litt A št. 1108 v znesku s 100 gld., litt. A št. 1245 v znesku s 15.280 gld., litt. A št. 1315 v znesku s 50 gld., litt. A št. 1525 v znesku z 1850 gld., litt. A št. 15G2 v znesku s 4000 gld, litt, A 1563 v znesku s 4000 gld., litt. A št. 1791 v znesku s 10 0 gld., litt A št. 1802 v znesku s 33.580 gld., litt. A št. 1816 v znesku s 6650 gld., litt. A št. 1835 v znesku s 100 gld. K temu izsrečkana obligacija s kuponom št. 1814 s 1000 gld. v delnem znesku s 500 gld. Omenjene obligacije se bodo v izsrečkanih kapitalnih zneskih v avstr. velj. po šestih mesecih od dneva srečkanja po predpisu postavnih pravd v gotovem denarji pri kranjski deželni blagajnici v Ljubljani plačevale, katera bo tudi za neizsrečkani znesek 500 gld. od obligacije s kuponom št. 1814 s 1000 gld. novo obligacijo izdala. Zadnje tri mesece pred zapadnim obrokom zamenjuje (skontira) deželna blagajnica v Ljubljani izsrečkane obligacije, kakor tudi vse kupone kranjske zemljiške odveze proti 4°/o nem natančno po dnevih zračunjenem odbitku na korist zaklada kranjske zemljiške odveze. Razen omenjenega se še to naznanja, da se lastniki sledečih že poprej izsrečkanih obligacij še neso oglasili za plačilo s kuponi št. 260, 262, 296, 335, 489 a 50 gold., s kuponi štev. 10, 29, 135, 137, 147, 450, 582, 624, 935, 1045, 1072, 1104, 1192, 1408, 1419, 1482, 1729, 1757, 1780, 1929, 1955, 1956, 1958, 1997, 2131, 2147, 2271, 2335, 2368, 2445, 2626, 2629, 2658, 2737, 2759, 2778, 2932, 2936, 3006, 3201, 3202, 3203, 3204 a 100 gld., s kuponi št. 167, 475, 655, 819 a 500 gld., s kuponi št. 215, 245, 250, 296, 857, 870, 965, 1215, 1264, 1669, 2062, 2506, 2576, 2757 a 1000 gld., s kuponi št. 667 a 5000 gld., s kuponi št. 2690 pr. 1000 gld. z delnim zneskom pr. 760 gld. in z ostalim zneskom pr. 2^0 gld. Ker po nastopu za izplačanje izsrečkanih obligacij odločenega časa pravica na izplačanje obrestij odpade, torej se lastniki navedenih obligacij opominjajo, naj se oglasijo za izplačanje kapitalnih zneskov, ter se bodo obresti, ako bi jih priviligirana c. kr. avstrijska narodna banka na kupone iz dobe po nastopu za izplačanje kapitala odločenega časa izplačala pri izplačanji kapitalnega zneska obligacij odtegnile. Kranjski deželni odbor v Ljubljani dne 30. aprila 1886. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Beligrad 2. maja. V vseh 21 volilnih okrajih postavljeni so vladni kandidatje. Tudi opozicija postavila je skoro v vseh okrajih svoje kandidate. Atene 2. maja. Po izvestji Havasovem je še vedno negotovo, kaj mislijo vlasti, to pa I je nekda gotovo, da bode Delvanis drugo izjavo, nego je v odgovoru na ultimatum, formalno odklonil. Trdi se, da ko bi vlasti ostale pri ponižanji Grške, da se ministerstvo ne bode ustavljalo, pa tudi ne demobilizovalo. Danes'; pričakuje se odločitev. Ladije mej narodnega' brodovja kurijo in moštvo je na krovu pri-:'1 pravljeno. Poslano. Pokojnemu Lavoslavu Gorenjcu želimo v »Slovanu" postaviti skromen spomenik. Zato nam je pa potreba njegove slike. Obračali smo fkj. se že na vse strani; a izvedeli smo le toliko, da "d se je pokojnik dal jedenkrat v svojem življenji i« dvema součencema fotografovati. Kje bi se dobila dotična slika, ni nam nikdo mogel povedati. — Obračamo se torej tem potom do