Iz uitnisfte.il sveta. Dragi tržaški prijatelj! V mirnih časih sva si redno dopi&ovala. Potožiila sva si to in ano, kovala naklepe za lepšo bodoonost, preimišljala o umetniških težnjah, dokler niso modri niožje usodepolnega julisja imeseca leta 1914 zanetMi požar, iki je do daines objel že malodane ves svet s svoio nepopisno grozoto. Takrat sva se ločila, drug za drugim oblekla vojaiško suknjo, najima korespondeinca pa je umolikraila. Koliko najinih dragih ]>rijateljev je do danes leglo v prezg-odnji g:rob, ikoliiko jih čaka v tujini na komec vojne iin hreipeni po vrnitvi v svojo domovino! Midva sva tudi trpetla telesno, še več imorda diušev.r_o, a o tem molčiva. Edi-no zdravilo za rane, ki nani jih je usekal ta grozoviti čas,je kraljestvo umetnosti. Vsak dan grledaš na sinje »morje Adrijansko, ki neikdaj bilo si in boš slovansiko«, posvečaš vse svoje ¦moči vzgoji naše 'nuladine in praizniš bridiki kelih trpljenja, ki ,ga tačijo učiteljstvu njegovi »brurriini« delodajalci. Ootovo imaš edino razvedrilo v lepi knjigi. Mi, ki živiimo v slove(n.s_-i prestolici, imamO' še srečo, da nadlo^e in skrbi vsaj lahko pozabimo na — fconcertrh. In o teih naj Ti v kratikih besedah poročam. Naša vrla Glasbena Matica je vkljub neugodnim razmeram dala med vojno lepo število koncertov. Miitslim naimireč one kojicerte, ki je <na irjih nastopil pevslk.i zbor m je sodeloval skoro vedno v dobrodelne namene. Pred vojno moigačine Matične pevske oete so se zaradi vpo'klicev v vojaško službo čez dalje bolj krčile. Ostaili so lansko leto slkoro le starejši člani in treba je biio k delu priteigniti mladinc. Ta ideja je dosegla nmago uspeha, in zbor je nastopal vsekdar častno, seveda ne v o-iem sijaju kot nekdaj, kar ..e popalncima ra^umljivo. Višeik Matične pridnosti in vztrajnosti med vojno je pa poikazal letošnjii .prvi sezonslki koncert, ki se je iinoral pcmovili. O vzporediu — peli so izkljuoio domače stvari — si gotovo že čital. Navdušeaije občinstva ie bilo na otoeh konceTtih velikainskoi in gotovio so tujci, ki jih je bilo ravnc takrat mriiOgO' v Ljubljani — odnesli s seboj lepc spomine na Olasbeno Matico in na slovensko- petje. V janua.ju smo po daljšem času imel; priJiko poizdraviti na koncerfcneim odru našega ljubega znamca Josipa Kriižaja, odLičnega pevca hrvatskeiga dedališča v Za»rebu. Nešteto krasnih užitkov je že Križaj ipriredil Ljubljami, v gledališau m na koncertih. Od leta do leta je napredoval, s-e vežbal «n izpopolnjeval ter je dosegel pvvo me-sto za Bettetoim. Slavni nemški skladatelj Rihard Strauss ga je ipo predstavi »Rožnega kavalirja« v Zagrebu laskavo pohvalil. In kaidar nas obišče, tedaj natlačeno poilna Unionska dvorana priča o njegovi priiljubljenosti med nami. Zadnjič je pel dve izbomi Lajoivčevi pesmi »Mesec v izbi« m »Romanoo«. 'Bnva bi ugajala lepše v tenorskii transpozicrji, dočim je dnnga jako prikladna ravno za basbariton. V obeh se je Križaj iizikaizal modernega pevca. Lajcvčeve skladbe se cbčinstvu zaenkrat nedostoipne in jih tudi topot Tii razurr-elo. Njiihovih skritih leipot ne čuti vsako uho! Ponoviti pa je imc-ral Križaj populanno arijo iz dr. Benjamina Ipavca opere »Teharski plemiči«. DrugD potovicc koncerta je iizDolnil Ciril Ličar. Gotovo ga ne paztiaš. Absolvirail je svojčas kot pcmlžen lučemčeflc Glasbeno Matioo in se je brez vsakih sredstev podal na praški- fconservatorij nadaljevat gilasbene študije. Ko sem bid v Pragi, sva se stalno vsako nedeljo popoldne shajala na koncertih Ceške filharmcnije in komceim šolskega leta 1916 seim ga. slišal spremljati vse gojenoe praškeiga konservatorija na zaključnih pirodukcijah. 