Posamezna številka RM 0,15 ИашшпкепБо^е Uprava Klfigenfurt, Poetfach 115 / Uredništvo v Klagrenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naroCbe __tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Btev. 3. Krainburg, 10. januarja 1942. Leto 2. Japonski splošni napad na Malaio lažno slralegl^no mesto osvojeno - Resna zaskrbljenost v Londonu * Brezupni položaj Singapura Tokio, 9. januarja. Po mogočnem v soteske na meji med malajskima ""Itanatoma Selangorom in Perakom so Japonske bojne sile v sredo zjutraj otvo-^ splošno ofenzivo, kakor to povedo ''eiitna poročila, ki so v sredo zvečer došla ^ Tokio. Sovražniki so uporabili džunglo in visoke postojanke kot nove ovire, da bi za-^^li japonski pohod. V sredo dopoldne so Jeponske udarne čete že zavzele neko važno natančneje označeno meeto v eelangor-eki provinci. Kakor pravi poročilo iz fronte, je bilo to mesto po Britancih močno utrjeno in največjega strategičnega pomena za obrambo neke določene postojanke. Ko je postojaika padla, se nahajajo Japonci že v nadaljnjem pohodu proti jugu skozi gričevje. Ni še znano, ali gre pri tem neimenovanem mestu že za Kuala Lumpur. „Strahotno ogrožanle" Stockholm, 9, januarja. Londonski vojaški opazovalci glasom nekega v >Dagens Nyheter« objavljenega United Press poročila iz Londona priznavajo, da pomeni nagli pohod Japoncev proti Malaji strahovito ogrožanje zaveznikov v. celotnem prostoru vzhodne Azije. Napredovanje Japoncev na progi 600 kilometrov v 28 dneh o-značujejo glede na brezhodna tla v džungli kot fantastično. V smeri proti Singapuru so Japonci že tako daleč napredovali, da ni več mogoče izkoristiti skupne kapacitete mornariškega oporišča. bilo potopljenih ali razdejanih, med temi dva rušilca, ena podmornica, devet topniških čolnov in 38 prevoznih ladij, med tem ko sta bila uplenjena dva torpedna čolna. Preko tega je bilo znova uplenjenih 81 oklopnic, oklopniških izvidniških vozov, 206 topov, 2000 tovornih avtomobilov in nad 5000 komadov strelnega orožja, med njimi strojnice. Angleži niso imeli časa, da bi uničili svoje zaloge vojnega materiala, ki je zato tudi padlo Japoncem v roke. Bogevmia trdota H. M. Krainburg, 9. januarja. V zgodovini narodov je le malo generacij imelo priliko, da bi bili temeljito in trajno oblikovali svet. Ti redki primeri pa so vedno odločilni za blagor in gorje stoletij, ki plnv sledijo. To je star nauk svetovne zgodovine.. Ako motrimo zgodovino britanske švd« tovne države, te največje gusarske država na zemlji, v zvezi s kapitalističnim pronicanjem ostalega sveta po severnih Ame« rikancih ,vidimo, da se pri praksi britanskega in severno amerikanskega imperializma pogreša vsako moralno oporo, kep ona ni nič drugega, nego politika zatiranja in izžemanja zasužnjenih narodov. Pri tem je primeren nasprotek združenih naporovi Anglije in Zedinjeilih držav, doseči na evropskem kontinentu obkroževalno fronto proti nacionalni socialistični Nemčiji, ki jer z žilavo marljivostjo razbila svoje vezi, —■ politika gospodarskega zadavljenja proti našemu japonskemu zavezniku, ki je pričela nekako pred 100 leti z navadno »miroljub* nb«, v resnici pa že takrat z uporabo moči izsiljeno zahtevo po »odprtih vratih« v) vzhodno Azijo. Ako iz obilice pojavov, —« med njimi tvori v ostalem za bodočnost faktor za poostritev napetosti , tudi washingtonski manever proti iberoameri« kanski družini narodov — iznamemo la oba žarišča evropskega in vzhodno aziat-skega obračunavanja, se na obeh frontah) pokaže zgodovinsko dokazana nestrpljivost Velike Britanije kakor tudi Zedinjenihi držav, ki nočeta pripoznati pravico do samoodločbe teh velikih prostorov in njihovih vodilni hdržav. Zaostritev in postritev pohlepov po svetovnem gospodstvu, ki so vsi židovskega izvora, na vseh svetovnih frontah karakteri-zira sodobno politično situacijo kot kljuS k svetovno zgodovinskemu obratu. Skoraj čudno dime človeka, da je sedanji boj na evropskih tleh nastal iz vmešavanja Anglije in USA v Čisto nemško vprašanje Danzinga in zapadne Pruske. Odporna sila Reicha pa se je med tem zmagovito obnesla proti vsem britanskim mečem na kopnem in po izločitvi vsakega ogrožanja je evropski kontinent zrastel v pristno zvezo v obrano in obrano. V tej zvezi ni ve5 treba omenjati lojalnega stališča nemška urejajoče države napram soigralcem M skupnem življenjskem prostoru, ki so ga zadostno pogosto hvaležno priznavali odgovorni državniki prijateljskih narodpv. Edino tako postane tudi razumljiv vedno ožji zaplet življenjskih interesov vseh evropskih držav in radovoljia aktivna ude*« rs* Singapur izpraznujelo Mesto caviete zasedeno brez boja - Zadnji odločilni boji na Luzonu Grozno vreme na nekem letališču na vzhodu Gosta megla je legla na kraj in onemogočila strojem ter posadkam vsako delo. K.-Aufnahme: Kriegsberichter, Trapp, Z.)', Stockholm, 9. januarja. Po britanskih poročilih iz Singapura je ta mevakuacija ▼ polnem teku. Obsega tudi najvažnejše vojaške urade in arhive. Ker ee je bati ja-ponekega izkrcanja na Sumatri, ne bodo ®yakuirancev poslali tja, dasi so to prvot-®o nameravali, ampak takoj na Javo. Pod pritiskom japonskih napadov ве je zrušila britanska fronta na malajskem pol-oloku, ki je potekala južno od Kuantana na ^hodni obali do južno Ipoha na zapadni ®i>ali. Britanske čete bežijo v divjem ne-'edu proti jugu Jahore. Letališče pri Kuan-tanu, ki leži šest kilometrov od istoimen-mesta, je 3. januarja padlo v japonske roke. S tem so Angleži izgubili svojo zednjo močno obrambno postojanko pred Singapurom^ Zastopnik »Daily Telegrapha« v Singa-Puru piše, da pomeni zasedba Kuala Se-^gorsa, da je Kuala Lumpur sedaj iz-postavljen napadu od dveh strani. Razen pa je vzdolž reke Bernam mogoč napad britanskih čet. rki izgledi za Filipine se odražajo iz ^simističnega radioporočila angleške po-o evalne službe. Priznavajo, da so se mo-e amerikanske čete na Filipinah umak-V ^ močvirje. „ jfivlja »Isahi Schinbun« v sredo iz oporišče azijskega brodovja , Cavite, v manilskem zalivu dne 2. ja-boja^^ zasedeno po Japoncih brez Po poročilih, ki so dospela v Tokio od Luzona, so se na pol-J Luzonu odigrali zadnji odločilni boji. Han zračno brodovje je neprestano ^padalo vojaške naprave v Balangi in Ri- na vzhodni obali polotoka. krca^'^^'^® Gete, ki so dne 16. decembra iz-poročila ^ britanskem Borneu, so glasom nutno za^,^™kega glavnega stana tre-izvire olja »a ® » tem, da zavarujejo vse in jih spravij^rl?" ^егаа canju v KubinguT^'-^t Po ustnem izkr- in vplenili ved tZ^^ / T'' Г ^ VI • 50 tovornih avto- mobilov Ш drug vojni material. Japonski plen v Нопдкопви Tokio, 9. januarja. Cesarski glavni stan Je, kakor poroča Domej, objavil, da so japonske četo med operacijami pri Hong-kongu prignale 13.864 ujetnikov in pri-^jale sovražniku težke izguba med dru- gim na padlih 2105 mož. Kot japonske izgube navajajo 752 padlih in 1800 ranjenih, med tem ko je bilo poškodovanih 81 letal, 5 vojnih ladij in 16 trgovskih ladij. Med boji je bilo 559 sovražnih letal ali czatrt-Ijenih ali razdejanih na tleh in sicer 416 lovcev in 143 bombnikov. 54 vojnih ladij Zopet krvave izgube sovfetov Napadi Iz zraka na nabrežje In ladijske cilje v iukl Feodoziji Iz Flihrerjevega glavnega stana, 9. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 8. januarja naznanilo: V srednjem in severnem odseku vzhodne fronte je sovražnik tudi včeraj ob knavih izgubah ponovil svoje napade. Na nekaterih mestih so boji še v teku. Zračno brodovje je z uspehom napadlo nabrežje in ladijske cilje v luki Feodoziji. Na ostalih frontnih odsekih je nadaljevalo uspešno borbo proti napadajočim sovjetom in bombardiralo sovražnikove zveze v zaledju. Pred škotsko obalo so bojna letala po- C h t isti C T anz, svetovna prvakinja, je prišla v neko berlinsko nabiralnico, da je tam fronti dala na razpolago svoje smuči. (Atlantic, Zander-Multiplex-K.), dnevi potopila neko trgovsko ladjo s 6000 brt. Neka druga ladja je bila vsled bombnega zadetka težko poškodovana. V severni Afriki živahno sovražnikovo topniško streljanje ob prostoru pred Sollumom. Na drugih odsekih fronte ni bistvenega bojnega delovanja. Napadi iz zraka na britanska letališčai na otoku M a 11 i 90 se usptfšno nadaljevali. V zgodnjih jutranjih urah 7. januarja je nekaj britanskih letal brez izbire metalo bombe na kraje v zapadni Nemčiji in v severnem nemškem obrežju; škode ni bilo. Na Krimu izitrcane sile uničene Iz Flihrerjevega glavnega stasia, 9. