V e s t n i k. Žalost v cesarski rodovini. \T nedeljo 29. :n. m. je jezdil nadvojvoda Viljeni na sprebod proti Weikeredorfu pri Dunaji. Zaradi električne železnice se mu je splašil konj ter vrgel visokega gospoda raz sebe. Nadvojvoda je padel na kauienje s tako silo, da je obležal v nezavesti. Ko se je predramil, so ga prevideli s svetirni zakratnenti in ob 6. uri zvečer je umrl. Osobne vesti. Naučni minister je iinenoval vndničnega uiitelja g. Fr. Gerkmana c. kr. okrajnim šolskim nadzornikorn za okolico Ijubljansko d<> kunca tekoče dobe. G. Jusip Windisch je postal naduritelj ua novoustanovljeni dvorazrednici v Linfeldu: stalno je nastavljen na drugem niestu v Slavini dosedanji začasni učitelj g. Frančišek Verbič; gosp. Ignacij Bozmnn je imenovan stalniin n-ulučiteljeiii na dvoiaziednici v iMošnjab; drugo mesto v Litiji je dobila dosedanja zaoasna učiteljica gdč. Josipina Schott. Učiteljica gdč. Alojzija Bizail je prestavljena iz Vipave na Črni Vrh. Nadueitelj g. Frančišek Gross iz Vrem je prestavljen v Štreklovec in nadueitelj g. Bajko Justin pa iz Štreklovca v Vrerne. Učiteljica v Trnovern gdč. Marija Malec je šla v pokoj. Gdč. Franja Sušteršič pride iz Žirov na II. incsto v Spodnjo Idrijo; g. K Gabrovšek, začasni učitelj v Žabnici pride kot tak v Žire. Družba sv. Cirila in Motoda je imela Mos I7.8'9 gld. 37 ki*. dohodkov in 16.324 gld- 30 kr. pa tioškov. Prebitka je bilo torej 1535 gld. 7 kr. Diušteveno piemoženje znaša 16. m gld. H kr. Za ^učiteljski konvikt" se je nabralo pri okiajni učiteljski konferenciji v Kranji 46 K. Darovali so ggdč. Jugovic 2. Pogačnik 2, Bohinoc 1. Krušič 1, Roos 1, Franz 1, Rozinan 1 in gg. Pezdič 5, Traven 5, Kragl 4. Dolinar % Levičnik 2, Trpin 2, Zieglei* 1, Kos 1, Kuhar I, Keršič 1, Stanonik 1, Knific 1, Javoršek 1, Albrecht 1, Annič I, Jezeršek 1, Debelak 1, Cvirn 1, Benedik I, Mally 1, Krennei* I, Kmet 1, Žuiner I K. Slava vrleniu učiteljstvu kranjskega okraja! Žirel naš zsivod! Pod tem geslom nam je pnslal za ,,ueiteljski konvikf g. Frančikk Marolt, učitelj na Brdu 13 K 20 Ii, kalere je nabral pri okrajni učiteljski konferenciji kamniškega okraja. Živeli prijalelji ^našega zavoda!" Veselico v korist ,,učiteljskemu konviktu" nameravajo pi-irediti vrli Metličanje, kateriai stoji na čelu znani prijalelj šule in ljudskih učiteljev g. notar Fr. Štajei*. Slava! Dve in trideset kron je nabra! g. Jernej Bavnikar, nadačitelj v Mokronogu, pri ubčnem zboru BPed;igogiškega društva" v Krškein dne 31. m. m za »uiiteljski konvikt". Darovali so po "2 K gt*-.: Gabršek Fr., Fabjančič Fr., Lavrič Fr , Pavčič A. in Gebauer A.; po 1 K pa gg : Bezhj J., Gantar 1., Ivanec Fi\, Jezeinik M., Kolnik Avg., Lapajne Iv., Levec Iv., Lunder Fr., Mikota A., Petelin M., Pretnar J., Ravnikar J., Rekar E., Rodič J., Saje J., Saje M., Sark Alb., Slapšak J., Sonc A., Šinkovec I., Šinitik Fr. in Vobinc E. Bog živi vrle darovalke in darovalce ter njih naslednike! 