prijateljev in častilcev pokojnega rodoljuba z uljudno prošnjo, da nam pomagajo hal sled 'priti omenjenej sliki. Potrebujemo jo le na posodbo. V Ljubljani, dne 3. maja 1886. Lastništvo in uredništvo »Slovanovo". prinaša v 4. številki sledečo vsebino: Prebiral sem „pratko". Pesem. S Gregorčič. — Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Cvetje. Pesmi. Fr. Gestrin. — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.) — K poglavju: Narodna cerkev. — Zgodovinske črtice o „Slavjanskem društvu" v Trstu.—Zapadni in južni Slovani. (Konec.) _ Namen und sehvvinden der Slaven. Von Kari Sicha, benehciat in Eggenberg, emer. dech. und pfarrer. Laibach 1886. (Dalje.) — Sedanji odlomek v zgodovini novega Balkana. Piše —o.— (Dalje.) — Naše slike: Detvan in Detvanka. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. _ „Slovan" velja za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. < Tufcl: 2. maja. Pri ** I on n t Maniri % I >unaj m. — Biller iz Gradca. — Adler > Danaja. — Heumer iz Zagreba. — Brauner z Dunaja. Pri t HM: Laesig z Dunaja. — Jaklitsch iz Gradca. Tržne cene v dne 1- maja ■ Jtiltljai »i t. 1. fl. kr. Speh povojen, kgr. . kr.j Pšenica, hktl. . . . 6 66 — 66| Rež, n • • • 4-8 Surovo maslo, „ — 80 | Ječmen, «1 ... 4 71 Jajce, jedno .... — 2 , Oves, m ... 3 57 Mleko, liter .... — H 1 Ajda, •• ... 3 74 Goveje meso, kgr. H4 Proso, It ... 4 "8 Telečje „ „ — 06 Koruza, • ... 4 88 Svinjsko * „ — r.-i ; Krompir, n ... 8 58 KoStrunovo „ „ — 4« Le6a, • • 8 — Pišaneo ..... — 60 Grah, 81— — 17 Fižol, 9- Seno, 100 kilo . . ;{.-) Maslo, Mast. kgr. . -92 Slama, „ . . 2 8.-v -74 Drva trda, 4 □ metr. 7 Spch frišen, „ —154 „ mehka, „ 5 -■ Meteorologično poročilo. J Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi j Mo Nebo , krina v mm. ■i ? S 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 734- 19 mn. 734 31 mm. 735- 62 ram. 10 0° C 13 8° C 12 2° C si. svz. si. svz. si. svz. dež, obl. obl. 0*50 mm. dežja. 2. maja. _ 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733-87 mi. 731-87 mm. 733 63 ima. 10-4° C 15-4" C 8-8« C Bi. 8VZ. z. svz. si. svz. obl. obl. d. jas. 000 mn. normalom. X3-CLiiaosl3:a- borza dne 3. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta......... 5°/0 marčna renta........ Akcije narodne banke...... Kreditne akcije.........287 London ....... Srebro........... Napol.......... . . C. kr. cekini . . ..... Nemške marke 4°/0 državne srečke iz 1. 1864 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. Ogrtka zlata renta 4°/0 . . a papirna renta 5"/„ ...... 5V „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/n . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. •t1,," „ zlati Kast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke . ' . . . 100 gld. Rudolfove srečke . . 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 , Tramnj\vay-društ. velj. 170 gld. a. v. