KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA
RADIO/BREŽICE
f na «8,7 In 95,9 MMi
___________
Številka 96
Leto 4
Cena 240 SIT
23. december 2003
Naslednja številka bo izšla 8. januarja 2004.
Vražje dekle
Krško - Historični roman like Vašte z naslovom “Vražje dekle” slika življenje Krškega s širšo okolico v Valvasorjevem času. Polihistor in učenjak seje ukvarjal z znanstvenim delom, kako v nasprotju z duhom tistega časa je bilo njegovo početje, pa Vaštetova ponazori s čarovniškim procesom proti bistremu dekletu, kar je bilo za tisto obdobje nekaj običajnega. Vražje dekle v romanu preživi, uspe mu pobegniti. Ideja, da bi po tej literarni predlogi v Krškem naredili glasbeno dramo, seje pred desetletjem porodila ravnatelju Glasbene šole prof. Dragu Gradišku, pred štirimi leti so stekli dogovori, ki sojo naredili uresničljivo, 13. decembra je bila premiera.	...na strani 9
Bo držalo - “malo denarja malo muzike”?
Posavje - Za mnoge je silvestrovanje še v božjih rokah in zaradi tankih denarnic že danes vedo, da jim bo na koncu preostalo le tisto za domačo mizo (upamo, da bo vsaj primemo obložena) ali druženje pod milim nebom na ulici. To bo namreč letos spet mogoče v vseh treh posavskih mestnih središčih in še kje.
V	Sevnici in Krškem že nekaj let zapored organizirata silvestrovanje na prostem občini. V Sevnici bo občina tudi letos poravnala stroške organizacije, glasbe, ognjemeta ter osvetlitve in okrasitve mesta. V Krškem si občina te stroške deli z mestno krajevno skupnostjo, ki je organizator prireditve. Po nekaj letih bo drugačna, brez Nuše Derenda.
V	Brežicah doslej občina ni imela posluha za organizacijo rajanja na prostem. Po nekajletnem mrtvilu je lani silvestrovanje organiziralo gostinstvo Peteline, letos jim bo stroške organizacije, ki bodo okoli 3 milijone SIT, pomagala pokriti občina, ki bo primaknila milijon SIT. Zlasti brežiški gostinci na osrednji ulici pogrešajo več vrveža, nekoč uveljavljene stojnice z različno ponudbo ter z glasbenimi gosti. Župan pa zatrjuje, da od.gostincev in tudi drugih “zainteresiranih” ni dobil pobud in predlogov, ne odobrava pa, da bi občina sama vsiljevala nekaj, kar se potem ne bi prijelo.

na strani 3	Del brežiške ulice med “Santa Lucijo "in občinsko stavbo je pripravljen na najdaljšo noč.
Spoštovane občanke in cenjeni občani l
Voščim vam veseCe božične praznike in mirno, zdravo ter srečno novo beto. Želim, da bi s svojimi načrti, žefjami in hotenji prispeti na citj, ki ste si ga zastaviti za teto 2004.
Odg tej poti naj vas spodbudijo novi izzivi ter vodita votja in pogum.
OBČINA
Brežice
Župan občine “Brežice mag.Stndrej ‘Vizja/s sodetavci
občina krško
V	teh dneh, ko v nas vlada praznično vzdušje,
se tudi sam pridružujem sporočilu miru, ljubezni in prijateljstva. Pravijo, da staro leto živi od spominov, novo od pričakovanj.
Ko razmišljam, kaj naj prinese prihajajoče leto, si želim, da bi s skupnimi močmi gradili življenje na tem malem koščku zemlje,
ki nam pripada in ki ga bomo morali predati našim potomcem.
V	novem letu drug drugemu vlivajmo moči in pogum za naloge, ki si jih bomo zastavili.
Vsem občankam in občanom, sodelavcem ter poslovnim partnerjem želim mirne praznične dni, v letu 2004 pa obilo trdnega zdravja, medsebojnega razumevanja in delovnih uspehov.
Franci Bogovič,
župan občine Krško
Nesreča v “Meglici”
Artiče - Na cesti Artiče -Glogov Brod seje v petek dopoldne hudo poškodovala voznica Audi A4 brežiških registrskih označb, kije zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala s ceste. Težje poškodovano so iz vozila izvlekli gasilci Poklicne gasilske enote Krško. Voznica je na zdravljenju v brežiški bolnišnici. Odsek, kjer se je zgodila nesreča, domačini imenujejo “Meglica” in velja za izredno nevarnega. S.V.
Začeli so na lesu.
Brežice - Sredi decembra je 25 let dela obeležil Atletski klub F1T Brežice. Na svečanosti so se
spomnili vseh nekdanjih športnikov - uspešnih atletov, vseh predsednikov kluba, trenerjev in
Župan Vizjak z najboljšimi atleti in trenerji AK FIT
‘VESEL ‘BOŽIČ IH. SKEČHP2004 M,
‘Uredništvo ‘J\adia ‘Brežice/ %adia Sevnica in SavaQfasa
sodnikov, predstavili so vse najboljše rezultate, ki so jih klubski tekmovalci dosegli skozi četrt stoletja, in najboljše rezultate letošnje sezone, zahvalili so se vsem, ki so klubu kadar koli tako ali drugače pomagali. Ponosni so na nov atletski stadion, ki jim omogača dobre priprave na vsa - tudi najpomembnejša - tekmovanja, želijo si le še bolj spodobnih garderob, kot so tiste v leseni baraki ob stadionu. Upajo, da se jim bo želja uresničila prej kot ob naslednjem jubileju.