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 7. januarja naznanilo: N a K r i m u smo z naglim poprijemom po žilavih borbah v hišah uničili sovražne sile, ki so se bile pod zaščito vojnih ladij izkrcale v Jevpatoriji. Jugozapadno od Feo-dozije so romunske skupine razbile izkrcane male skupine sil. Nemška bojna letala in strmoglavci so izvršili uspešne napade na izkrcane sovjetske sile na Krimu in njihove ceste za dovoz novih pošlljatev preko Črnega morja. Na srednjem in severnem odseku vzhodne fronte, kjer mraz popušča, so se tudi včeraj izjalovili številni sovražnikovi napadi. V prostoru severno od Char-kova je bil s protinapadi odpravljen krajevni vdor nasprotnika v naše črte. Dva sovjetska bataljona sta bila pri tem ugo-nobljena. Na angleški vzhodni obali je bila zaradi bombnega zadetka potopljena neka trgovska ladja s 4000 brt., in doseženi so bili tudi polni bombni zadetki na neki večji industrijski napravi. V severni Afriki ni bistvenega bojnega delovanja. Nemška bojna letala so uspešno napadla britanska letališča v Mar-mariki In na otoku Malti, stran 2, — Stev. 8. KARAWANKEN-BOTE Sobota, 1Л. januarja 1942. ležba njih aktivistov pri zadnjem odločilnem boju proti svetovni plutokraciji in svetovnemu bolševizmu. Kontingenti čet na£ih evropskih zaveznikov in skupine prostovoljcev številnih drugih prijateljskih narodov na vzhodni fronti so viden ■ izraz etrnjenosti evropske fronte proti vsakemu povratku v prostoru tujih razkrajalnih sil. K temu položaju v Evropi, ki je bil že dalekosežno določil politično sliko preteklega leta, se je sedaj na pragu novega leta pridružila po plutokratih povzročena razširitev vojne na vzhodno aziatskem prostoru. Ce tudi ta razvoj v nobenem oziru ni izniknil iz nas ,ampak se je ravno tako kakor pri nas izcimil z volje našega japonskega pripadnika osi po življenju in samoobrambi, vendar lahko le ugodno vrednotimo njegov vpliv na skupno stvar Evrope in vzhodne Azije v svrho obrambe pred pltutokratskim ogrožanjem sveta. Ko je Roosevelt že pred meseci napovedal za leto 1943. svoj po ničemer opravičeni napad na Evropo, je s tem že od začetka pojasnjena nujnost sedanje svetovne vojske in hkrati tudi vprašanje, kdo jo je zakrivil. Sveto-hlinska igra, ki sta jo ravnokar o božiču doigrala oba vojna nadhujskača Churchill in Roosevelt, je le slab In le malo tolažilen naliv onih glasnih pretenj, ki so ga pred pričetkom bojev v vzhodni Aziji smatrali za primeren bluf v svrho povečanja lastne bojaželjnosti. Vsekakor je istina, da je špekulante iz City kakor tudi one iz Wall-street nenadoma in neprijazno dimila nujna potreba, da morajo vpreči lastne moči, in ne več tuje pomožne narode, da branijo njih imperialistične postojanke moči v dveh velikih prostorih, ki jih sami ne morejo več držati. Razsulo tega plutokratlčnega sveta je potemtakem neizbežno, pa najsi so udeleženci tudi Se nekaj časa v stanu, da z veliko . gesto drug drugemu preodkazujejo vojna sredstva in oboroževalne zmožnosti, katerih pa vsakemu izmed njih nujno primanjkuje; pohojeno blato se razširi, ne postane pa močno! Ako pa naj propade tri-noštvo, ki je svoje roke polipa skozi stoletja "vilo okrog cele zemeljske oble, ne more to biti delo nekaj naglih sijajnih zmag, ampak le uspeh žilave boribe, iz katere mora zrasti nov red. Tako stojimo popolnoma se zavedajoč junaškega vojaštva, ki ^značuje dosedanji uspeh naše oborožene sile in vseh prijateljskih čet, za bodočnost pred dolžnostjo, da postanemo tudi v domovini še bolj bojeviti, trši in brez kompromisa — da, pri čemer ne poslužimo Filhrerjeve besede: še bolj fanatični nacionalni socialisti in z železno disciplino ter nenadkriljivo požrtvovalnostjo dokažemo našo pravico do našega osebnega deleža na svoječasni veličini in svetovni veljavi naše države. Zagreb. Pred kratkim je bil otvorjen direktni železniški promet med Zagrebom in Budimpešto preko obmejne postaje Gyeke-nes. Taki so Angleži Neopravičeno vmešavanje v špansko prekomorsko trgovino M a d r n d, 9. januarja. Angleži nočejo španskim trgovskim ladjam dati dovoljenja, da odpluje jo (takozvani Navicerts), ako je natovorjeno blago zavarovano pri španskih družbah, ki so vnedene v angleško črno lieto. Hkrati proglasijo blago kot tihotapsko, pri čemer se nič ne ozirajo nato, da 86 blago prevaža iz nevtralne države v drugo v svrho uporabe poindustriji dotične nevtralne države ali za prehrano prebivalstva. Razen tega zahtevajo britanski konzulati podatke, pi pomenijo nečuvene posege v pravice države in popolno kontrolo in zadrgnjen je njene prekomorske trgovine. poedinih primerih. Tudi uporabo papirja 80 že morali omejiti. Neizčrpni pomočnl viri USA Madrid, 9. januarja. V Zedinjenih državah že občutijo posledice po Rooseveltu »priborjene« vojne, in sicer dosti hitreje, nego so si to hujskači v USA kdaj mogli misliti. Posebno neprijeten je izpad znatnih polj za surovine gumija na Manili. Kakor javlja severno amerikanska radio-postaja Schenectady, se prodaja gumi za takojšnjo dobavo le še za prometna sredstva in za kmetijske traktorje. Črtali so pa popolnoma onih 25% kavčuka, ki so ga USA doslej potrebovala za igrače, plašče itd. Novi avtomobili se dodeljujejo le še v Zopet težke sovjeske Izgube na vzhoda Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 9. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile j« dne 6. januarja naznanilo: Boji na srednjem odseku vzhodne fronte še trajajo. Naše čete so priza-djale sovražniku z obrambnim ognjem in protinapadi povsod težke Izgube. V okviru iz zraka vodenih borb se je s smelo izvedenimi globokimi napadi posebno odlikovala neka skupina hrvaških letalcev. Skupine bojnih in lovskih letalcev so uspešno napadle pri Feodoziji izkrcane sovjetske sile in ladijstke cilje pred Jevpatorijo. En brzi čoln je bil potopljen, tri prevozne ladje pa poškodovane. Pri otokih Fflroer Innaangleškiza-padni obali ste bili z bombnimi zadetki poškodovani dve sovražni trgovski ladji. Vsever ni Afriki živahno izvidno in topniško delovanje v prostoru pri Sollumu in pri Agedabiji. Učinkoviti napadi iz zraka so bili naperjeni proti britanskim postojankam in proti cestam za dovoz novih pošiljatev. Na otoku Malti so bila bombardirana britanska letališča. Zveza Avstralije z ISA na vidika Pogajanja brez vrednosti angleške vlade - Raznomlselnostl med Angleško In USA Vigo, 9. januarja. Zvedelo se je sedaj v Washingtonu, da bo v najkrajšem času sklenjena vojaška zveza med ZedLnjenimi državami in Avstralijo. Zedlnjene države se obvezujejo v tej pogodbi, da prevzamejo vojaško zaščito Avstralije. Avstralska vlada na svoji etrani pa privoli, da ae na avstralskem kontinentu in pridruženih avstralskih otokih ustanovijo severno ame« rikanke gamizije kakor tudi oporišča za mornariško in zračno brodovje. Mornariško bazo Pprt Darvin odstopajo s takojšnjo veljavo mornarici USA. Pravijo, da so se vršila ustrezna pogajanja med Canbarro in Washingtonom že dalje časa in brez vednosti britanske vlade. Churchill je zvedel o tem Se le, ko je bil dospel v Zedinjene države, in je bil tako postavljen pred izvršeno dejstvo. Prva posledica te pogodbe je, da je morala britanska vlada privoliti, da ostane Avstralija izven Wavellovega poveljstvenega področja. V washingtonskih diplomatskih krogih pripisujejo vojaški zvezi največji pomen. Povdarjajo, da je Avstralija s tem praktično izločena iz britanske državne zveze in da postane sedaj 49. severno amerikan- ska država. Avstralski vladi je bil baje poziv na Zedinjene države edino sredstvo za obrambo dominiona, potem ko so večino njenih vojnih sil žrtvovali že Angleži v Sredozemskem morju. Izjave znamenitih strategičnih izvedencev na obeh straneh dajejo zanimiv vpogled v raznoličnosti mnenj, ki postojajo med Anglijo in Zedinjenimi državami o tem, ali je potrebno preložiti težišče zavezniških obrambnih ukrepov v Atlantik ali Pacifik. Znani Bimerikanskl mornariški zvedenec admiral Steerling razlaga v nek) študiji o pomorskem vojnem položaju, da se imajo Anglija in USA danes odločiti, ali hočejo braniti Atlantik ali Tihi ocean. Prednost bi po njegovem mnenju bilo dati obrambi Atlantika, tudi če bi to imelo za posledico katastrofo z izgubo Singapura, Filipin, nizozemske Indije in mogoče Se Alaske. Merodajni a n gl e S k 1 krogi pa temu nasproti zastopajo stališče, da bi katastrofalni poraz zaveznikov na Pacifiku z gotovostjo tudi povzročil zlom sovjetske Rusije in da bi bil vsled tega za vojno od-ločilnejši od morebitnega poraza zaveznikov na Atlantiku. Ako pride Singapur v japonske roke, bi to pomenilo izgubo bo- gatih virov surovin v nizozemski Indiji b s tem oslabljenje oboroževalne proizvodnje zaveznikov v vseh delih sveta. Zavezniki ne razpolagajo z napravami za izdelovanja sintetičnega kavčuka v taki meri, kakor si jih je ustvarila Nemčija. 17 komadov zimskih reči na osebo Belgrad, 9. јалиагја. Nemci iz Reicha У Belgi*adii so se tudi z velikim navdušenjem odzvali pozivu Fiihrerja, da darujejo volnene in zimske reči za naše vojake na vzhodni fronti. V nekaj dneh se je nabralo ne manj kakor 13.000 komadov zimskih reči. Po začasnem izidu nabiranja je bilo do 4. januarja oddanih med drugim okroglo 2.800 parov toplih nogavic, 780 volnenih telovnikov in puloverjev, 100 kožu&nih telovnikov, 1170 volnenih šalov, 350 rokavic s krzneno ali flanelasto podlogo, nad 400, garnitur spodnjega perila in 40 parov smuči, k čemur pridejo Se varovalci ušes, volnene odeje in predelani kožuhi v velikem številu. Razmeroma majhna belgr»jsk» Ortsgruppe NSDAP je tako žrtvovala na zimskih stvareh ne manj kakor 17 komadov na osebo in s tem v pravem pomenu beseda zadostila Flihrerjevem apelu. Kazenska obravnava v Riomn le zopet preložena Vichy, 9. januarja. Tik pred pričetkom velike razprave proti vojnim zločincem pred najvišjim francoskim sodiSčem v Rio-mu se je pojavila nova težkoča. Predsednik najvišjega sodišča Lagarde je odstopil, češ da ne mogel voditi dolge in težke razprave. Vlada je na njegovo mesto imeno« vala vrhovnega državnega pravdnika Caousa, kojega mesto prevzame Lagarde. Justično ministrstvo oznanja, da bo ieprememba v predsedništvu zavlekla pri-četek razprave najdalje za en mesec. Pomniti je treba pri tem, da so bili pristojni vladni krogi, pričetek razprave, ki se ža poldrugo leto vedno znova prelaga brez prepričevalnih razlogov, napovedali z absolutno gotovostjo za 15. januarja. Skeptiki sedaj sploh nočejo več verjeti, da bo ta obravnava pričela pred koncem vojske. Grol Clano odpotoval v Budimpešto _ Budimpešta, 9. Kator iz Budimpešte bo 15. januarja italijanski zunanji minister grof Ciano na povabUo ogrske vlade priSel za več dni na obisk. Berlin. Na progi D vlaka Paris-Dijon 80 dne 5. januarja našli mrtvo truplo kabinetnega šefa francoskega ministrstva Parlgnaux. Komaj četrt ure pozneje je angleški radio razširjal vest, da je bil j umorjen francoski notranji minister Pu-cheu. Oba ta data sta otipljivo v najbolj pomembni zvezi. Venag uiiU Druck: NS.