Pisma mlademu prijatelju.
XIX. *18s20              Dragi!
V^Kiran Erjavee je zagledal  Ia6   sveta 1834. 1. v lijubljani,  žolal He ']<• ^^j^doma in na Dunaji in postal 18(50. I. profesor na realki v Zagrebu in
1871. 1. v Gorici, kder jo umrl 1887. I.
Kot triidoljuben sotrudnik rGlasnikovu je pisal va-nj šaljive spisfi in za-bavljive potopise in v svojih noznih povestih se \p pokazal spretnega pripove-dovalca. Za priprosto ljudstvo jc pistil v knjigah Bdružbe sv. Mohorja" in v rBesBrliiik". Tiidi ^Zvon" Dunajski in Ljubljanaki jo prinescl iz njegovega pe-vosa par davrscnih spisov in po .laiuv/.toevih BCvetnikih" je raztrcseno njegovo lilago: rt'votje" pa je jirinoslo kitieo po Krjavei prercdenih Andorsonovih pravljic (1KG3). NodosP/.no krasno so pisano njogove prirodoznansko slike (Mravlja, Žaba, Krt, Rak, Rastlinske svatbe). Tak« krepak in bogat jraik, lako izbran in Jnlion zlog, tako tenak krasosloren nkns sp dnbi lc redko in pnsamič pri naJili pisatoljih. Njnmn pristoji po vspj pravici jcdno izraej prvih nwst pri slovenskih. I*>pos3oveib. — Krjavec je bil tudi strokovnjak v prirodoznanstvu in kot tak Hi jo pridobil tastftn naslov naravoslovnpga pisatelja. Oral ]fi i drugimi vrpd lodino na tom našfim polji in boriti se inu jo bilo tre.ba z vsomi temeljnimi pojmi in bfsedami. A vže za njpga se je popfila slovpnska naravoslovna ter-rainolugija (nazvoslovjo) kakor ne nobena druga tako. Saj iniamo vže od njega dovoljno dpl Ui strokfl: prevel in predelal je na slovonski jozik prirodopis ž i-valstva (18(34, 1872, 1881 po Pokorncm, 1875" za nMatico" po Schodlorji) in za družbo sv. Mohorja je popisal v pctih zvozkih (1868—72) .domače in tuje živali" in .naše škodljive živali" v treh zvezkih (1880—82) v popularnem (priprostera), zanimivem zlogn, kakor le on zna. Nadalje je spisal prirodopis rudninstTa (18R7 po Fcllafkcvji, 1883 i7.vorno), vastlinstva (1875 za nMatieo") iu somatologijo (1881 po Woldfiehu). — Erjavec je zbiral tudi
126
narodno blago in posiušal pazno govorico narodovo: zato je jezik nje.gov tako lep, zato je bil tudi temeljit poznavatclj slovenžčine in njogova RPotna torba" v letopiaih .»Matice slovenske" (1875, 1871), 1880, 1882—83) hrani ranogo kridčuo iirejeuega narodnega blaga: rastlmskih in živalskih imeii in po narodn nabranih besed in rekov.
Erjavec je bil ud in ustsmovitelj vsem večjim narodnim drnstvom, uzoren v obik'ljsikem iu družabnom krogu, vsostransko izobražen in dejaask Slovan, a kujiževua zgodovina slovenska ga uvrsea mej prve leposlovee iu priro-d oslo v ce.
Siraon Jeuko se je porodil 1835. I. na Podreiein na Sorškem polji. SolaJ st1- je v Kranji, Novera mf.stu iu Ljubijani. JVa Dtioaji je dovršil po pre-bitih britkostih pi*avuslovje jn jc služii za koiKripijeuUi v Kamenika iu Kiunji, kder je umrl 1869. 1.
V n(ilasniku" je priobLoval svoje pesni in povesti in ^Pesmi11 nj^ove ao pvišle na svoUo 18G4 (05) v Oradei. — liil je možat in odločon Slovan, ki jc imel vžo takrat tako inišljenjt1 o sloviiiiakej i(k\ji. kakorŠna nekateriin ge sedaj nchee v glavo. In to slovansko prepričanje kakor tudi žalostne straDi njegovega življenja prepevajo ujpgove puozije. Visoke ideje odeva se skromno in prikupljivo obliko. Clorekoljnlmi nazori sa zrcalijo v nežuih verzih iu niod-rovanje pesnikovo iuia svoj izvor v modrovanji uarodovem. Snov je vzetii vseskozi iz domiuVga življmnja jji kar mn ne more izrnziti priroda, to jjju po-osebi umetaloost. Karodna m umetalua poozija si podajtiti roci, rodoljubje in parava se tešiU inoj seboj. V.se jo povedano kratko, a krepko, pripruslo in nežao, iz uaroda za narod.   Jenka istejemo mej prve sloveaskc pesnikc.
Matija Valjavec (Ki-atinauov) se je porodil 1834. 1. na Boii v Pral-dvorskej župi aa (ioronjskem in }p sedaj giinnazijsltj pn>l'«s«r in ud Jugoslo-vanske akadeinije" v Zagrebu.
Pesnikova) ju vže zgodaj po nNovieali", w»Slt>veaiji"., ntiliisii)kiiu in drugod, stvareč pesui v pravom uarodnem duliu zložo.ne in naravnost iz naroda vzete ali pa narodnc pmlolane, iu poscbno so sr inu posioeile dalj^ epskc pesoi iz živalskega iivJjenja (Vojska z volkoin in psom, Volk Riinljun . . .)¦ I'/'dal je tudi posebej svoje nPesmi". Prevol je za Janezičevo ^Ovetje" 8ofuklejev nAjaut" ilipo uarodnftj pcsui je zapcl daljfio epsko pcaen nZora in Solnca". Pisal je tudi o jezikoslovnih stvaroh nZora", lctopis nMatiee blov". 1874, 1877) in jako z^služne so njfigove Studjje o sfovenkkem naglasu (Kad jugosl. akad.). Najveii zaslug pa si je nabral pri nabiranji narodnega blaga (pesnij in pripovedk). yže po nGla8uikih", nNovicab", ^Bloveniji", nZoriu, nKresuu in drugod je raztfeseao muogo od njega nabranega narodnega blaga in posebno mnogo let se je pečaJ z uabiranjem pripovedk okrog Varaždina in v Medjimurji ( v kaj-kavskem naroeji) in 1888. ]. jo. izdal nNarodue pripovjedkc", ki jih je skupil V in okplo Varaždina, a ? letnikih nKresovihu je priobeil dolgo vrsto (83) pri-povedk v dotiboem narečji. taky, da bi ga hhko imenovali v tem obziru slo-venakega Vuka.
Zdravstvujl                                                                                 P. B..