...na strani 10
ENTER
računalniška	CKŽ 58,KRŠKO
trgovina in servis	tel.: 490 5677
.če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
AKTUALNO
POSAVSKE HVSICE
Silvestri na Silvestrovo
V teh predbožičnih in prednovoletnih prazničnih dneh se vsenaokrog vrstijo najrazličnejši dogodki, med njimi veliko sprejemov in proslavljanj, ki kar spominjajo na stare čase. Seveda pa tudi v Posavju prevladujejo kulturne prireditve, medtem ko so najmlajši v pričakovanju še preostalih dveh dobrih mož. Nato bo seveda na vrsti poslednji dan v tem letu z veselimi silvestrovanji na vseh koncih in krajih.
Silvester Gorenc
Te dni pa so številni Silvestri še posebej na očeh. Brežičan Silvester Lopatič je v Krško pripeljal svojo firmo - gradbeni inženiring in pred novim letom izročil namenu sodobno poslovno stavbo pri Žadovinku. Uporabil jo bo za svoje potrebe, del pa oddajal v najem, med drugim tudi zavarovalnici Tilia. V Brežicah je medtem pogosto slišati še o dveh Silvestrih. Silvo, Silvester Jeršič starejši je aktiven predsednik brežiških veteranov osamosvojitvene vojne, sin Silvester pa je v brestaniški termoeletrarni vodja projekta v času garancijske dobe plinskih enot. Tudi v Krškem sta na očeh dva Silvestra. Posebej znan je že več de-
dišča, zato med vodilnimi ljudmi krajevne skupnosti obstaja bojazen, da bo mesto še bolj prazno in mrtvo. Je prav zaradi drugačnega mnenja, namreč da bi bilo dobro ohraniti osrednjo knjižnico v starem mestnem jedru, Silvester Mavsar prepustil predsednikovanje bolj izkušenemu in članu združene liste? Kot je znano, sta ta čas kulturna ministrica in direktorica Valvasorjeve knjižnice iz iste stranke?! Morda so v ozadju tudi kakšni drugačni rušiteljsko-graditeljski interesi? Ali p’a je Silvester Mavsar raje nadaljeval svoje ustvarjalno delo s pripravo bogate knjige o krških razglednicah in uspešne glasbene postavitve Vražjega dekleta.
Nekultura v kulturi
Bilo pa je minule dni v ospredju še več kulturnih dogodkov in prireditev. V Brežicah so predstavili ljubiteljske skupine, ki so letos presenečale na tujem od Škotske in Francije do Nemčije in Hrvaške. Na skupnem večeru doma niso mogle nastopiti, ker bi jih pregnal dež, saj primerne dvorane za pevce, plesalce, godbenike in tamburaše Brežice še vedno ne premorejo. Krško je večnamensko dvorano dobilo pred sosedi, četudi so v Brežicah odločitev o gradnji sprejeli prvi. Župan Vizjak pravi, da so posredi težave z lastniki zemljišč in zdaj pričakuje uspešen dogovor, začasno rešitev pa naj bi predstavljal obnovljen prosvetni dom z garderobami. Želijo sijih tudi domači atleti, ki jim je dovolj barak. Šaljivci pravijo: “Brežičani imamo prečudovit atletski stadion in prelepe garderobe - žal na dveh ločenih lokacijah!” Zelo kulturno so se od tega leta poslovili v Kostanjevici, ki je bogatejša za 15 originalnih knjig Valvasorjeve Vojvodine Kranjske in dvoje olj Božidarja Jakca. Tako padajo na plodna tla rezultati dolgoletnega neumornega dela Lada Smrekarja, ki se je, ozdravljen, tudi udeležil lepe slovesnosti. Toplo gaje pozdra-
Sin in oče Andrej in Lado Smrekarjeva
setletij Silvester Gorenc. Nekaj časa je bil tudi direktor Termoelektrarne Brestanica, upokojil pa seje kot direktor tovarne Videm. Vmes je uspešno županova! in prav njemu gre največ zaslug, daje Krško leta 1977 tako bogato proslavilo svojo 500-letnico in zaokrožilo sedanji Trg Matije Gubca ter ob urednikovanju Lada Smrekarja založilo obsežen jubilejni zbornik “Krško skozi čas”. Silvester Gorenc je zdaj znova opazen v javnosti, zlasti še, odkar je prevzel vodenje sveta za gradnjo nove Valvasorjeve knjižnice. Kaže, daje zagovornik postavitve sodobnega poslopja zunai občinskega sre-
vil njegov naslednik Bojan Božič, direktor Galerije Božidar Jakac.