-Gauverlag und DrucKorel KUrnten. GmbH., Klagenfurt. • Verlagslelter: Dr. Emil t Heltjan. — HauptBchrlftletter: Dr. Otto ScheđU ? Zurzelt 1st Anzelgenllule Nr 1 gUltlg, ! PEVKINJA NOVCIA . SPISAL WILJ£M HAUFf 1. »Čuden dogodek je to,« je rekel komer-cljski svetnik Bolnau k svojemu znancu, ki ga je srečal na Široki ulici v B., »le recite tudi Vi, da živimo v hudih časih.« »Onale zgodba na severu ,kaj ne?« je odvrnil znanec. »Kakšna trgovska poročila pa imate,„gospod komercijski svetnik? Ali Vam je minister zunanjih poslov kot star prijatelj povedal kaj natančnejšega?« »Ah, nehajte mi s politiko in državnimi papirji! Zastran mene naj se zgodi kar koli. Ne, ne, v mislih mi je zadeva a Fia-mettijevo.« »S pevkinjo? Kako? Mar so jo Se enkrat angažirali? Saj so vendar pravili, da se je kapelnlk spri z njo —« »Toda za božjo voljo!« je zakllcal komercijski svetnik in začuden obstal, »v kakSnih beznicah se potepate, da ne veste, kaj se dogaja v naSem mestu? Torej v resnici ne veste, kaj se je pripetilo Fiamettljevl?« »Moja častna beseda, niti malo ne! Kaj je vendar z njo?« »No ,nič drugega, kakor da je bila danes ponoči smrtno zabodera.« Komercljelnega svetnika so njegovi znanci Imeli za Saljivca, ki je na svojih dopoldanskih promenad:*h o«", enajste dp poldne v Slrokl ulici rad ustavljal ljudi In jim kar brez priprave ллј natvezel. Zato znanca nI posebno dhmila ta grozna novica; odgovoru jei »Dane# pač oe тЛл kaj drugeg«^ kaj ne, Bolneu? Z vašimi Segaviml domi-slekl ste že menda kar pri kraju, ko me hočete potegniti s tako debelo. Ako me Se kdaj ustavite v Široki ulici, izvolite si izmisliti kaj pametnejšega, da ne bom prisiljen napraviti ovinek, kadar se iz pisarne vračam domov.« >2e zopet ml ne verjame!« je vzkliknil Setalec. »Le glejte ga, že zopet ml tega ne verjame! Ako bi bil rekel, da so zabodli marofikega cestarja, bi bili Vi hvaležno sprejeli to novico In jo raznaSali, ker so se tam že dogodile take reči. Kadar pa tukaj v B. smrtno zabodejo kakšno pevkinjo, noče tega nihče verjeti dotlej, dokler ne vidi pogrebnega sprevoda. Toda, prijateljček, tokrat je to gola resnica ,tako mi poštenja!« »Človek! Pomislite vendar, kaj govorite!« je prepaden vzkliknil prijatelj. »Pev-kinja zabodena? Mrtva, pravite? Fiamettl-jeva do smrti zabodena?« »Mrtva Se pred eno uro ni bila, pač pa v zadnjih dlhljajih, toliko je gotovo.« »Ampak govorite že vendar, za božjo vo-Ijol Kako so mogli pevkinjo smrtno zabo-sti? Za kaj je potem slavna policija tu? Kako se je pa to vršilo? Smrtno zabodena!« »Ne kričite vendar na vse grlo,« je pomirjeval Boldau; »ljudje že pri vseh oknih iztezajo svoje glave, da bi videli, kaj pomeni ta Sunder na cesti. Saj lahko javkate tišje ,koUkor hočete. Kako se je vrSilo? Vidite, v tem je ravno ta stvar; doslej tega ne ve nihče. Včeraj ponoči je bilo lepo dete Se na reduti, tako ljubeznivo, tako očarljivo kakor vedno ,in dane« ponoči ob dvanajsti uri BO poslali po zdravstvenega svet- nika, ki je bil že v postelji, čeS da signora Fiametii umira, ker ima ubodnino v srcu. Vse mesto že govori o tem, seveda same prazne kvante. Pač pa so pri tej stvari usodne okoliščine da ni moči priti na čisto; tako na pr. razen zdravnika in ljudi, ki jI strežejo ,ne sme nihče v hišo. Tudi na dvoru že vedo o tem, in izdano je bilo povelje, da straža ne sme korakati mimo njene hiše; cel bataljon se je moral izogniti v ovinku preko trga.« »Lejte no! Toda ali tega v resnici Se nihče ne ve, kako se je vršilo? Ali niso našli nobenih sledov?« »Težko je preriti se skozi razne govorice do resnice. Fiamettijeva je, to se ji mora priznati, zelo spodobna oseba, o kateri se niti najmanje ne more govoriti kaj slabega. No, ampak takšni so dandanes ljudje, posebno ženske; ako govoriS o poštenem življenju ubogega dekleta, skomizgnejo z ramama In hočejo vedeti marsikaj Iz njegovega življenja! Iz njegovega prejšnjega življenja! Sele sedemnajst let je staro in že poldrugo leto tukaj! Kakšno prejšnje življenje bi to moglo biti?« »Ne zadržujte se tako dolgo pri uvodu,« ga je prekinil znanec, »pridite že do predmeta samega! Ali res ne vedo, kdo jo je zabodel ?« »No, baS sem o tem govoril; baje jo je ob življenje pripravil nek zavrnjen, ljubosumen ljubimec. Čudne so pač okoliščine. Pravijo, da je na včerajšnji reduti precej dolgo na samem govorila z neko masko, ki je nihče ni poznal. Kmalu na to je odela. In nekateri ljudje trdijo, da so videli isto masko »topiti k njej % yoz. Naprej pa ne ve nihče nič določnega; toda jaz bom kma- | lu zvedel kaj je na stvari.« ■ »Vem, Vi imate tako Vaše lastne kanale in gotovo imate tudi pri Fiamettljevl kak- i Snega podložnega duha. Nekateri ljudje j pravijo o Vas, da ste mestna kronika.« »Preveč časti, res preveč časti,« se je smejal komercijski svetnik, ki mu je to nekako godilo. »Tokrat pa nimam nobenega drugega ogleduha, kakor zdravstvenega svetnika samega. Morali ste že opaziti, da se čisto proti svoji navadi ne sprehajam po vsej ulici gor in dol, ampak da se vedno držim dela med Karlovo in FriderikovO cesto.« »To sem pač zapazil; bil sem pa mnenja, da delate parado pred okni gospe dr- j žavnega svetnika Barucha.« »Pojdite, pojdite mi z Baruchovo! 2e pred tremi dnevi smo z njo prelomili. Moja žena teh odnosov nI rada videla ,ker Ba-ruchova tako visoko igra. Ne, zdravstveni svetnik pride vsakdan ob dvanajsti uri po Široki ulici, ker ae poda v grad, jaz pa stojim tukaj na preži, da ga takoj vzamem na muho, kadar pride izza vogla.« »Tu ostanem pri Vas,« je rekel prijatelj, moram slišati podrobnosti o zgodbi Fia* mettijeve. Kaj ne, Bolnau, da dovolite?« »Dragi moj, ne dajte se čisto nič motiti,< je oni odgovoril, »vem, da je pri Vas kosilo ob dvanajstih, — da se Vam juha ne shladi! Povrh bi pa Lange pred Vami ne hotel a besedo na dan; pridite rajši po kosilu v kavarno, tam bost" v3» Sed^i se pa le uruo oUAU-tt^ukc. laui že zavija okrog ogla.« (Dalje prihodoji^J Bobota, 10, januarja 1942. KARAWANKEN-BOTE stran 3. — Ster, 3. 9osjfadar§tvo IVemško pravo o davku na poslovni promet Prometni davek krošnjarjev In kmetovalcev ter gozdarjev ' Od 1. januarja 1942. so v zasedenih ozemljih Kamtna in K rain na področju davka na poslovni promet nastopile sledeče izpremembe. Krošnjarstvo Podjetniki, ki razpečavajo blago, ne da Ustanovili obrtno nastanitev, ali izven obrtne nastanitve od hiše do hiše ali na javnih poteh, cestah, trgih ali drugih javnih mestih (na pr. na zasebnem zemljišču, ki je javnosti dostopno), so dolžni voditi davčni zvezek. To so torej oni, kot kroš-njarji označeni podjetniki, ki hodijo po svetu in pri tem vršijo dobave ali drugačne dajatve. Do 31. decembra 1941, leta so mo-rali od svojega prometa plačevati davke v rednem postopku o predhodni prijavi. ^đajo davčnega zvezka je treba predla-tS'ti pri onem finančnem uradu, v kojega okraju krošnjar izvršuje svojo obrt. Ako ®bratovališča in se obratuje iz prebiva-lišča, je pristojen finančni urad prebivali-ca, kjer je pa obratovališče, finančni urad ®bratovališča in ako je več obratovališč, je pristojen oni finančni urad, v kojega okraju Se nahaja poslovodstvo. Finančni urad lahko stavi za izdajo davčnega zvezka pogoj predplačila, ki je praviloma tako odmerjeno, da ustreza davku za poslovni promet, katerega se je nadejati v enem koledarskem četrtletju. Posebne prilike pa se lahko upoštevajo tako, da se določi krajše ali daljše razdobje, ki pa vsekakor ne sme presegati enega koledarskega leta. V davčni zvezek se mora vlepiti slika podjetnika, katero je treba predložiti ob vložitvi predloga; izvzeti so oni davčni obve-zanci, ki so v posesti izkaza popotne obrti, opremljenega s fotografijo. Ako svota prejetih odmen pred iztekom veljavnosti davčnega zvezka presega znesek, ki je bil kot predvideni promet podlaga za odmero predplačila ,mora krošnjar davčni zvezek predložiti finančnemu uradu in plačati nadaljnje predplačilo, Ako pa prej, nego poteče veljavnost davčnega zvzka, v njem ni več prostora za nadaljnje vpise, izda finančni urad dopolnilni Zvezek. V primerih izgube se mora predla-gati izdajo nadomestnega zvezka. Podjetnik, ki krošnjari, ne da bi bil v posesti redno izdanega davčnega zvezka, je kazniv po § 413 uredbe o državnih davči-nah. Ob izvrševanju obrti mora podjetnik davčni zvezek vedno imeti pri sebi in ga na zahtevo pokazati organom državne, finančne, policijske in železniške uprave. Davčnega zvezka ni treba voditi in predplačila ni treba plačati podjetnikom: 1, ki prodajajo časnike in časopise; 2. ki se udeležujejo v smislu §§ 64 si. državnega obrtnega reda sejmov v mejah ^•T. A. Hoffmann tHoisietpuieiSUaaa POVEST 17 Tu je mojster Straža pristopil k mlademu advokatu, ga prijel z obema rokama in rekel z glasom, ki je nepopisno omahoval oied vzhičenostjo, otožnostjo in bolečino: »Mar bi to Boštjanu, pa najsi je še tako mogočno proniknila njegova prvotna čednost ,m6glo zopet pripomoči k časti, svo-bodi, državljanski pravici, imetju? Nek ^poman človekoljub, ki mu mora biti Boštjanova usoda posebno na srcu, je pri eodišču položil deset tisoč velikih tolarjev, dalje mojster Straža v svoji silni ^^jenosti ni mogel govoriti; potegnil je le advokata na svoje prsi in zaklical, vok in sunkoma izgovarjajoč: >Ad- daj, da tudi jaz poniknem v globino P kakršna je oživela v tvojih prsih, . ^ ®®^.niogel obstati na sodni dan, kakor . ^i ti nekoč obstal. »Vendar,« je čez nekaj trenutkov nadaljeval mojster Straža, ^ pustil mladega advokata s svojih pre, pa bo takrat, ljubi moj Andrej, ako se Boštjan povrne kot pobožen, delaven meščan, in opomni na dano mu bese- i' -^"^ka...« »Takrat bom,« je dejal Jnladi advokat, »prenašal svojo bol, dokler ше ona ubije. — Zbežal bom v Ameriko.