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega Bočutja povodom smrti naše drage hčere, oziroma soprogo, matere in sestre, gospe MARIJE TOMŠIČ roj. ŠEGA, kakor tudi za mnogobrojno udelcžitev pri pogrebu, izrekamo vsem, osobito čč. duhovščini, ki je došla od blizu in daleč, spominu ranjke na čast, nam pa v tolažbo, najtoplejšo zahvalo. Žalujoči ostali. S tari log 30. aprila 1886. (310) 85 gld. 45 kr ji 50 114 n 35 101 n 85 878 287 n 80 126 10 10 9 02 5 93 61 h 827, 128 r 75 „ 170 n 76 103 50 95 — ( 105 — 116 w 25 j 127 n 118 40 98 n 55 18 75 115 — 203 25 Pri J. Modici v Novi vani pri Rakeku so vsprejmo (307—1) trgovsk pomočnik za kupčijo mešanega blaga, pod dobrimi pogoji. Prošnje s potrebnimi spričevali naj se na imenovanega pošiljajo. Nov voz na prodaj. (303—2) Do 80 centov težak voz („tajselj"), iz suhega lesa, J močno kovan, ki se lahko takoj upreže, proda nm po I nizkuj ceni v Ljubljani, Marije Terezije cesta M. •- i Mladega, krepkega moža vnprejnie za ućoiicu. .304—2) ! Henrik Bo I teh e, umeteljni in trgovski vrtar, Zagreb, Dalmatinska ulica it. 15. Brnsko blago za elegantno poletno ololelio v odrezkih po 310 metra, to je 4 Dunajske vatle, vsak odrezek po samo gld. -t.h» iz jako fine po samo gld. 7*— iz velefine po samo gld. 10.50 iz najfinejše ovčje volne, ravno tako grebenasto sukno in blago za ogrtače razpošilja proti poštueuiu povzetju dobro znana zaloga sukna SIEGELIMHOF v BRNU. Izjava. Vsak odrezek jo 310 metra dolg in 136 cm. širok, to je popolnem zadosti za celo moško obleko. Znana solidnost in zmožnost gornje tvrdke je i:uus[\... da se bode poslalo najbolje blago prav po izbranem uzorci. Ker mnogo sleparskih tvrdk slepari s tem, da trdi, du prodaja „Brnsko blago", pošlje zgornja zaloga uzorce zastonj iu franko. (204—7) „Kako sem se jaz likal." Povest slovenskega trpina v poduk in zabavo. Sestavil in spisal J. Aleaove«. 86 pol v osmerki. Dobiva se za znižano ceno 1 (Idi. izvnd, po poŠti 10 kr. več, ■smo pri .A-sa/ton/u. OTorossl, kljnčarske ulice št. 3, III. nadstr. „Ne v Ameriko!" Povesi Slovencem v podnk, od istega pisatelja za znižano ceno BO k*., po pošti 5 kr. več. (231—5) --—-—&&!iAXW22S0EćWtsa&>^----------- VABILO r ličim zteo kateri se bode vršil H v hiši banke „Slavije" na Senovažnem trgu pop. št. 978-11. dne 15. meseca maja 1886 ob 9. uri dopoludne. PROGRAM. 1. Sklep o letnem poročilu za 1. 1885. in o predlogih upravilnega svetovalstva. 2. Poročilo računskih preglednikov. 3. Volitve: a) čveterD členov in troje namestnikov upravilnega svetovalstva; b) troje računskih preglednikov in dvoje namestnikov; c) osmero razpravnih Bodnikov; d) poverjenikov za glavne zastope. 4. Določitev nagrad za računske preglednike. Po končnnem občnem zboru vršili se bodo takoj zbori oddelkov, da izvrše dopolnilne volitve preglednih odborov iu namestnikov za oddelke I.—V., kakor tudi za samoupravna društva odd. I., It. in IV. in občni zbor deležnikov upnega društva. Izpisek iz pravil: §. 31 III. Pri občnemu zboru udeleževati se. voliti in vodeni biti so opravičeni tisti, ki so v §. 31 odd. III. obč. pravil izrecno navedeni. Kdor se hoče udeležiti občnega zbora, ima to najkasneje do 7. maja t. 1. (od 8.—12. ure do-polndne) prijaviti ravnateljstvu, katero mu izroči legitiinacijski list in program občnega zbora. V PRAGI, dne 30. aprila 188(308) svetovalstvo vzajemno zavarovalne Me „Slavlje" v Prani. |,ir>t<>'ir^'ic>'^^'*i*lir^'' „SLAVI J A', vzajemno zavarovalna banka v Pragi. k zborom členov oddelka I—V in k ki se bodo vršili dne IS- meseca, maja, j*o JLO. uri la m fif> izdate!j in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne". 6 9QLE