Podobnega medgeneracijskega sodelovanja, žal, ni v Posavskem muzeju Brežice. Ob zaključku nedavne okrogle mize, ko je dr. Ivanka Počkarjeva predstavila svojo doktorsko disertacijo o brežiških rokodelcih in obrtnikih, so začudeni udeleženci lahko slišali tudi nevsakdanjo informacijo. Direktor javnega zavoda mag. Tomaž Teropšič naj bi namreč Ivanki Počkar prepovedoval sodelovanje na omenjeni okrogli mizi zaradi konkurenčne klavzule (?), terjal nekakšne naročilnice za kritje stroškov in imel celo odškodnin-
ski zahtevek v znesku 30.000 tolarjev!? Kljub temu, da muzej Počkarjevi menda ni prispeval nič za doktorat! Ker je vse to le še eden od številnih dokazov skrhanih odnosov v največji brežiški kulturni ustanovi, bi kazalo, morda ob sodelovanju župana Vizjaka, obe strani pomiriti in ju spraviti ter urediti odnose, da ne bi sedanji položaj v Posavskem muzeju slabo vplival tudi na delovne rezultate. Tako kot bi spravni obred bil dobrodošel tudi med nekdanjima strankarskima udoma SDS Vizjakom in Veršcem. Slednji je na zadnji seji občinskega sveta županu spet natrosil obilo maščevalnih očitkov; če bi bila resnična vsaj polovica, bi Vizjak moral kar odstopiti. Po natanko letu dni, odkar je sedel v vogalno sobo na občini Brežice, vendarle nima razloga za takšno dejanje. Kot je ob obletnici povedal novinarjem, je kljub poslanskim nalogam, ali pa prav zaradi tega, ker je bliže državnemu vrhu, uspel zastaviti mnogo nalog. In optimističen je, ker ima občina zaradi svoje strateške lege ob južni meji mnogo razvojnih priložnosti. Le uresničevati jih je potrebno. Vendar ne tako, kot je to država storila z
je obisk prvega policista Marka Pogorevca, ki je pohvalil dobrote gospodinje Rezike. Sevniška menedžerka Marija Jazbec je ponosna drugače, saj je kot predsednica univerze za tretje življenjsko obdobje uspela hitro pritegniti množico žensk. Srečujejo se v najrazlič-
Marija Jazbec
nejših ustvarjalnih delavnicah in že je, predvsem iz moških ust, slišati prve opazke. Stare mame so menda tako zavzete s šivanjem, rezljanjem, risanjem in učenjem tujih jezikov, da nimajo več časa niti za kuhanje. So pa v Sevnici bolj v skrbeh,
Ivanka Počkar in Andrej Vizjak
odprtjem mednarodnega mejnega prehoda na Obrežju. Slišati je, da se kljub odprtju in sprostitvi prometa dela dejansko šele zaključujejo, voda na novem delu naj ne bi bila pitna, menjalnica ne deluje, javnih sanitarij je premalo, stare pa so brez elektrike in kanalizacija je uničena. Mar ne bi z odprtjem, se sprašujejo potniki in zaposleni, kazalo počakati še kak teden, da bi vse slabosti in napake odpravili?
Raznoterosti od tu in tam
Za dobre medsoseske odnose medtem še kar najbolj skrbijo posavski seniorji. Da so resnično
kakšen socialni čut ima Dare Južna, ki je od družine Polovič odkupil 40-odstotni delež Lisce. Povsem druge skrbi imajo v Krškem okrog delovanja prave univerze. Odkar je Valvasorjev center zapustil Martin Bratanič, je malo slišati o “dolenjski” visokošolski ustanovi. Zdaj dr. Janez Usenik o študiju logistike menda le “prodaja meglo” in na Fakulteti za pomorstvo naj bi mu zaradi “plon-kanja” pretila celo izguba delovnega mesta. Je pa zato ob morju, v portoroški Drogi, pred božičem kot predsednik uprave pristal Andrej Božič iz Krškega. Pa ne tisti Andrej Božič, ki seje medtem zaposlil pri Zoranu Šolnu, ki ostaja na čelu
Marko Pogorevc in Rezika Šekoranja
najboljši v državi, potrjuje pri- območne Zavarovalnice Tri-znanje njihovemu predsedniku glav še en mandat.
Ediju Komočarju. Za gostilno PA SREČNO!
Šekoranja na Bizeljskem je v
predbožičnem času bilo priznan-	Vlado Podgoršek
______________________________________SavaGfe, 23.12.2003
Zaradi uvoza višje cene elektrike
Ljubljana - Holding Slovenske elektrarne (HSE) je predstavil poslovanje v letošnjem letu, ki ga bo Skupina HSE sklenila s približno poltretjo milijardo dobička, orisal pa je tudi poslovne načrte za prihodnje leto, ko je zaradi dražje električne energije iz uvoza pričakovati tudi dvig domačih prodajnih cen,
Slovenija bo namreč morala ki prodaja polovico v NEK proiz-uvoziti 2500 giga vatnih ur elek- vedene elektrike, uspelo za hol-trične energije, kar predstavlja dingove kupce doseči dodatno približno polovico letne proiz- znižanje. Ob vseh ukrepih, ki jih vodnje krške nuklearke (NEK), je holding sprejel, da ne bi prišlo HSE v teh dneh sklepa pogodbe do skokovitega porasta cen elek-o prodaji električne energije za trične energije za podjetja, osta-prihodnje leto, cene pa je v pri- 'ja kot ena prednostnih nalog merjavi z letošnjim zvišal do 15 gradnja verige hidroelektrarn na odstotkov, vendar ne za lastno spodnji Savi. proizvodnjo. HSE je celo skle-	Podražitev je predvidena tudi
nil, da bo za doma proizvedeno za gospodinjstva, o datumu in
Minister za okolje Janez Kopač je pred dnevi direktorju HES Dragu Fabjanu izročil certifikata kakovosti ISO 9001 in ISO 14001.
električno energijo cene znižal in odstotkih pa državni sekretar za tako delno kompenziral zvišanje energetiko Djordje Žcbcljan ni cen na evropskih trgih. Direktor želel govoriti, nakar je le po-Drago Fabjan je povedal, da jim vedal, da osebno predlaga 5 od- I je skupaj z družbo ELES GEN, stotno zvišanje. B.D.	)
Skrivnostni amandmaji ogrožali proračun
Sevnica - Po “dvomesečnem garanju”, kot je pripravo in usklajevanje proračuna, ki so potekala na ravni odborov, krajevnih skupnosti in političnih strank, označil župan Kristijan Janc, je proračun pod streho. Pripravljalci so se oddahnili, saj je sprva kazalo, da bo zaradi amandmajev, ki so jih skupno predložili predsedniki LDS, SDS, ZLSD, PUM in NSi, proračun sprejet šele prihodnje leto.