« »Ostani tukaj,< j« zaklical mojster Stra-li Mi od j^adonU In жемЦа, tržnega reda in prodajajo zgolj predmete iz njihove kmetijske ali gozdarske proizvodnje ; 3. ki razpečavajo v krošnjarstvu v mejah občinskega okoliša njihovega obratovališča in vodijo knjige po trgovskih načelih ali zapise o prometu; 4. ki izven področja občine in svojega obratovališča krošnarijo in vodijo knjige po trgovskih načelih; 5. ki so člani kakšnega udruženja, določenega upravnim potom po državnem ministru za finance. Te podjetnike pa zadenejo splošni predpisi o dolžnosti knjigovodstva in zapisovanja. Davčni obvezanci, navedeni pod 3 in 4 in njihovi nameščenci morajo ob izvrševanju obrti imeti s seboj pismeno potrdilo finančnega urada, da so oproščeni. Davčni zvezek je tako urejen, da velja, ako je v redu voden, hkrati kot blagovna knjiga (knjiga o dohodu blaga). Vendar mora od 1. januarja 1942 naprej davčni zvezek biti popoln, ne oziraje se na pri-četek uporabe uredbe o vodstvu knjige o dohodu blaga dne 2. januarja 1935 (RGBI I S 752) v zasedenih ozemljih K&rnten in Krain, Ako obratuje podjetnik, ki je dolžan voditi davčni zvezek, stalno s pomožnimi močmi, (nameščenci, rodbinskimi člani) ali ako obratujejo le pomožne moči, se mora predlagati in izdati za vsako pomožno moč davčni zvezek, glaseč se na ime podjetnika z navedbo imena in stanovanja pomožne moči; davčni zvezek mora biti opremljen v takih primerih s sliko pomožne moči. Ako je zastopanje le začasno, mora zastopnik imeti pri sebi davčni zvezek podjetnika. Najkasneje na dan, ki je na ovoju zabeležen kot konec veljavnosti davčnega zvezka ali zadnjega dopolnilnega zvezka, se morajo ti zvezki predložiti finančnemu uradu, da obračuna In določi predplačilo davka na poslovni promet na podlagi dejanskega prometa. Finančni urad pa lahko razen tega v posamičnih primerih naloži vodstvo davčnega zvezka tudi takim podjetnikom, ki hodeč po svetu pokupujejo blago. Kmetovalci in gozdarji Do 31. decembra 1941. se ne pobira državni davek na poslovni promet za dobave in lastne potrošnje predmetov, ki so bili v zasedenih ozemljih Kam ten in Krain pro-izvajani v kmetijskem in gozdarskem obratu, kolikor jih dobavlja proizvajalec sam. Načeloma pa morajo vod iti zabeležke vsi podjetniki, kojih promet iz kmetijskega in gozdarskega obrata je v zadnjem (Nadaljevanje na strani 4.) »ostani tukaj, deček ti moj prisrčni! Boštjan bo poročil deklico, ki jo je bil prej zapeljal in zapustil; Ančka je tvoja.« Se enkrat je mojster objel mladega advokata in vzkliknil: »Dečko, kakor Solarček stojim pred teboj in bi te rad prosil odpuščanja za vso krivico, ki sem ti jo storil. — Toda nobene besede več: drugi ljudje že čakajo na naju.« S tem je mojster Straža prijel mladega advokata, ga potegnil s seboj v svatovsko sobo, in poetavivši Andreja sredi med svate, s povzdignjenim, slovesnim glasom govoril: Prej, nego stopimo k svetemu opravilu, povabim vas vse, vi častiti možje in žene, ve čednostne device in vi mladeniči, da ste čez šest tednov v mojem domovju svatje pri enaki slovesnosti; kajti tukaj vam predstavim gospoda advokata Andreja En-gelbrehta ,s katerim v tem trenutku slovesno zaročam mojo najmlajšo hčer Ančko!« Vsa blažena sta si zaljubljenca padla v naročje. Kakor sapa najglobljega začudenja je spreletelo Лог, stari, pobožni Simen pa je, drže^ mali trikotni tesarski klobuček pred prsi, potihoma izgovarjal: »Človeško srce je prečudna stvar, toda prava, pobožna vera premaga pač oholo, da, grešno hrabrost trdovratne naravi, in vse se ,kakor to ljubi Bog hoče, obrne na bolje.« :1 V boju z »generalom zimo« Ogromno delo se zahteva od nemških vojakov na vzhodni ironti, toda neomajna je njihova volja, da zdržijo in končno zmagajo. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Koli, Atl., Z.)' Tako so se borili za Hongkong Slika prikazuje silno prodiranje Japoncev na bojiščih vzhodne Azije. (Atlantic, Zander-Multiplex-K.) ... v- У-тУ " "Ч Trda zimska služba na morju Srečanje neke spremne ladje vojne mornarice in neke podmornice. Radostno se pozdravlja moštvo obeh ladij, ko se za kratko dobo zagleda v gostem snežnem metežu. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Eachenburg, Sch. Z.) . ^ Nove p o š i 1 j a t v e japonskih čet m №#* K ^ ЈШМ^. Btran 4. — Ster. 3. KARAWANKEN-BOTE Sobota. 10. jpnuarja 194i Nemško pravo o davku na poslovni promet (Nadaljevanje s 3. strani.) pre d h A d n « m koled arakem It tu pr#m**el znesek 10.000 RM In pri katerrih bo ta promet v tekočem koledarskem letu predvidoma p res eg el ta znesek. Od 1. januarja 1942. leta m o-fajo taki kmetovalci in gozdarji za to plačevati dave k na poslovni promet po splošnih predpisih državnega zakona o davku na poslovni promet. Podjetniki, kojlh prometi take vrste ne dosegajo prej označene meje, so oproščeni dolžnosti zapisovanja in oddaje predhodnih prijav ter letnih izjav. Dotlej, da se za zasedena ozemlja K&mten in Krain določijo enotne vrednosti, ki veljajo v Reichu splošno kot podlaga izračuna, se bo njihov promet izračunal na podlagi postoječega katastrskega čistega donosa. Ta postopek izračunanja, s katerim se v okviru tega spisa ne moremo pobliže baviti, ne obsega posebnega obdelovanja kakor vinogradništvo, hmeljarstvo, gozdarstvo itd. in kmetijske postranske obrate. Davek na pp-elovni promet od posebnega obdelovanja in od kmetijskih postranskih obratov se mora plačevati v rednem postopku po predhodni prijavi. Promete kmetovalcev, ki ne vodijo knjig, izračunajo finančni uradi na podlagi katastrskega čistega donosa in določijo vatrezna predplačila davka na poslovni promet, uvažujoč zneske, ki so prosti po § 4 št. 12 in 15 UStG. Navedeni prosti zneski so nastavljeni z zneskom RM 260 za vsakega rodbinskega člana in kmetijskega delojemalca. Izgradnja hrvaške gospodarske organizacije Organizatorična izgradnja hrvaškega gospodarstva je v velikih potezah že v toliko določena, da je v kratkem pričakovati objave topoglednih zakonov, ki urejajo podrobnosti. Doslej je bilo ustanovljenih osem strokovnih skupnosti, ki na enak način rabijo izvedbi državnih ureditev kakor tudi zastopanju strokovnih interesov. To so centrala za promet z živino, centrala za mle-к6, centrala za sladkor, špirit in kvas, tekstilna centrala, centrala za perutnino in divjačino in centrala za predelavo oljnatega semenja. _ HrvaŠka gradi kanal med Donavo In Jadranom Hrvaška vlada predvideva v svojem delovnem programu izredno pomembno gradnjo vodne ceste, namreč zvezo med Donavo in s tem Cmega morja z Jadranom; o tem smo na kratko že poročali v našem listu. 2e bivša Jugoslavija je bila v letu 1936. izdelala tak načrt, pri izvajanju pa so se pojavile razne težkoče, ki jih skuša sedaj Hrvaška odstraniti. Prvi del kanala, kojega graditveni stroški so proračun jeni na približno 600 milijonov kun, bi pričel pri Vukovaru, potekal preko Vinkovcev do Slavonskega Samca in tako zvezal Donavo s Savo. Za ta del kanala, tokozvani donavsko-savski kanal, je predvidena širina dna struge 40 metrov in globočina treh metrov. Njegova dolžina bi znašala le 59 kilometrov in tako skrajšala čas vožnje med Vukovarom in Samcem za 416 km, kar ustreza trem dnem vožnje. Drugi del nameravane vodne ceste tvori Sava med Slavonskim Samcem in Siskom ter Kolpa do kraja nad Karlovcem. Savo morajo regulirati in jo poglobiti do najmanj dveh metrov. Da dobi tudi Zagreb zvezo z obema morjema, bodo napravili tfc rctnfte Tyube hol aien on dem klalnan Kart tr l»i vcrgnOgl.hot gvtan Apffarit und (d.left gul. Alte ollai Zalthan d»r Cf lUAdkall. Dl* МиНаг glh* S« NESTIE KINDERNAHRUN'ty li*rg*»*№ eui dan laOendlaP*^ W*i W*li*nkornM, b*il*r Alpcn-vollmlldi und Zudiar ипШ Zuioti linechcn- und blutblldandtr Salta und dcnVItomlnan d«i labartrant. a WW*# If ..IstaAllg« ■1лпА<11м<»г|»||««м«1Мг~11м1мМ«т4 HM«« WlM AkHtngtMllMlMtt WlM L Šikanirata 11 Savo plovno med Zagrebom in Siskom. Savska proga Slavonski Samac—Sisak bo vsled regulacijskih del skrajšana za 60 km. Za gradnjo te proge so stroški preračunani na 300 milijonov kun. Tretji del proge bi bil kanal med Kolpo in Jadranom, kateri bi končal pri Sušaku. Znatne višinske razlike bi se naj premagale s številnimi napravami zapornic, Dogotovitev te vodne ceste bo velikega pomena za tranzitni promet med srednjo Evropo in bližnjim vzhodom, kakor tudi med srednjo Evropo in Sredozemskim morjem. Začetni promet na nameravanem kanalu od Donave preko Save do Jadrana cenijo na en milijon koristnega tovora. &pm in polje Krompir pri kmeloiaicn po zimi Bolgarsko gospodarstvo 1941 Kakor popisuje ravnatelj za statistiko o bolgarskem gospodarstvu, je bilo v preteklem letu tako glede obsega kmetijske kakor tudi industrijske proizvodnje opažati zvišanje napram letu 1940. Posamično je pri proizvodnji žita nastalo le majhno zvišanje, pač pa je bila letina koruze, fižola, krompirja in sončnic zelo dobra, tako da je zasigurana prehrana prebivalstva. V prvih 10. mesecih leta 1941. se je napram letu 1940 povečal obseg industrijske proizvodnje za 5,4 odstotkov. Nazadovanje proizvodnje je bilo v industriji za predelavo lesa, v keramični, kemični, usnjarski in tekstilni industriji, nasprotno se je pa zvišala papirna industrija za 28,1 odstotkov, kovinska industrija za 25,8 odstotkov in industrija živil za 13,5 odstotkov. Bolgarska vnanja trgovina se je razvijala ugodno. V prvih desetih mesecih leta 1911. je bilo uvoženega 0,36 milijonov ton blaga v vrednosti 7,8 milijard levov, napram 0,29 milijonov ton v vrednosti 4,73 milijard levov. Izvoz pa je znašal v prvih desetih mesecih 1941. leta 6,1 milijard levov napram 5,31 milijard levov v vstrezni dobi preteklega leta. Z vso skrbnostjo in ljubeznijo je spravil naš kmetovalec svoj krompir v jeseni. Bolj pogostoma kakor druga leta prihajata sedaj pozimi gospodinja in gospodar v krompirjevo klet; enkrat že zaradi večje porabe za družino, dhigič pa zaradi skrbi za zalogo, ki kaj hitro pojema, in zaradi skrbi za gomolje, da