457 K 66 b jo dos-edaj n-ibranih za jičitel.jski konvikt". Denar je naložen v mestni hranilnici ljubljanski. Shod nemško-avstrijskih učiteljev v Inoinostn. Dne 2i. mal. srpana so prireJili učilelji patrijotiško demonstracijo pred spoinenikmn junaka Andreja Hoferja. Učitelj Boliui je navdušeniiui besedarni slikal Hoferja kot vzgled avstrijskega patrijotiztna. (Znani junak, gostilnicar Atidrej Hofer, se je porudil dne 22. listopada 1767. pri Št. Lenartu na Tiiolskem. Odlikoval se je kot vodja tirolskib domobianskih strelcev, s kojirni je prizadejal Francozom mnogo škode. Francozi so ga vjeli in ga ustrelili dne 20. svečana 1810 v Mantovi. Ur.) Učiteljstvo sinatra kot svojo najsvetejšo nalogo, zasajati v srca poverjene inu mladine ona čustva udanosti, zvestobe in ljubezni za cesarja in domovine, za katero je storil junaško srnrt Andrej Hofer. V seji istega dne je učitelj Mikusch govoril o piavnem stali^ču učitelja. V zrnislu njegovib izvajanj so vsprejeli resolucijo, da bi se izdala ministeiska naiedba, po kateri naj bi se učitelji vsporedili vsem v kazenskeai zakonu označeniin uradniui osebaui. Ista resolucija nalaga odboiu, naj odpošlje peticijo na državni zbor, da bi poslednji ob razpravi o načrtu kazenskega zakona pridodal ?e jeden paragraf, v katerem bi bili u<Mteljein zajamčeni vsi tisti oziri, kakor v državnih in deželnih šolskih zakonih. Društvo ^Radog-oj*^ imelo je dne 28. m. m. v Ljubljani svoj.prvi občni zbor. Kako naglo se je raeširilo po vseb slojih prepričanje o potrebi in korisli podpornega društva za uboge dijake, dokazuje dejstvo, da dosedaj še nobeno slovensko društvo v tako kratki dobi ni nabralo toliko kapitala ,,Radogoj" ?toj(' koncem prvega leta 138 ustanovnikov, ined katerimi so 3 častni člani, in 46 rednili čhmov. Ustanovnina presega že 34.000 K. Podpore je izdalo diuštvo v tem lelu 2332 K. — Blagajniško poročilo izkazuje nedotakIjive ustanovnine in vpisnine 34.132 K, letnih doneskov, darov itd. pa 2521 K. Skupnib slroškov je bilo 2612 K 70 h. — Z vsklikoin sta bila izvoljena zatein zopet predsednikom g. Ivan Hribar, |>odpredsednikom g. ces. svetovalec Murnik. Drugi odborniki so: g. dr. D. Majaron, g. dr. Gregorin v Trstu, g. di*. Kos v Gorici in g. dr. Šegula v Novem Mestu. Računskim pregledovabem so izvoljeni zopet. gg. J. Dimnik, K. Pleiiveis in dr. Žitek. Narodna požrtvovalnost v Čebih. Lep izgled izredne narodne požrtvovalnosti je dalo zopet prebivalstvo zlate Prage. Na korist šolskega društva ^Ustfedni Matice Školska" se je priredila nedavno v Pragi velika narodna slavnost. čisti dohodek te slavnosti je društvu nesel ogroinno vsoto 18.064 goldinarjev. Bučele, preroki vreinena. Že nekoliko ur pred hudo uro, ko še na nebu nobene niegle ni, so bučele jako nemirne, hoteč pikati s svojimi želi. Dolgoletna opazovanja so dokazala, da niti barometer, niti aneroid tako natanko vremena ne kažejo, kakor bučele. Poleg1 statističnih podatkov zakadi se v Cislajtaniji na dan 218.000 gld. In naj še kdo reče, da so slabi časi. Frckvenca avstrijskih gimnazij. V Avstriji ima 6 gimnazij po inanj kot 100 učencev; 31 gimnazij po 100-200; 57 po 200—300; 35 po 300-400; 26 po 400—500; 16 po 500—(iOO in 7 po več kot 600 učencev narnreč: Černovice 865, Przernyšl 771, Ljubljana (višja) vkljub delitvi še vedno 699, Leinberg (IV.) 653, Rzeszovv 631, Linz 611 in Lemberg (V.) 602 učenca. i_. L.