Svetniki ugotavljajo, da je 2 milijardi in 400 milijonov SIT, kolikor je proračun težak, premalo, da bi z njimi pokrili vse potrebe in želje, pa vendar se strinjajo, da bo potrebno prvenstveno poskrbeti za gospodarstvo, za kar bo proračun v prihodnjem letu namenil 165 milijonov SIT neposrednih spodbud, preko 100 milijonov bo treba nameniti za odplačilo blanške šole, prednost ima tudi vodooskrba, pri čemer računajo še na sredstva SAPA-RD, veliko bo občina vlagala v obrtno cono v Boštanju - tudi pri tem računajo na 30-odstotno pomoč države, sredstva pa bodo namenjali še za pridobivanje projektne dokumentacije za vrtec, za OŠ Tržišče in podobno. Svetnikom je jasno, da v prihodnjem letu ne bo nič z izgradnjo stanovanj, saj denarja ni, knjižnica bi potrebovala dodatna sredstva za nabavo knjig, če hoče kandidi-< rati še za državna sredstva, čim-prej je potrebno pokreniti akcijo pridobivanja dokumentacije za izgradnjo doma Partizan. Svetniki si želijo tudi obnovo ali vsaj redno vzdrževanje kulturnih dvoran, ki so v vsaki drugi vasi, v Krmelju bi morali dograditi jasli in v šoli urediti sanitarije, mladi bi radi Mladinski center, popravila je potreben mirnski most...
Umirjeno razpravo so razburka lijunandtnuiLlii sq iih na seii
županu v pisni obliki podali sopodpisani predsedniki LDS, SDS, ZLSD, PUM in NSi. Župan, kije bil prepričan, daje proračun tik pred sprejemom, ni mogel skriti ogorčenja, prisotni pa so ugibali, za kakšne amandmaje gre, saj jih ni nihče prebral oziroma predstavil. Po daljši polemiki o lobiranju in o tem, kdo bo koga učil demokracije, so se svetniki odločili za predah.
Po njem so se trezneje lotili presoje amandmajev, vrednih 85 milijonov SIT, ki naj bi jih dobili tako, da bi zmanjšali stroške občinske reprezentance in pisarniškega materiala, informiranja in samopromoviranja občine, svetovanja za HE, manj sredstev naj bi namenili za veseli december in razna sponzoriranja, za turistično promocijo občine ter za obiskovanje jubilantov. Tako prihranjena sredstva pa bi namenili za Salezijanski mladinski center, za pihalno godbo, za gradnjo stanovanj v Krmelju, za knjižnico, pa za posodobitev cest Murence-Leskovec, Gračka Gora, Krmelj-Križišče-Grahovica, za dokončanje ceste v Žabjeku, za kulturni dom Šentjanž, za spodbujanja zaposlovanja in podobno.
Večino teh postavk so po razpravi vnesli v proračun in ga na koncu tudi sprejeli.
_______Nada Černič CvetanovsjjL
AKTUALNO
Kako v novo leto
Posavje - V občinskih središčih se je vedno silvestrovalo na prostem, v Krškem in Sevnici je čakanje novega leta na prostem že ustaljeno, v Brežicah pa se organizirano silvestrovanje ob dosedanji skromni pomoči občine šele prijema. Še vedno pa Brežičani in Sevničani radi zahajajo v Krško, saj je tamkajšnje silvestrovanje z Nušo na trgu pred kulturnim domom prevzelo največ Posavcev. A letos bo drugače. Še vedno pa so na silvestrovanje na prostem v občinska in krajevna središča vabljeni vsi.
V Brežicah premalo pobud
V brežiškem mestnem jedru so lani mrtvilo ob vstopu v novo leto prekinili Petelinčevi, ki so silvestrovanje pripravili .pred svojim gostiščem nasproti občinske zgradbe. A so po besedah Darka Petelinca vse stroške v višini okoli 2,8 milijona SIT krili sami, občina je primaknila le sto tisočakov za ognjemet, župan pa je ob polnoči zbrane nagovoril ob zdravici.
Petelinčevi bodo kljub temu vztrajali, saj bi radi obudili pričakovanje novega leta na ulici za vse občane. Tudi letos so za sponzorstva prosili tako občino kot Zavod za turizem. Občina je na pomoč priskočila z milijonom SIT za večji ognjemet, nad Zavodom so močno razočarani, ker se drugo leto zapored ni odzval, čeprav, kot pravi organizator, silvestrovanje ni dogodek, povezan z gostinstvom, temveč gre za promocijo občine in je namenjeno vsem obiskovalcem. Darko Peteline meni, da bo Zavod za turizem moral prerasti prepričanje, da so turizem v občini le Terme Čatež in Mokrice.
Letos bodo s silvestrovanjem pričeli ob 21. uri, po lanskem dobrem odzivu pričakujejo od dva do tri tisoč ljudi, za zabavo bodo
skrbeli Okrogli muzikantje, ob polnoči bo voščil župan mag. Andrej Vizjak, ki napoveduje bogat 10-minutni ognjemet.
Petelinčevi so pomagali tudi pri organizaciji obiska Božička in dedka Mraza v organizaciji Občine Brežice, Zveze prijateljev mladine in Mladinskega centra Brežice. Župan Vizjak pravi, da bi z veseljem podprli tudi druge pobude -Zavoda za turizem, društev, organizacij ali gostincev, vendar konkretnih predlogov doslej ni bilo.
Občina je letos za okrasitev mesta namenila 1,5 milijona SIT, zaradi obnovljenih fasad in dotrajanih svetil, pa tudi vsakoletne enoličnosti, so se odločili za drugačno okrasitev s smrečicami in lučkami. Ob tem poudarja, da
Darko Peteline pred lokalom
za okrasitev niso namenili nič več sredstev, kot jih je bilo namenjenih doslej, učinek pa je po njegovem prepričanju precej drugačen.