ne bi utrpeli vsled zime preveliko škodo. V čem vendar lahko trpi krompir pozimi znatno škodo? Predvsem zaradi mraza in zmrznenja, zaradi gnilobe in zaradi premočnega ter prežilavega presnavljanja v gomoljih. Pred mrazom se je v prvi vrsti skušal vsakdo zavarovati s primerno toploto v kleti, zabojih ali zasipnicah. Tudi gnilobi si prišel deloma v okom s tem, da si spravil suhe gomolje v suhem vremenu v klet in si te tudi pred vkletenjem dobro razbral, nadaljnje gnitje in preživahno presnavlajnje ter končno tudi odganjanje pa boš preprečil ali vsaj znatno omejil s tem, da boš skrbel, da bo krompirjeva klet tudi stalno primerno hladna, ne preveč topla, suha, primerno svetla, ne preveč temna in zadosti zračna. Najpovoljnejše pogoje za ohranitev krompirja do pozne spomladi boš ustvaril, če boš vedno vpoSteval, da je gomolj del žive rastline, ki izhlapcva vlago in diha — kakor vsako živo bitje — in sicer diha tem močneje, čim toplejša ia čim vlažiiejša je klet. C i m močneje vendar krompir diha, tem ve3 izgubi na svoji teži in na Skro b u, ki pri dihanju gre v zrak. Točen znanstven poskus je pokazal, da se je pri poletnem vkletenju od prvotnih 100 delov škroba v krompirjevem gomolju vsled dihanja Izgubilo: v hladni, svetli in suhi kleti le 12,20% škroba, v topli, temni in vlažni kleti pa 48,60% škroba. Kakor veš, in gotovo tudi v svoji kleti vpoštevaS in mogoče, ako Imaš toplomer, toplotnost tudi od časa do časa meriš, je za krompir v kleti najpovoljnejša toplota od 2 do 8" C. Ce je torej v tvoji kleti prevroče, boš moral tudi ob mrzlih a sončnih dnevih za kratko dobo okna odpreti. Pre« zračevanje je zaradi svežega zraka posebno potrebno, če si vrata in duSnike Y kleti prezgodaj zadelal s slamo. — CiiK slabša je torej tvoja klet, tem manj od« govarja gorenjim pogojem, tem p o g o> šteje boš moral gomolje razbi« r a 11 in morebiti slab, nagnit krompir odstranjevati, da preprečiš tako nadaljnjo okužbo ostalih gomoljev. To je posebno važno za bodoče semensko blago. F. W. Korlsii obdeloTanfa traynikoT „Enotna led" v Zagrebu življenje v prestolnici mlade hrvaške države se danes jedva razlikuje od onega v kakšnem nemškem mestu. Zgolj na zunaj ве to izraža v zatemnitvi, ki pa je omejena na hiše. Na splošno se je prilagoditev vojnemu stanju izvršila v razmeroma kratkem času. Prebivalstvu je bilo treba, zlasti glede preskrbe živil naložiti celo vrsto omejitev, ki so gospodinje, vajene jemati iz polnega, začetkoma nekoliko osupnile. Med tem so se pa že spoprijaznile s sistemom kart, ki urejuje dodelitev kruha, moke, sirovega masla, masti, sladkorja itd. Kakovost kruha se pač nekaj časa sem ne da primerjati z ono nemškega kruha, ker ga delajo iz 75% koruzne moke. Oblasti se v zadnjem času krepko borijo proti tihotapstvu. Gostilne so morale jemati v ozir na položaj z uvedbo »enotne jedi« v petih dnevih v tednu, tako, da, ne ravno obilen jedilnik v teh dnevih ne pokazuje več nego eno jed. Zaloge trgovin BO se v zadnjem času zelo zredčile, kar ni le v zvezi z božičnimi pripravami, ampak tudi s splošno povečano kupovitostjo. V tekstilni stroki so morali izdajati kupone, ravno tako za milo, usnje in obutev. Na vse te omejitve je prebivalstvo reagiralo mimo in z razumevanjem, ker se zaveda, da so te žrtve, ki jih doprinašajo tukaj kakor v drugih državah, neizbežne za dosego končne zmage. Kako močna je notranja udeležba na vojni proti sovražnikom sil trojnega pakta, se vidi na pr. že iz tega, da so bili po izbruhu japonsko-amerikanske vojne v nekaj dneh razprodani vsi svetovni zemljevidi. Hkrati je bila tudi v vseh knjigarnah ra^rodana vsa svetov-no-politična literatura. Odkar je Hrvaška pristopila antikomintemski pogodbi in zlasti odkar je napovedano vojno stanje z Ameriko, postaja svetovno obračunavanje vedno bolj središče zanimanja, ker Je vsakemu Hrvatu Jasno, da bo izid tega obračunavanja merodajno vplival tudi na evropski novi red in kot njega del na hrvaški razmah. Skoro 4 milijarde kun delniške glavnice na Hrvaškem. Zagrebški gospodarski časopis »Gospodarstvo« objavlja članek o hrvaških delniških družbah. Skupno število delniških družb v novi Hrvaški znaša po tem članku 718; od njih odpade 324 na industrijo, 128 na trgovino, 148 na banke, 14 na plovne družbe in 109 na različne gospodarske panoge. Skupna glavnica zna-ia 3963 milijonov kuo. Travniki in pašniki predstavljajo po svoji razsežnosti vsega upoštevanja vreden del v poljedelske svrhe izrabljene površine. Travniki in pašniki tvorijo kot najstarejša oblika one površine, ki nam daje živinsko krmo od najstarejših časov sem najvažnejšo podlago za rejo in odre jo živine. Na travnikih se pridelava surova krma za zimo, pri čamer so za zimsko klajo velikega pomena beljakovine in njeni vitamini. Paziti se mora na množino in dobro kakovost krme, da se čez zimo prihrani čim ve^ močne krme. Ce hočemo stalno obdržati delovno sposobnost naše živine in povečati njeno število, moramo delati na tem, da se poveča donos travnikov in istočasno zboljša tudi njih kakovost. Zelo važen pogoj za zboljšanje donosa travnikov je, da regullnamo odtok vode, da zboljšamo mešanico travnih vrst na travniku in povečamo gnojenje. Mnogim travnikom manjka še odtočnih kanalov. Travniško rastlinstvo je sestavljeno iz trav, zelišč in raznih krmilnih detelj. Naravni travnik predstavlja mešanico teh treh vrst rastlin. Moramo pa ustvariti v tej mešanici pravilno razmerje. Kjer so detelje kratkotrajne, naj v tej mešanici ne bodo preveč zastopane, ker sicer nastopijo na travnikih praznine. Zelišča pa se vrinejo sama od gcbe. Marsikje je razširjeno mnenje, da travnikov ni treba gnojiti. Pri takem gospodarstvu bo donos travnikov zdrknil kmalu na najnižjo mero. Razen fosfomih in kalijevih gnojil je tudi gnojenje z dušikom odlično sredstvo, da dosežemo boljši in obilnejši donos travnikov. Z dušičnimi gnojili dosežemo visokovredno in beljakovin bogato krmo, ki prav lahko nadomesti močno krmo, pospešimo rast trav in dosežemo raz-raščen zasad ,nežen in bogat listni material. Z apnenim dušikom se gnoji jeseni. Z žvepleno-kislim amonijakom in solitrom pa spomladi. Da ojačimo zaostalo rast v juliju, se priporoča gnojenje z dušikom. Zelo važno pa je gnojenje tal z živalskim gnojem. Hlevski gnoj je namreč potreben za življenje bakterij., Hlevski gnoj služi kot varstvo proti mrazu in prevelikemu izhlapevanju. Tak gno) in pa dušik pospešujeta raat trav, kalij In fosfor pa rast detelj. Zelo priporočljivo gnojilo za travnike Je tudi kompost. Osnova vsakega takega gnojenja Je apno. To Je velike važnosti za do-raščajočo živino, za mlekarice in pa doječe svinje, kobile in ovce. To apno naj ee zbrano vgrebe v travnik. Skrb za travnik obstoji ▼ tem, da površino pazljivo prezračimo, da preganjamo plevel in živalske škodljivce. Moderna metoda skrbi za travnike. Je sovražnik travnih cvetlic, kajti plevel Jemlje dobrim travam zrak, vodo, svetlobo, hrano in prostor. Olajšajmo dobrim travniškim rastlinam boj za obetanek ^cajti plevti ima sicer vedno prednost. Plevel je odporen, se hitro množi in je dolgo №jvečji govražaik p.le- vela je pravilna obdelava, urejena kanalizacija, zdrav posevek, mnogo dušika in ostalega gnoja ter gosta travnata podlaga. Pogosta košnja prežene plevel, ki se množi s semenjem. Z valjanjem se površina zgo-ščuje in stem kakor tudi s pašo moremo ugonobiti ostali plevel. Mnogi pleveli tudi ne prenesejo, če jih žival ugrizne ali pohodi, in je tudi zaradi tega koristno, ako se travniki popasejo. Na negnojeni, posebno na apnenorevnih, mokrih in kislih travnikih radi rastejo jp*" hovi. Posebno v teh krajih se mora glavna napaka travnikov, t. j. pomanjkanje gnoja in prevelika moča odpraviti. Le izjemoma naj se uporablja brana, v večini primerov pa brana travniku več škodi kot koristi. Brana zrahlja rastline, zemlja močneje iz-hlapeva in pri daljši suši te tako zrahljane rastline poginejo. Ena najvažnejših orodij za nego zelenih travnikov je valjar. Tega uporabljajte spomladi in jeseni, pa tudi po prvi košnji. Valjar zagladi površino, preprečuje tvorbo brazgotin .pripomore k rasti, spodnje trave pridejo na dan, prepreči pa tudi, da bi se v jeseni v sicer nastalih Jarkih nabirala voda. Travniške brane so pripravljene zato, da vgrebe jo hlevski gnoj in kompost v travnik in pa da zravnajo krtine in mravljišča. Važno je, da pričnemo v pravem času s košnjo. Ta naj se začne takrat, ko prično travniške rastline cveteti. Pravočasna košnja ima veliko prednost v tem, da je taka krma bogata na hranilih, lahko prebavljiva .poleg tega je to najboljši način, da uničimo plevel, kajti ta v tem času še ni dozorel. Važna pa je pravočasna košnja tudi zato, ker na ta način lahko že zgodaj dni-gič kosimo, rastline pa v tem primeru tudi bolje rastejo. Spravljanje sena se vrši po navadi ob sončnem vremenu, če pa je slabo vreme, pa je to zvezano z izgubami, zato uporabljamo v tem primeru različne sušilne naprave, posamezne ali v piramide postavljene droge, kozolce, senike itd.). Seno mora biti močno stlačeno in 60—80 cm dvignjeno od tal. Veter naj ima do njega na čelni strani prost dostop, tako, da ga more prepihati, stranske ploskve naj bodo po možnosti navpične, vrh pa naj bo dobro pokrit. Spravljamo seno v senikih ali v kopicah. Hlevska sopara ne sme doseči sena. Seno naj ne leži predolgo, mora pa se 6 tednov kvasiti. Ing. Kari Reicher р/ОД pobota, 10, januaria 19i2. KARAWANKEN-BOTE stran 5. — Stev. S. Prva darilna nedelja se bliža Zopet se nabira za WUW - Izid državnega nabiranla po cestah Gauleiter v SUdkamtnu Pogovori s službenimi mesti V torek zjutraj se je šef civilne uprave Gauleiter dr. R a i n e r, ki so ga od strankine pisarne in od strankinih sodrugov njegovega osebnega spremstva spremljali vodja gornjega