2e takrat je bil Ličar odličem pianist, saj je hodil v šalo k prof. Karlu Hoftoeistru, nekdanjemu učitelju Glasbene Matice, in k najslavnejšemu češkemu skladatelju sedamje dobe Vltezslavu Novak^u. Ko je letcs prvič nastoipil v Ljublja_ii, smo čtili zreleiga umetnika. 2al, da ga zopet doraaviina ne bo mogla obdržati doma. S poučevanjem klavirja se ne bo hotel ukvarjati. Izbral si ga je za svojega spremljevalca češki virtuoz Jaroslav Kocian. Napravila sta dosedaj že uimetniško koncertno' turnejo po Češikem, Moravskem1. Galiciji iii po Rnskem Po'1'jskem iin sta pov_od dcsegila iprave triuimle. Poleg slavn&ga Kcciatta — slaven&ki -imetniik Ličar Viteizslava 'Novaka »SoTiato eroico«, sno tehtiifko iti izred_io bravuro prednašal Lirčar Viteslava Novaika »Sonato eroico«. Prejel je velik lavorov venec s slovensko trobojnico. Pozneje je Ličar koncertiral tudi v Celju in Litiji, obakrat z velikim usp-ehom. — Poleg koncertov dpmačih umetnH_ov smo imeli v .sezoni tri gostovania ->Česikega kvarteta« iž Prage. Slovenci nisrno vedeJi, kaj iz.gubimo takrat, ko je razpadla Slovenska Filharmonfja. V njej smo imeli orikester, stoječ na visoki stopnji umetniške ponoLnosti, imeli smo idealne^a Talicha in pustili smo iti njega, pustili razpssti orkester. Morda se nikdar vcč ne posreči sezidati kaj podahno dobrega. Če hoče Glasbena Matica izvajati veeja dela, potrebuje ar*kester. Kje ga v sedanjih časiih dohiti? Koliko neprilik je bila zaraidi orfkestra ob Lzvajainju Sattnerjeve »Soči«! In ne veim, iz kaikšnega vzrctka niso nikdar delali na sestarvo vsaj koamornega kvarteta, če celega orkestra ne premoremo! Vsega tega se spominjam, kadar zagledam po ljubljanskih vogalih plaikate »Kccncert Ceškega 'kvarteta Lz Ptraige«. Četrt stoletja nasto-pajo štirje prvovrstni čeSki umetniki in žanjejo slavo, priznanje doma jn tujime. Prve gosli igra Karei Hoffenainn, druge gosli Josip Suk, za Vitezslavom Noivakom sedarnji najboljši češki skladatelj, violo Jurij Herold in cello Ladislav Zelenka. Vsi štirji so prvovrstni mojstri, obvladajo svoje mstru>mente skoro nedosežno. Le viscika muzikalna naobraiž. posaiineznih canogoča virtuozno sikupno igranje, ki poslušalce mora očaratr. To je pre*krasna harmonična celota. Iz nje žare posamezne ritmiične in dinamične finese izvajaniih skladb. Ni 5uda, če taki umetniki inavdušijo celo občinstvo, ki se mu pred vojno o komorni glasbi še sanjalo ni. Decenibra meseca smo se Češkemu ikvartetu prvič divili in ko nas je posetil dne 11. in 12. t. m., je doživel obakrat razprodano dvorano. Na prvem večeru smo poslušali Cajkovskega kvartet v D - duru, čigar Andante cantabile z nebeško lepim gosli I solom sul G in virtuoznimi pizzicati cella je splošno najbolj ugajal. Pravtako sta Beethovnov kvartet v C-duru op. 34 in Dvorakov kvartet v D - molu op. 34. zaslužila mnogo priznanja. Na drugem večero je odnesel rekord Smetanov najboljši kvartet _Iz mojega življenja''. Češki kvartet je to genijevo življensko glasbeno izpoved podal le z njemu lastno bravuro. Saj odlikuje delo globoko muzikalno občutje in krasna inslrumentalna bogatost, ki jo dobiš pozneje tolikrat pri Dvofakovih skladbah. Prelestna slovanska glasba, ki Te očara in objame kot žarki poraladnega solnca. Tudi Sukova meditacija o staročeškem koralu nSv. Vaclav", odlična skladba modernejše fakture, in Borodinov ^Notturno", delo pristno ruskega kolorita, sta našli pot v srca poslušalcev. Občinstvo je ostalo do konca koncertov ^navdušeno in bi bilo poslušajo izvajanje Češkega kvartela tudi do polnoci. Naj nas Češki kvartet zopet kmalu obišče, je želja vsega ljubljanskega glasboljubivega občinstva! Danes nastopi v dež. gledišču ruska virtuozinja na gosli Tomšinjska, v nedeljo zvečer pride koncertirat z Dunaja klavirski virtuoz Anton Trost. O teh koncertih Ti poročam v prihodnjem pismu. Bodi zdrav in piši! — Na zdar! — Tvoj Z.