“Prišel” bo tudi Hendrix
V Krškem bo letos organizirano silvestrovanje na Trgu Matije Gubca že četrtič. Občina iz proračuna namenja 2 milijona SIT, vsaj še enkrat toliko pa bo šlo iz blagajne Krajevne skupnosti (KS) mesta Krško, ki je zadolžena za organizacijo. Oblikovali so poseben organizacijski odbor na čelu z ravnateljem Glasbene šole Kjško prof. Dragom Gradiškom, ki je odgovoren za odrsko vsebino najdaljše noči v letu, v organizacijo redarske službe in varnosti pa je vključen tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Na prizorišču bo igral krški Plesni orkester, ki ima v programu preko 80 skrbno izbranih skladb. Ker v občini zorijo odlični vokalni solisti, so jih pet angažirali za skupen nastop z orkestrom. Odrska scena in dogajanje med - upajo - razigranimi obiskovalci se bo odvijalo tudi na velikem platnu. Drago Gradišek obljublja pravi “šov”, vseh podrobnosti ni želel razkriti, jih bo pa na nenavaden način obiskal najboljši kitarist vseh
časov legendarni Jimmy Hendrix. Sicer pa Krčani že ves december ponujajo v Kulturnem domu in zunaj njega praznični program najrazličnejših prireditev, in vsakemu sodelujočemu društvu iz KS ta za nastop primakne 130 tisočakov.
V novo leto s Pop designom
V Sevnici je že nekaj let organizirano silvestrovanje na prostem pred lokalom Paradiž. Tildi letos je organizator občina, ki krije stroške organizacije, glasbe, ognjemeta pa tudi osvetlitve in okrasitve mesta Sevnica. Zato bo porabila 3 milijone 800 tisoč SIT, Gostinsko podjetje Sevnica pa bo poskrbelo, da občani ne bodo ostali suhih grl. Zabava se bo začela ob 22. uri, za prijetno razpoloženje bo skrbela skupina Pop design, ob polnoči pa bo Sevnico razsvetlil ognjemet.
Živahno bo tudi v Krmelju, kjer bodo skupaj stopile vse tri krajevne skupnosti, Šentjanž, Krmelj in Tržišče. Gostišče Barbara bo poskrbelo za gostinsko ponudbo, za zabavo bo skrbela živa glasba, ognjemet pa bo v Krmelju uro kasneje kot v Sevnici.
Suzana Vahtarič Branka Dernovsek Nada Černič Cvetanovski
Upokojenci nekdanje SFRJ diskriminirani?
Brežice - Na področju Brežic je po neuradnih podatkih okoli 600 upokojencev republik nekdanje SFRJ s stalnim prebivališčem v Sloveniji, v državi menda okoli 2000. Ti upokojenci so se poenotili in zahtevajo spremembo zakonov za zagotavljanje socialnega varstva. Zakon jim zagotavlja le socialno varstvo, ne pa pokojnine, primerljive slovenskim.
Za pokojninsko dobo, priznano v drugih republikah nekdanje SFRJ, zahtevajo pokojninske pravice in pokojnine v obsegu in v višini, ki je primerljiva s slovenskimi pokojninami in pravicami upokojencev. Zato so se na srečanju v Brežicah, ki gaje pripravil dolgoletni borec za pravice te skupine upokojencev Anton Supančič iz Dobove, poenotili, da se organizirajo v društvo. Kot so poudarili, se državni zbor (DZ), Ministrstvo za delo in celo varuh človekovih pravic zanje niso zavzeli.
Upokojencem sta prisluhnila župan mag. Andrej Vizjak ter predsednik resornega odbora v DZ Stanislav Brenčič, oba sta svetovala organiziran nastop. Brenčič je predlagal, da opravijo tudi javno poizvedovanje, koliko je v državi tovrstnih upokojencev. Zbrani so za predsednico iniciativnega odbora, ki bo ustanovil društvo, izvolili Majdo Giaschi iz Ljubljane. Po njenih Podatkih naj bi bilo v državi nekaj več kot 2000 tako prizadetih upokojencev.
Upokojenci SFRJ so razočarani nad državo.
Na zboru v Brežicah so izpostavili zahtevo, da Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) prevzame vse upokojence z naslova nekdanje SFRJ ali pa vsaj prizna dodatke, kot jih imajo drugi slovenski upokojenci ter da se pri izračunu pokojnin upošteva vsa delovna doba.
Kljub temu da so do osamosvojitve živeli v skupni državi, imajo za pokojninsko dobo do
leta 1991 status zavarovancev tujih držav in iz tega izvirajo njihove težave in kot trdijo, tudi vse večje razlike.
Na težave je pred časom opozorila skupina okoli 125 občanov Brežic; ki so se obrnili na poslanca Jožeta Avšiča. Taje pripravil pobudo ministru dr. Vladu Di-movskemu. Avšič je poudaril, da oba s poslancem Vizjakom opozarjata na to pobudo, tudi minister Dimovski je septembra v državnem zboru obljubil ureditev statusa te skupine upokojencev.
Suzana Vahtarič
ftMKETft
Praznični biišč ali beda?
Pred nami so praznični dnevi, izložbe trgovin in mestne ulice pa nas na praznike opozarjajo že od začetka decembra. Nekaterim se zdi to prezgodaj in glede na to, da mnogi zaradi socialnih stisk skoraj nimajo za kruh, pravijo, da je to razmetavanje denarja. Drugi so spet trdijo, da si vsaj za praznike lahko privoščimo malo blišča. In kaj o tem menijo naključno izbrani Posavci?
Alojz Konec, akademski slikar iz Sevnice: Novoletna okrasitev mest, pa naj bo Sevnice, Krškega ali Brežic, kaže, da imajo ljudje dobre želje in bi radi polepšali kraj, a se v glavnem dela nenačrtno. V Sloveniji se nasploh ne ve, kdo kaj dela; novoletne okrasitve v glavnem delajo električarji. Na zahodu pa imajo to dosledno urejeno, zato je tudi estetki učinek večji. Moram pa priznati, da je stara Sevnica zelo okusno okrašena, žal v njej ni veliko življenja.
Kristijan Umek, šolar iz Krškega: Krško se mi zdi dovolj okrašeno in te lučke dajejo občutek prazničnih dni, čeprav ni snega, ki naredi še bolj pravo vzdušje. Vsi okraski pa se podnevi ne svetijo, jih ni opaziti, bleščijo se šele s prvim mrakom. Poleg okrasitve se mi zdi super, če je v zadnjih dneh leta več prireditev, da se že zunaj kaj dogaja, da pride Božiček ali dedek Mraz.