odseka Alpenland Gruppenfiihrer R o s e n e r, Gebietsfuhrer T h i e m e 1, Oberbereichsleiter R o g a 1-вку, podal na službeno potovanje v o-zemlje Sildkiimtna, kjer je imel v Veldesu, Krainburgu, Radmannsdorfu, razgovore s pristojnimi vodilnimi mesti stranke, države in tam nahajajočh se službenih poveljstev. Tekom srede je Gauleiter obiskal še nadaljnje pokrajine v Siidkiirntnu, kjer so Biu pristojne oblasti poročale. Aflsling se zahvaliuje vzhodni fronti Ze pred oficielnim pozivom je bilo nabrano veliko število volnenih in zimskih reči У Pretečenih dneh se je prepričevalno pokazala volja večinoma v tovarnah zapos-. prebivalstva do obnove s tem, da se j'® izredno živahno in požrtvovalno ude-^"0 nabiranja kožušnih, volnenih in zim-® Л reči za vojake na vzhodni fronti. reisieiter dr. H r a d e t z k y, ki je povo-^ nabiranja za WHW obiskal mesto je izrazil svoje začudenje in svojo B&jvečjo zadovoljnost, ko je v službenih prostorih KVB naletel na več gosipa, ki so lie zaposlene s tem, da so zavijale velike oHčine zbranih kožušnih, volnenih in zim-® ^ J'GČi za vzhodno fronto, čeprav še v dkamtnu oficielno ni bil izšel poziv na prebivalstvo, da nabira. Nabiranje zimskih J^eči za vzhoino fronto je bilo v Siidkiirnt-»u odrejeno od 4. do 10. januarja. Prebivalstvo Afilinga pa ni čakalo na ta ofici-eliU poziv. Ko so slišali o velikih uspehih nabiranja v celi državi, so brez oklevanja takoj e svoje strani pripravili zimske reči za nemške vojake, ki jih smatrajo tudi za svoje vojake in katerim hočejo izraziti zahvalo za velike žrtve In uspehe. Do 3. januarja je bilo v nabiralnici oddanih in za odvoz pripravljenih že več sto parov volnenih kratkih in dolgih nogavic, dokolenic, rokavic, palčnikov, zapestnic, ko-puloverjev, več sto srajc in spod-«1 XX ^°^'^5nih sukenj in telovnikov, P aačev, volnenih odej, čevljev in smuči. . ^katere podrobnosti še posebej dokazu-3®jo veliko požrtvovalnost darovalcev. Ne-&teri so žrtvovali svoje točke, da so lahko 'ipili in oddali volnene reči, drugi so da-*^ali čevlje, ne da bi zahtevali povračila. or zaradi prejšnje brezposelnosti ni bil v poMsti volnenih reči in vendar ni hotel ostati ob strani, je daroval denarne zneske, cigarete, jabolka, da ,celo milo. V denarju se je na.bralo skupaj RM 600, v katerem znesku je zapopadeno tudi darilo sirotišnice v AQlingu z zneskom RM 33. Radmannsdorf pri cestnem pobiranju Prebivalci AGlinga so se izredno izka- tudi pri prvem cestnem pobiranju za O tem sta se prepričala Kreisleiter r. H r a d e t z k y in politični komisar dr. '®^®reggeriz Radmannsdorfa, ki sta filing obiskala ob dnevih nabiranja. Dr. radetzky se je osebno v spremstvu župana Luckmanna udeležil pobiranja na cesti in pri tem vdobil sliko o požrtvoval-nosti prebivalstva. Uspeh tega prvega ces nega nabiranja v mestni občini ABling 2П a RM 5000, lepa svota, ki je vsekakor vredna, da se jo omeni. Ali si že prinesel svoje darilo? prinesel svoje darilo, katero tebe opravičeno zahtevajo Fiihrer in ti so nas obvarovali ^Ult aziatskih trum in rešili našo Ali civilizacijo največje nevarnosti! in Л enkrat točno pregledal vse omare toplimi volnenimi spodnjimi 2a voln'" prsnimi in pljučnimi varovalci, ali za rokavicami, za varovalci ušes od knt drugim toplim oblačilom, i_.. ne ločiš rad, pa ga vendar . . . ga tudi daš? In kako je stvar rečmi? Gotovo imaš še kakšen toni " ^^^°vnik ali kaj sličnega, kar pri Ш ste X- pač lahko pogrešal, kar .. « » ®®°Soča prenesti mraz in vihar. ] " ® oddal smuči, ne pozabi še enkrat ^ F * ' li morda še kje smučarske L J®® "^rugi predmeti opreme. In če še , smuCi in smučarskih ali gorskih ev jev, je Se čas tudi za tebe, da žrtvuješ, doba, ki ti je 5e na razpolngo. SUakarntnerji in Stldkarntnerice! Poka- Poleg pobiranja na cestah, ki ga je SUd-karnten na koncu pretečenega tedna prvikrat doživelo, je še druga nabiralna akcija za WHW posebnega pomena. Je to darilna nedelja, ki jo izvajajo v zimskem času enkrat v vsakem mesecu. Na zunaj se bistveno razlikuje od pobiranja na cesti; ob darilnih nedeljah ne pobirajo javno, takrat ni nobenih škatlic in nobenih znakov, skratka darilna nedelja nima veselega obeležja cestnega nabiranja. Je to resen dan; vsak rojak v državi naj bi se ta dan na tihem spomnil svojih bratov in sester, ki so v stiski in ki potrebujejo pomoči skupnoti. Jasno je pa, da je tako spominjanje le takrat kaj vredno, ako je z njim združeno tudi podporno dejanje. Zato se ob darilnih nedeljah vsi rojaki in vse rodbine hliratt pozivajo ,naj z dostojnim darilom prispevajo k socialni izgraditvi. Blockwalterji NSV hodijo ta dan z nabiralnimi pol ami od hiše do hiše in vsak se rad vpiše v te spiske ter nekaj malega žrtvuje, ker ve, da se uporablja ves ta denar, ki se steka za WHW, za oskrbo potrebnih, za ustanovitev pomožnih Stanič »Mutter und Kindc, za otroške vrtce, okrevališča mladine in mater itd. Na celem državnem ozemlju in seveda tudi v Kiirntnu je od septembra do marca vsak mesec po enkrat ponavljajoča se darilna nedelja že davno postala udomačena šega. Za vsakega rojaka Je samo od sebe umevno, d se ta dan nekoliko omeji, misleč na one, ki se morajo omejevati vse leto, in da jim nakloni svoj skromen prebitek kot darilo. Prej enkrat so darilno nedeljo imenovali nedeljo enotne jedi. V vsej nemški državi so na ta dan namesto nedeljske pojedine uživali le priprosto enotno jed, prihranjeni denar so pa dali WHW. Ker pa je v vojni preprostost v jedi že sama od sebe postala dolžnost in nujnost, se je vedno bolj in bolj izgubil prvotni način darilne nedelje. Le v gostilnah se je še vzdržal, tam se ob darilnih nedeljah tudi še danes izdajajo le enotne jedi, kojih cena vsebuje hkrati malo darilo za WHW. V gospodinjstvu je pa dandanes vsakemu prepuščeno, da si po mili volji tudi ob darilnih nedeljah uredi svoj obrok živeža. Darila za WHW pa zaradi tega niso postala manjša, ampak veliko, veliko večja. Vsakdo je doumel, da zahteva resna darilna nedelja v vojni višji dokaz zvestobe In pripravljenosti do službe od nedelje z enotno jedjo v prijetne mmirnem času. Tako je v nemški državi vsak dajal in še da, kar le premore, in tako je postala darilna nedelja dostojen darilni dan domovine. Domovina izkaže ta dan s svojim darom zahvalnost napram častnemu pomagaču NSV, ki se vzlic največji zaposlenosti ne straši nobenega truda, da odkrije vseh stisk. V naši 38. številki z dne 31. decembra 1941. leta smo na tem mestu obširno poročali o vrednostnih izkazih WHW, ki se od pričetka oskrbe revnih SUdk&mtnerjev vedno bolj in bolj pojavljajo v prodajalnah SUdkamtna. Pokazalo se je pa, da nekateri trgovci še niso popolnoma doumeli pomena vrednostnih irftazov In da jih nočejo sprejeti kot plačilnih sredstev, očitno, ker so v skrbeh, ali bodo tudi vnovčeni ti izkazi, ki jih še ne poznajo. Zato hočemo še enkrat na kratko razložiti bistvo vrednostnih izkazov WHW. Izkazi WHW niso denarni nadomestek, pač pa so odmena za materialne dajatve, ki omogoča oskrbovanim, da nakupujejo v mejah svojih živilskih kart, nakaznic in točk za obleke itd. Pred vojno ni bilo nobenih izkazov WHW Дсег so oskrbo WHW takrat opravili z naturalnimi dajatvami, torej z naklonitvami živil, obleke, drv, premoga itd. Ko je pričelo gospodarstvo z življenjskimi potrebščinami, eo morale v žite z vašimi darili, da hočete sodelovati pri izgradnji novega evropskega reda! Nabiranje volnenega in kožušnega blaga, zimskih reči, smuči, smučarskih in gorskih čevljev je za vas najlepša prilika, da pokažete vajo zvestobo do FUhrerja in njegovih vojakov. Vaša žrtev je najsigurnejše merilo vaie volje do obnove! Zato; na delol ki jih trpijo zaupani mu rojaki. Zahvalnost pa izraža predvsem tudi bojujoči se fronti, katere sigurno varstvo omogoča domovini ,da nemoteno dela in lahko izvaja tako veliko pomoč kakor je WHW, kakor je pomoč »Muter und Kind« in druge pomoči ter naprave NSV. Uspeh, ki ga je pokazalo prvo nabiranje po cestah v Siid-kamtnu je dokazal mišljenje večine prebivalstva v tej deželi. Uspeh darilne nedelje ne bo manjši. Cestno pobiranje v deželi izkazuje 389.000 RM Začasni izid deželnega cestnega nabiranja v Karntnu, ki se ga je prvikrat udeležilo tudi SUdkarnten, je izredno dober in prekaša za znatni znesek vse druge nabiralne uspehe te zimske pomoči. 2e na samem ozemlju v Altgau je pri tej akciji bilo nabranih za 104.000 RM več od deželnega cestnega nabiranja 1941. Celotna vsota RM 387.774,99 je porazdeljena na posamezna okrožja sledeče: Hermagor 8585,47; Klagenfurt 90.000; Lienz 30.189,52; Spittal 38.500; St. Veit 40.200; Villach 75.500; VBlkermarkt 16.800; Wolfsberg 19.000; MieRtal 12.000; K r a i n-burg 16.000; Radmannsdorf 17.000; S t e i n 24.000. V vsej državi zavzema prvo mesto okrožje Villach z deležem na osebo 95,92 pfeni-gov, to se pravi, da je vsak prebivalec okrožja Villach daroval imenovani znesek, ako bi se skupni izid tega okrožja enakomerno porazdelil po številu prebivalstva. Dolina MieBtal je tudi tokrat vzorno pobirala in dosegla kvoto 61,67 na osebo. V Slidkarntnu prednjači okrožje Radmanns-dors 8 47.21 pfenigov na osebo prebivalstva, sledi mu Stein s 37.54 pfenigov in Krainburg z 20.05 pfenigov. Čeprav ti izidi v SUdkftrntnu Se niso enako visoki z onimi v Altgau, se jih vendar kot začetek lahko smatra za docela zadovoljive, zlasti ako se pomisli, da SUdkarnten Se nima toliko »izurjenih« nabiralcev kakor stara pokrajina, v kateri uspehi prvih cestnih pobiranj v letu 1938. tudi niso bili viSji. Siid-karnten si lahko po izidu zadnjega cestnega pobiranja posname ponosno zavest, da se je obneslo, hkrati bo pa ta prvi uspeh vsem SUdkarntnerjem in Siidkarntnericam, ki so voljni sodelovati na obnovi, izpodbu-da, da vedno bolj in bolj stopnjujejo uspehe kakor je to storil Altgau. Malih žrtev, ki se 8 tem doprinaSajo, so deželni revni rojaki, predvsem pa matere In otroci, in kdo bi hotel odreči dostojen prispevek za srečo mater in otrok lastnega naroda! vsej državi prestati naturalne naklonitve, ker bi bili sicer oskrbovani rojaki nepravično na boljšem napram neoskrbovanim. Izdaja živil ,oblek In si. proti odrezkom kart in točkam pa bi bila za WHW postala veliko preveč komplicirana, kar je vsakomur jasno. Tako so posegli k priprostemu sredstvu vrednostnih Izkazov WHW, ki so se od leta 1939. brezhibno obnesli v vseh državnih pokrajinah. Rešiti bi bilo torej kvečjemu le Se vpra-Sanje, zakaj se po WHW oskrbovaniiji ne daje čisto navadno gotovina namesto na-turalnih dajatev. Tudi odgovor na to vprašanje je lahek. Uporabe gotovine se ne da kontrolirati; pri takem načinu oskrbe bi se čisto lahko dogodilo, da bi revni nepravilno uporabili sredstva, ki jih jim dodeljuje narodna skupnost za poravnavo življenjskih potrebščin. Vsakdor mora priznati, da ne bi bila razveseljiva slika, ako bi oskrbovani sedel pri gostilniški mizi, medtem ko tipi njegova rodbina glad, ali da si kakšna mati navešl vsakojakl llSp, namesto da^ii skrbela za otroke. Načrtno socialno delo mora od vsega začetka onemogočiti take primere — čeprav bi bile le redke izjeme, V to svrho se rabijo vrednostni Тсаг! WHW, ki se smejo kot pla-člMo sredstvo dajati in sprejemati le za čisto določeno blago, namreč za živila, eblsko« najejMiioflh tsk to kurivo. Iz tega razloga je bila tudi datia odločba, da noben trgovec ne sme na vrednostni izkaz WHW dati gotovine nazaj, ako nastane kakšna razlika. Potemtakem je upati, da bodo doiimali bistvo izkazov WHW vsi oskrbovani in predvsem vsi trgovci in spoznali preudarnost, s katero so bila ustvarjena ta pomožna sredstva. Vsa druga določila si lahko udeleženci prečitajo na vrednostnih izkazih WHW samih. Tam najdejo tudi poduk, kje in kako se vrednostni izkazi zamenjajo proti gotovini; pri tem se lahko vsak trgovec sam prepriča, da je postopek pri zamenjavi v bankah in drugih denarnih zavodih čim najpriprostejši. 3z domovine Krainburg. (Radodarnost pri nabiranju volnenih in kožušnih predmetov ter smuči.) Podatki nabiralnih mest v okrožju Krainburg so že prve dni izkazovali take izide ,ki se lahko označujejo kot vzorni. Miroljubno prebivalstvo je iz lastnega nagiba prispevalo k uspehu te akcije. Krainburg. (Kreisleiter Kuss je pregledal uradno vodstvo NSV.) Kreisleiter Kuss je imel pred kratkim priliko pregledati uradne prostore okrožnega vodstva NSV. Pri tem mu je Krcisamts-leiter Kmetitsch podal temeljito poročilo in kratek pregled o nalogah v bližnji bodočnosti. V zvezi s tem je pregledal Kreisleiter prostore otroškega vrtca NSV v Krainburgu kakor tudi stanovališča in skladišča. Ureditev otroškega vrtca je ustrezna in lepa, tako da se prav dobro počutijo otroci, ki jih je veliko število, Krainburg. (Nemški rojaki iz Ljubljane se v.račajo domov v Reich.) V soboto, nedeljo in ponedeljek so dospeli na nemško ozemlje prvi transporti nemških rojakov iz Ljubljane. Kreisleiter Pg. Kuss iz Krainburga je izrekel došlecem na meji dobrodošlico stranke, NSV je postregla udeležencem transporta s kosilom. Pg. Petschauer od državnega propagandnega urada je še na kratko nagovoril vračajoče se rojake in jih opomnil na dolžnosti, Radmannsdorf, (Seja občinske g'^^ sveta.) Te dni se je pri županstvu vršila seja župana in svetnikov skupno z zastopniki prebivalstva. Zupan Babnik je pozval prebivalstvo, naj se tudi za naprej krepko udejstvuje pri obnovi. Na brzojavne čestitke, ki jih je župan v imenu vseh prebivalcev poslal Gauleiterju in Reichsstatt-halterju dr. Rainerju, se je Gauleiter prisrčno zahvalil in pri tem izrazil svoj namen ,da se bo posebno zavzel za prospeh Radmannsdorfa. Radmannsdorf. (Naprav javnega zvočnika.) Na mestnem trgu so postavili zvočnik, ki prenaša godbo in poročila. Naprava velikega zvočnika stoji poleg spomenika za gospo Hotschewar. Radmannsdorf. (NSV jeobdarovala otroke.) Ob božiču je NSV obdarovala veliko število ubogih otrok v mestu in v okoliških vaseh z raznimi igračami in knjigami. Otroci, ki kaj takega še nikoli niso dobili, so z velikim veseljem prinesli domov darila, ki so jim bila posebno dragocena, in jih radostnega lica pokazali staršem in znancem, ABling. (Tatu so zasačili.) Pomožnega delavca Jožefa Korena, ki ima že marsikaj na grbi kot gostilniški tat in ki je izkupiček svojih tatvin vedno zamenjal za alkohol, so sedaj aretirali. ABling. (Več nezgod.) Delavec Franc Rek ar je pri premikanju materialnega voza dobil zmečkanino na levi nogi. — V jauerbuških železarnah so dobili opekline delavci Evgen K e 1 i h. Anton Raigel in. Vincenc Svetina. Veldes. (Stednja s flrneže m.) Zaradi primerne štednje z oljnatimi pleskarskimi sredstvi je bilo v smislu štednih ukrepov državnega zakona naloženo vsem v poStev prihajajočim tvrdkam odnosno rokodelcem ,da se držijo določbe 12 državnega mesta za industrijsko oskrbo z mastjo glede izdelave, dobave in uporabe pleskarskih sredstev in lepil. Neumarktl. (Smrtni primeri.) Tukaj je umrl 77-letni čevljar Jožef Zaletel. Prostovoljno gasilsko društvo izgubi z njim svojega najstarejšega tovariša. Kot zvesti gasilec je 67 let izvrševal svojo dolž-noet. Bil je trikrat odlikovan za svoje zasluge. Na zadnji poti so ga spremljali nje-., Nadaljevanje na 6. strani.)] Vrednostni izkazi WHW so polnovredna plačilna sredstva Vsak trgovec lih mora sprejeli - Vsi denarni zavodi jih zamenjajo za gotovino Stran Dr. P. J. Lukas Izrežite! Hranite! Gt^mleinn nttio^iJhw in џгакием& §fiejji6^lu£ji ишј fLMLktijch 38. LEKCIJA Einige S pri C hw бrteГ; 1. Auf Regen folgt Sonnenschein. 2. Aus den Augen, aus dem Sinn. 3. Besser spat als nie. 4. Der Prophet gilt nichts in seinem Vaterland. 5. Einem geschenktem Gaul schaut man nicht in's Maul. 6. Es ist nicht alles Gold, was glanzt. 7. Frisch gewagt ist halb gewonnen. 8. Probieren geht tiber studieren. 9. Die Katze l&sst das Mausen nicht. 10. Wenn die Katze aus dem Hause ist, haben die Mause Kirchtag. Leichte Zwiegesprache. (Wiederholungsubung.) Was haben Sie hier ? Ein Buch. Was fUr ein Buch? Die Reden des Fiihrers. Ich mul3 ein paar Zeilen aufschreiben. Haben Sie vielleicht einen Bleistift oder eine Fullfeder? Mit meiner Fiillfeder konnen Sie nicht echreiben. Den Bleistift kann ich ihnen leihen, aber Sie mussen ihn zuerst spitzen, er ist stumpf. Haben Sie ein Messer oder einen Blei-stiftspitzer? Hier ist mein Messer aber nehmen Sie die kleine Klinge, sie ist scharfer als die grofie. Der Beweis. A: Ich bin mit der StraQenbahn ge-kommen. B: War sie iiberfiillt? A: Und wie! Stellen Sie sich vor, dies-mal sind sogar die Herren gestanden. Zum Schnellsprechen. Die Katze tritt die Treppe krumm. Zur Judenfrage. Im Jahre 1925 waren fast 1% der Be-vSlkerung des Grofldeutschen Reiches Ju-den. In Berlin waren es sogar 4.3%. Im Jahre 1933 waren in Berlin Juden: 42% der Arzte, 52% der Kassenarzte, 35% der Zahn&rzte und 56% der Rechtsanwal-te. In der Berliner Borse waren von 147 Vorstandsmitgliedern 116 Juden. In der Reichsbank von 6 Generalratsmitgliedern 4 Juden. Kurz aber interessant. Exploeion in einer Spielwarenfabrik. In isiner Spielwarenfabrik in einem Budape-Bter Vorort ereignete sich eine Explosion, die groBen Sachschaden anrichtete. Zwei Gebaude sind eingestUrzt, sieben Personen wurden schwer verlezt. Zw81f Spekulanten in Odessa zum Tode verurtcilt. In Odessa ist dieser Tage eine Gerichtsverhandlung gegen 37 Angestellte derKonsumgenossenschaft beendet worden. Sie haben groBangelegte Spekulationen jnit Nahrungsmittel betrieben. ZwBlf An-geklagte wurden zum Tode verurteilt. Aufgabe; Leichte Wi e de r h o 1 u n g s fr ag e n ; 1. Welche Farbe haben die Zahne? 2. Wieviel Finger haben wir? 3. Woraus macht man Kleider? 4. Wer macht die Anziige? Зж domoviwMC (Nadaljevanje s 5. strani.) govi tovariši iz krajev Neumarktl, St. Anna, Lom in Feiatritz. — Daleč na okoli znani trgovec, hišni posestnik in gostilničar Anton K o s c h i r iz Feistritza pri Neu-marktlu je umrl v starosti 84 let. Pogreba se je udeležilo prebivalstvo od daleč in od blizu. K zadnjemu počitku so ga položili na pokopališču v Neumarktlu. Morautsch. (Izboljšanje socialnega stanja.) Vzlic zimi je delavstvo še vedno zaposleno. Ljudje zaslužijo, zato je izginilo beraštvo pa tudi postopačev ni več in cigani ne nadlegujejo prebivalstva. 5. Was tragt man unter dem Rock ? 6. Was tragt man unter der Hose? 7. Was tragen wir an den Handen, wenn es kalt ist? 8. Wozu dient die Zahnburste? 9. Wer ist das Oberhaupt der Familie? 10. Wohin gehen die Kinder um etwas zu lernen ? 11. Was braucht man bm eine T tire abzu-sperren ? 12. Wozu dienen die Stiihle? 13. Wie heiBt das Bett eines kleinen Kindes ? 14. Womit ilSt man die Suppe? 15. Womit iSt man das Fleisch? 16. Was gibt man in den Tee um ihn zu siiBen ? 17. Von welchem Tier kommt der Speck? 18. Von welchem Tier kommt die Milch? 19. Was gibt man den Sauglingen zu trinken ? 20. Was nimmt man um sich gegen den Regen zu schiitzen? 