Polona Žibert, restavratorka z Mosteca:
Okrasitev mesta odobravam, vendar so mi bile Brežice prejšnja leta lepše okrašena, letos delujejo bolj skromno. Morda je to tudi odraz, koliko denaija je v proračunu. Silvestrovanja zunaj se mi zdijo “fajn” rešitev, da lahko praznujejo tudi tisti, ki si drugačnega praznovanja ne morejo privoščiti. Sami bomo doma, okoli polnoči pa bomo odšli v mesto. Doslej smo pogrešali silvestrovanje v mestnem jedru.
Jurc Tomič, gostinec iz Brežic: Moti me,
: da ni osrednja mestna ulica v celoti okrašena j vsaj od občinske stavbe do Prosvetnega doma | ne pa da se vse konča pri sodišču. Nič se ne j dogaja ni vzdušja, na ulici ni žive duše, ne prireditev ne obiskovalcev. Vse zgleda, kot da je že konec januarja. Mislim tudi, da javnost ni obveščena kaj se bo dogajalo za Silvestrovo. V Brežicah bi se morali bolj zgledovati po sosednjih občinah.
Nikolaj Brežan, poklicni vojak iz Sevnice:
Zdi se mi, da je Sevnica kar lepo okrašena; nobenega pretiravanja ni opaziti, ampak ravno toliko, da se ve, da se bližajo prazniki. Moti me sicer, ker začnejo z okrasitvijo tako zgodaj, že novembra, ponavadi pa ostane mesto razsvetlje-no še januarja. Koliko taka okrasitev stane, ne vem, mislim pa, da ni predraga in da si malo “blišča” pač moramo privoščiti.
Vinko Lopert iz Brežic:
Kot predstavnik slovenskega podjetja Comerc Ljubljana sem v Zagrebu delal nekaj več kot 8 let. Tildi drugje v tujini, a težave imam le z delovno dobo na Hrvaškem, zaradi konvencije med državama iz leta 1998. Po stotih dostavljenih spisih zdaj s Hrvaške pričakujem končno odločbo o pokojnini, ki bi morala biti po mojih izračunih za 100 odstotkov višja, kot je po veljavni začasni odločbi. Že leta 1999 mi je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na pritožbo glede odmere hrvaškega deleža pokojnine odgovorilo, da je v pripravi sprememba zakona, a ta še ni ugledala luči sveta. Nekateri upokojenci so zato v resnih socialnih .škripcih.
Ob lanskoletni podoknici smo v našem časopisu poročali, da so na kmečkem turizmu Čučnik v Polani pod Lisco rešili stanovanjski problem šestih čilih upokojencev iz občine Šentjur pri Celju. Namesto v dom upokojencev, kjer imajo prostorsko stisko, seje šest mož naselilo na kmečkem turizmu v neokrnjeni naravi, kjer imajo vso oskrbo. In eden od teh upokojencev, Franc Pondelak, je bil očitno tako navdušen nad lokacijo in nad postrežbo gospodinje Martine, da ji je namenil podoknico Nedeljskega. Takrat seje veselila vsa vas, pilo seje, pelo in plesalo, o tem sta podrobno poročala Nedeljski dnevnik in SavaGlas. Če bi bili
inšpektorji res tako natančni in ažurni, bi verjetno pogledali in povprašali, za kakšne in katere stanovalce gre in bi hribovski domačiji svetovali, kako naprej.
Po izbruhu afere “Črni les” pa so se inšpektorji podali čez hibe in doline in skušali iskati grešne kozle povsod. Obiskali so tudi Čučnikove. Gospodinja Martina, ki pravi, da nima česa skrivati, je že kar malce zagrenjena, saj ni lahko preživeti na gorski kmetiji pod vrhom Lisce, ki jo bolj kot turisti obiskujejo inšpektorji in mrzel piš planinskega vetra.
Na Polani imajo trenutno v oskrbi 24 upokojencev iz štirih občin; iz Laškega, Šentjurja pri Celju, Šmarij pri Jelšah in Sevnice. Vendar pa imajo s centri za so-
cialno delo sklenjene pogodbe le za osem upokojencev - za tiste, ki so socialni podpiranci in si sami ne morejo pokriti stroškov oskrbe, kije pri Čučnikovih znatno nižja kot v domovih upokojencev. “Problematični” so tisti, ki so samoplačniki; ker sami krijejo stroške oskrbe, zato s centri za socialno delo pač ni bilo potrebno podpisovati pogodb. Navsezadnje pa se lahko - tudi na jesen življenja - ljudje sami odločajo, kje in kako jo bodo preživeli.
Čučnikovi so sicer že pred časom začeli s postopkom pridobivanja ustrezne dokumentacije, kot so dovoljenje za delo, sprožili so postopek za dopolnitev dejavnosti turistične kmetije, na kateri je možna tudi nastanitev,
Inšpektorjev ne zanima življenje, temveč paragrafi!
Polana - Ko je 20. aprila lani slavni podokničar Franc Pestotnik po lestvi lezel h gospodinji Martini Čučnik na kmečkem turizmu Polana pod Lisco, se sledpji niti sanjalo ni, s kakšnimi težavami se bo srečevala dobro leto za tem. Čučnikovi namreč na svojem kmečkem turizmu gostijo upokojence, za katere ni bilo prostora v domovih upokojencev ali pa tja niso želeli iti. Po izbruhu afere “Črni les” bi nekateri radi očrnili vse take nastanitve.
Čučnikova si jc pridobila ustrezno izobrazbo.
Afera “Črni les” je po nepotrebnem vrgla temno senco na vse “hiše”, ki se ukvarjajo s tako imenovano družinsko oskrbo. Sicer pa je glavni oziroma edini očitek inšpektorja Čučniko-vim, da nimajo dovoljenja za nastanitev cjseb in tovrstno dovoljenje v kratkem pričakujejo.
S pridobitvijo dovoljenja za nastanitev bodo stvari tudi for-malno-pravno urejene, oskrbovanci pa bodo živeli enako lepo kot prej. Sicer pa - inšpektorjev in birokratov ne zanima življenje, temveč zgolj paragrafi.
Nada Černič Cvetanovski
GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO
Standard kakovosti največjemu sadjarju
Krško - Evrosad Krško, Sadjarstvo Blanca in 43 malih sadjarjev se je povezalo v Sadjarsko zadrugo Evrosad, ki je na podlagi programa pridobila status Organizacije proizvajalcev, kar je pomembno za vstop v Evropsko unijo. Evrosad in Sadjarstvo Blanca sta pridobila tudi standard kakovosti ISO 9001/2000. Te pomembne dosežke so posavski sadjarji obeležili s svečanostjo, ki sta se je udeležila tudi kmetijski minister Franci But in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk.
Sadjarska zadruga Evrosad je tretja s statusom Organizacije proizvajalcev v Sloveniji. Želi postati največja pridelovalka v državi z 20 tisoč tonami kakovostnega sadja na leto, kar je velika organizirana ponudba tudi za evropske razmere. Danes skupna pridelava poteka na 494 hektarjih, ker pa tečejo dogovori za članstvo še s Sadjarsko zadrugo Posavje, bo v prihodnjem letu pridelava sadja za blagovno znamko Evrosad že na več kot 600 hektaijih.
Organizacija proizvajalcev v prodajnem smislu pomeni koncentracijo ponudbe in s tem večje možnosti za obstanek na evropskem in drugih trgih. Tržni red za sadje in zelenjavo ima za osnovo carinsko zaščito in vhodne
Kmetijski minister Franci But je poudaril, da organizacija proizvajalcev ni potrebna zaradi birokratskih kapric Slovenije, ampak jo Evropa zahteva zato, da organiziranost ponudbe pomeni preglednost in čim boljšo prepoznavnost, kar je pomembno za trženje. Sicer pa Slovenija pridela več sadja, kot ga porabi, zato je odpiranje trga pomembno.
Posavski sadjarji so prva moža domače kmetijske politike Buta in Vriska ter državno sekretarko Špelo Terpin izzvali z vprašanjem, kdaj jim bo država dala takšne pogoje, da bodo izenačeni s konkurenco v Evropi. Očitek leti na nerealno stroge pogoje za nameščanje kapljičnih namakalnih sistemov, brez katerih ne bo pridelave prvovrstnega
cene, za izvoz v države zunaj unije pa obstajajo posebne spodbude. Skozi organizacije proizvajalcev evropska kmetijska politika izvaja ukrepe, kot so interventni umik pridelka s trga, dodeljuje sredstva za promocijo in za investicije. Določene programe unija financira namreč samo skozi takšno organiziranost.
sadja. Ministrstvo za okolje namreč za izdajo vodnega dovoljenja za namakalne sisteme ne upošteva dejstva, da ti ne ogrožajo zalog pitne vode in nimajo resnejših posledic v prostoru. Državnozborski poslanec Brane Janc, ki je predsednik odbora za infrastrukturo, je obljubil takojšnje srečanje z ministrom za okolje Janezom Kopačem, da bi se do pomladi lahko zakonodaja sprostila v prid investicijam v sadjarstvu in zelenjadarstvu.
Ob vstopu v EU, ko se bodo v kmetijstvu zmanjšala delovna mesta, namreč ni nepomembno dejstvo, da 4 ha nasadov sadja ali 2 ha zelenjave stroškovno pokrivata eno delovno mesto.
Direktor Sadjarstva Blanca dole Ratajc in lastnik Evrosada Ivan Kozole
Sadjarska zadruga Evrosad ima v načrtu usposobiti 100 kmetij v regiji, ki bi se preživljale s sadjem. Evrosad Krško in Sadjarstvo Blanca sta to nedvomno sposobna izpeljati, saj sta v tej branži ob podjetju iz Avstrije in enemu iz Švice edina med evropskimi podjetji, ki imajo certifikat kakovosti ISO 9001/2000.
Branka Dernovšek
Energetsko svetovanje za občane
Učinkovita raba energije v gospodinjstvih
Učinkovita izraba energije postaja vedno bolj pomembno področje, ki se ga moramo zavedati. Najprej na slikovitem primeru razjasnimo bistveno razliko med učinkovito rabo energije in varčevanjem. Učinkovita raba energija ne pomeni pozimi sedeti v stanovanju v bundi in se prepričevati, kako varčujemo. Bistvo učinkovite rabe energije je v izvedbi ukrepov z namenom znižanja porabe energije. S tem znižamo porabo denarja in posredno negativne vplive na okolje, ki je zaradi večanja populacije vse bolj prizadeto. Smisel izvedbe teh ukrepov je v dvigu življenjskega standarda in ne obratno.
Za ukrepe, kijih delimo na investicijske in neinvesticijske, se odločimo ob pojavu znakov prevelike rabe (visoki računi za energijo, hladni in vlažni zidovi, rosna okenska stekla, razpadajoč dimnik, letna raba goriva nad 15 1 kurilnega olja na m2 ogrevane površine ipd.)