21. Wie heiBt ein kleiner Brief? Worter: aufschreiben — napisati *■ beenden — dokončati betreiben (etwas) — opravljati (kaj) Bevolkerung (w) — prebivalstvo Borse (w) — borza Budapest — Budim-Pešta einstiirzen — pogrezniti se ereignen (sich) — pripetiti se Explosion (w) —: razpok, razlet Gaul (m) — kljuse, konj Gebaude (s) — poslopje Generalrat (m) — glavni svetnik, glavni svet Gerichtsverhandlung (w) — sodna razprava gewinnen, ich gewann, ich habe gewonnen — (pri)dobiti, dobil sem gl&nzen — svetiti se, lesketati se groBangelegt — velikopotezen, -a, -o Judenfrage (w) — židovsko vprašanje Kassenarzt (m) — zdravnik, ki je zaposlen pri bolniški blagajni Kirchtag (m) — semenj Klinge (w) — (noževo) rezilo Konsumgenossenschaft (w) — konsunma zadruga Maul (s) — gobec mausen — miši loviti, krasti Mitglied (s) — član Nahrungsmittel (w) — živež, hrana Prophet (m) — prerok Rede (w) — govor Reichsbank (w) — državna banka Sacharin (s) — saharin (sladina) Sachschaden (m) — škoda schenken — pokloniti, podariti Sinn (Gedanke) (m) — misel Špekulant (m) — dobičkar, špekulant Spekulation (w) — špekulacija Spielwarenfabrik (w) — tovarna za igrače spitzen (Bleistift) — (pri)ostriti (svinčnik) Vorstandmitglied (s) — član v načelstvu Weste (w) (Gilet) — telovnik Rede wendungen: sich etwas vorstellen — predstavljati si kaj etwas krumm treten — pošvedrati kaj Schaden anrichten — škodovati zum Tode verurteilen — na smrt obsoditi dieser Tage — te dni Franz Ворр, ustanovitelj Indoevropskega lezikoslovja Ob njegovi 150-letnlci Pred 150 leti se je rodil v Mainzu slavni jezikoslovec Franz Bopp, ki je prvi izpričal s smotrnimi proučavanji sorodstvo indoevropskih jezikov. Z njegovim imenom je za vedno združeno primerjalno indo-evropsko jezikoslovje, ki raziskuje sorodni-ške vezi med posameznimi jeziki indoevropskih jezikovnih vej (indijske, germanske slovanske itd.) iz tega prvotnega jezika. Sicer Bopp ni sam položil temeljev tej novi znanosti, toda s svojim mirnim, smotrnim znanstvenim delom je postal simbolični predtavitelj naglega razvoja te nove vede in je v njej pridobil svoji nemški domovini vodilno mesto. Bopp je že v srednji šoli pokazal izredno zanimanje za vzhod, in to zanimanje se je stalno poglabljalo. Učil se je orientalskih jezikov; arabščine, perzijščine in posebno še tedaj za Evropo odkritega sanskrta, jezika stare indijske literature. Leta 1821. je postal na Humboldotovo priporočilo profesor berlinske univerze, kmalu nato tudi član tamkajšnje akademije znanosti. V Berlinu je ostal do svoje smrti (1. 1867).' Najvažnejše področje Boppovega dela je indoevropsko primerjalno jezikoslovje. Izdal je staroindijske tekste in njih prevode sestavil več slovnic in sanskrtsko-latinski slovar. Najbolj pa ga je proslavila »Primerjalna slovnica sankrtskega, zendskega, grškega, latinskega, litovskega, gotskega in nemškega jezika«, ki je izšla v treh delih v letih 1833. do 1852. V drugem delu je upošteval Bopp tudi staroslovenščino, t. j. starocerkvenoslovanski jezik, ki ga je poznal samo iz slovnice Dobrovskega in šele ob poznejših izdajah iz začetnih spisov znamenitega slavista Miklošiča. Izhodišče vseh Boppovih študij in razmišljanj je bil san-skrt, v katerem je videl najpopolnejši indo-evropski jezik. Bopp preveč precenjuje staroindijski jezik. To procenjevanje sanskrta je postalo breme jezikoslovja skoraj tja do 20. stoletja, ko je bilo dokončno ukinjeno. Marsikateri Boppovi nazori o postanku jezikovnih oblik so že zdavnaj opuščeni, a vzlic temu je Boppova nesjEftma zasluga, da je s svojimi deli dal prvi sistematiSno znanstveno podlago primerjalnemu jezikoslovju in tej znanstveni panogi kar za nekaj generacij določil delovne smernice. Prav zaradi tega je Boppovo ime postalo slavno. Tudi slovanski narodi imajo dovolj razloga, da se hvaležno spominjajo Boppa, ki je bil poleg Herderja, Grimma in drugih nemških znanstvenikov močno vplival na slavistične študije. Miklošič n. pr., ki mu je bil Bopp vzornik in učitelj, je mogel šele na podlagi Boppovih raziskovanj pripraviti pota sodobni slavistiki in njenemu obsežnemu razvoju. Nemška šola v Zagrebu Nedavno je bila v Zagrebu otvorjena nemška dvoletna trgovska šola s pravico javnosti. Razen hrvatskega jezika, hrvatske narodne zgodovine in zemljepisa se bodo poučevali vsi predmeti v nemščini. V to šolo se lahko vpiše vsak, ki je končal štiri razrede srednje ali meščanske šole s položenim nižjim tečajnim izpitom in znanjem nemškega jezika. r 'Moderne AugenglAter đi|)i..Op;ikei C. Kront KI m # # m 1 Ш r 1, uD I Ittr««« 15 Tatvine so že prav. redke; ponočnjaki vedo, da je noč za počitek, ne za razgrajanje. Med ljudstvom je mnogo manj prepira, zato ni povoda za tožbe in dolgoletne pravde. Mladina se oklepa dela na domači zemlji ter ne sili v mesta med gospodo. Schwarzendorf. (Nezgode.) Pred nekaj dnevi je zašel nek cestni delavec pri prevažanju materiala z levo nogo med dva vozička. Pri tem si je zlomil goleno. — Mizar Valentin Motschnig je z roko prispel v skobelnik ter zgubil pri tem tri končine prstov. Ponesrečenca so sprejeli v bolnišnico Gallenfels. Lustthal. (Prvo nabiranje po cestah.) Pri prvem cestnem nabiranju WHW je bil dosežen znesek RM 481,—. Podgoritz. (Prvi darovi.) Nabiranje WHW je v mali občini Podgoritz doneslo znesek 209 RM. Nemško šolstvo v Banatn »Vsak nemški otrok v nemško šolo!« — to je geslo vseh v inozemstvu živečih Nemcev, po katerem se dosledno ravnajo. Na podlagi naredbe o pravnem stanju nemške narodnostne skupine v Srbiji so si Nemci v Banatu uredili in organizirali lastno šolstvo. Vse nemške šole so zasebne. Država in občine dajo na razpolago v brezplačno uporabo vsa tista poslopja, ki so potrebna in pripravna za šolske namene. Nemške zasebne šole so docela enakopravne z državnimi šolami, kar velja zlasti za izpričevala in diplome. Nadzorstvo je poverjeno posebnemu oddelku za nemško šolstvo v srbskem prosvetnem ministrstvu ter okrožnim voditeljem nemškega šolstva. Učiteljski naraščaj vzgajajo na zasebnem nemškem učiteljišču v Vršcu, kjer polagajo nemški učitelji tudi praktični (usposobije-nostni) izpit. Obstanek šol je zagotovljen s posebno ustanovo, v katero plača srbska država vsako leto prispevek v tistem znesku, ki je potreben za plačo nemškega učiteljstva. Nadalje se zbirajo v tem skladu občinske davščine nemških davkoplačevalcev. Nemci R vedn^ M, ki že od 3. maja 1941. Te šole so: zasebno učiteljišče v Vršcu, nemški realni gimna/-ziji v Velikem Bečkereku in v Vršcu, trgovska akademija v Velikem Bečkereku ia nižje gimnazije v Veliki Kikindi, Pančevu in Beli crkvi, meščanske šole v Velikem Bečkereku, Vršcu, Veliki Kikindi, Beli crkvi, Pančevu, Kovinu in Modošu, kmetijska šola v Vršcu in gospodinjska šola v, Beli cerkvi. lektorat nemške akademije v Ljubljani Pred šestnajstimi leti je bila ustanovljena nemška akademija v Munchenu za študij in razširitev nemškega jezika ia nemške kulture v inozemstvu. Delovanje akademije je zelo obširno: razen temeljnih znanstvenih razprav izdaja trimesečno revijo »Deutsche Kultur im Leben der Vol-ker (Nemška kultura v življenju narodov)] ter razpošilja periodični list »Deutsch-unterricht im Auslande« (Pouk nemščine v inozemstvu) najmanj 14.000 docentom nemškega jezika v inozemstvu. Razen tega vzdržuje Goethejev institut, ki je propagandno središče predvsem za jezikovno delovanje Nemške akademije, stalne in tesne stike z vsemi ustanovami v inozemstvu, ki se pečajo s poučevanjem nemščine. Izvršni organi akademije so le^ftorati, katerih naloga je pospeševanje študija nemškega jezika v inozemstvu. Lektorat Nemške akademije v Ljubljani ja pred kratkim izdal poročilo o svojem delovanju, iz katerega je razvidno, da pripravlja ljubljanski lektorat za zimsko sezono celo vrsto raznih tečajev. Tako bo priredil tečaj za začetnike, srednji tečaj (za one, ki znajo že nekaj nemški), višji tečaj za slušatelje z dobrim znanjem jezika, dalja za tiste, ki imajo že praktično znanje nemščine, gramatikalni tečaj, in če se bo priglasilo zadostno število udeležencev — tečaj za poklicno specializacijo. Nadalje bodo prirejeni tečaji za zgodovino književnosti in umetnosti, tečaji gramatike in fonetike ter tečaji za poklicno specializacijo v trgovini, tehniki in medicini. Udeleženci tečaj imajo na razpolago tudi knjižnico v prostorih lektorata. Najboljši učenci prejmejo v dar knjige v krasnih izdajah. Podeljene bodo tudi štipendije, ki omogočajo obisk na letnih tečajih Goethe-jcvega Instituta v MiVnchenu. " / ' 'l" V ^ \ f r . ■.■ f" -у t Nemška setev oljnih sadežev mnogo obeta Mobilizacija naših rezerv proizvodnje, da se zamaši praznina glede masti, je zopet močneje pomaknila na vidik povečanje setve lanu za pridobitev dodatnih maščobnih količin. Dosedanji poskusi so pokazali, da setev lanu z'glavno svrho pridobivanja olja tudi v Nemčiji mnogo obeta in da je narodnogospodarskega pomena. Pri sedanjem stanju gojitve bi se sicer moralo za svrho izključnega pridobivanja olja zaradi velikega površinskega donosa dati prednost ogršici (oljnatemu semenu). Nasprotno ima lan zopet prednost, da donaša predivo. — Naša slika prikazuje lep lanen cvet, ki je poleti veselje za oko. Pričakovati je, da bo repno olje, ki so ga ie naši predniki imeli v čislih, tudi dandanes deležno čislanja, ki ga zasluži. (Scherl Bilderdienst - Dinges - Autoflex) SONNTAGS- u. NACHTDIENST der Apotheken in Krainburg von 10. bie 17. JSnner 1942 Apotheke zu HI. Dreifaltigkeit Ж. ^*0*^ M. lannarU 1941 KARAWANKEN-BOTE Stran T. — Ster. 3. Baumwollspinnerei u. Weberei Neumarktl Ed. Glanzmann & And. Gassner Spinnerci, Weberei, Garnforberei u. Bleichc, Stiickbleiche und Appretur .'iiiltSb, j. Al TFDTUMFP n'K-'F« ML I Lil IU#ЧLl% ч.,|iw'i,,11'-шшп!j'i N6bel eingelegt, geschnitzi oder bemolt, Bllder, Holzfiguren.Zinngeschlrr, echte Tappich«, alte MUnzen kauft stets Antiquitatenhandlung FRITZ PRAUSE, KLAGENFURT FUCHSE MARDER [Til y yesO^ KLAGENFURT,Flensbur^erSfr.2 kaafi WIENER PELZWBRKSTATTB Universale Stroh- niz-hut und Slumpen- 1ЖП Erzeugung fur Damen und Herren Domschale 111 R.HLEBSCH Bauglaserei und Glashandlung KRAINBU RG D A M E DND HERREN' MODE LEDERTASCIIEN \okaMi Џ/рнМшп lUcMtbucg' UekkoHiaiomi, BEIEUCHTUNGSKOKPER Instailationen von F. Czernowsky £l»lrtromel!tet - Kiagen'url Raffeemillel ESSIG • SENF FABRiK C, WENGER klagenfurt FRANZ I BERLITSCH mechan. WerkttMe ZWISCHENWASSERN Izdelovanje damskih torbic in ItovCegov« Lederwaren M. Sipic Širile Karaw,-Bole Kramburg KraHterkHi-«tn h