Neinvesticijski ukrepi
Večini so najljubši neinvesticijski ukrepi; med najbolj enostavne in učinkovite sodijo;
Ogrevanje: zastrta grelna telesa oddajajo v prostor manj toplote; brbotanje v ogrevalih pomeni, daje v sistemu zrak, ki ga izpustimo na ventilu in tako izboljšamo izrabo energije do 15%; z znižanjem temperature v prostorih za eno stopinjo C ponoči zmanjšamo porabo za 6%; zvečer zastremo okna (zavese in pol-kna) in zmanjšamo izgube do 15%; z neustreznim zračenjem prostorov (okna “na kip”) porabimo do 20% več energije; ogrevalnega sistema pozimi nikoli popolnoma ne izkjučujemo (ponovno ogrevanje podhlajenih zidov zahteva več energije, zamrzovanje pa poškoduje inštalacije in zgradbo).
Voda: s pet minutnim tuširanjem namesto kopanja v polni kadi porabimo trikrat manj tople vode (energije); varčni pršni nastavki porabijo za 30% manj vode; odpravimo nerazumno umivanje zob ob odprti vroči vodi.
Novogradnja: k načrtovanju vključimo strokovnjake za posamezna področja. Pomembna je izbira lege, postavitve v prostor glede na smeri neba ter razmestitev bivalnih prostorov. 'Objekt naj bo enostavne oblike, saj razčlenjenost pomeni višjo porabo; možnost izrabe sončne energije za toploto in naravno osvetljenost.
Poraba dovedene energije (120%) v objektu z upoštevanimi pribitki: izgube ogrevalne naprave (30%), topla voda (20 %), prehod toplote skozi zunanje stene (25%), okna (20%), skozi streho (10%), ventilacijske izgube (10%) in skozi tla (5%). Energetsko varčevalni potencial v Sloveniji ocenjujemo na 75% z ukrepi na ovoju stavbe in 25% z ukrepi na ogrevalnem sistemu.
Pri nasvetu stranki izvedemo oceno rabe objekta glede na gradbene lastnosti zgradbe. Z oceno toplotnih prehodnosti predlagamo ukrepe in ovrednotimo vračilno dobo investicije. Toplotna prehodnost (U) pomeni količino toplote, ki prehaja skozi površino Inf pri temperaturni razliki I stopinja C. Čim nižji je U, tem manjše so izgube. Priporočene U vrednosti za zasteklitev 1,1 W/ nfK; zunanje stent/0,4W/nf K; streho 0,25 W/m2K.
Cene končne energije, kjer upoštevamo kurilno vrednost in izkoristke sistema, se približno ocenjujejo: za bukova drva - 5 SIT/kWh. ekstra lahko kurilno olje in zemeljski plin - 9,5 SIT/ kWh, utekočinjen naftni plin 13 SIT/kWh in za električno energijo od 13 do 20 SIT/kWh. Cene so trenutne in naraščajo.
Svetovanje v torek in četrtek, od 16. do 18. ure, ob predhodnem dogovoru na tel.št. 051/344-633 ali 041/659-869.
Marko Pirc, energetski svetovalec ENSVET
Prihodnijč: Investicijski ukrepi
Stabilno in poslovno uspešno leto v nuklearki
Krško - Letošnja proizvodnja električne energije na pragu Nuklearne elektrarne Krško (NEK) je znašala 4960 giga vatnih ur (GWh). Od aprila oddajajo polovico v elektroenergetski sistem Hrvaške, kakor določa Mednarodna pogodba o nuklearki. Soupravljanje pod nadzorom obeh lastnikov poteka dobro, sta zatrdila direktor Stane Rožman in njegov hrvaški namestnik dr. Vladimir Jelavič.
Nuklearka bo poslovno leto 2003 sklenila z 1,5 milijarde SIT dobička, kar bo gotovo razveselilo oba lastnika. Mednarodna pogodba namreč ne predvideva dobička, ki bo razdeljen lastnikoma, je povedal Rožman. Solastništvo takšnega objekta je specifika v svetovni praksi, so potrdili člani misije Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki so septembra obiskali nuklearko in ji z vidika obratovalne ravni ter številnih izvajanih dobrih praks izrekli vso pohvalo.
Direktor Rožman poudarja, da mora biti NEK zaradi varnosti ne le dobro vzdrževana, ampak tudi opremljena na visoki tehno-
kape in statorja glavnega generatorja. Z vlaganjem v turbino se bo žmogljivost elektrarne povečala za 15 do 20 MWh.
Letošnje izredno sušno poletje, ki mu je sledilo nenadno naraščanje Save, je pokazalo, daje nujna tudi posodobite^ zunanjega hladilnega sistema. Poleti so zaradi nizkega vodostaja izgubili 290 GWh, v jeseni pa je zaradi narasle Save in naplavin odpadlega listja, ki je zadušil hladilni sistem, prišlo do samodejne zaustavitve elektrarne. Razmišljajo o nadgradnji obstoječega hladilnega sistema ali o varianti popolnoma zaprtega kroga, o čemer bo glede na idejne projekte končno
Stane Rožman in Vladimir Jelavič
loški ravni, s čimer se strinjata oba lastnika. Dobro sodelovanje je izkazano s potrjenim poslovnim načrtom za leto 2004 in petletnim programom vlaganj. Povprečno bi letno investirali v izboljšave od 15 do 18 milijonov evrov. Med večjimi naložbami bodo zamenjava tlačnih rotorjev turbine, zamenjava reaktorske
odločitev podal nadzorni odbor.
Rožmanov namestnik Jelavič ocenjuje, da lahko povolilna Hrvaška v organih nadzora sicer zamenja katerega od svojih predstavnikov, kar pa na proces dela v nuklearki ob izpričanih rezultatih zagotovo ne bo imelo vpli-
Le zadovoljen delavec
dobro dela
Radna pri Boštanju - Konec letošnjega maja je podjetje Siliko iz okolice Ljubljane od Jutranjke kupilo skladišče s šivalnico. Po hitri in temeljiti obnovi objekta so v decembru pričeli s poskusno proizvodnjo. Investicija v nov obrat brez vrednosti strojne opreme, ki sojo preselili iz matičnega podjetja, znaša 600 milijonov SIT. Na Radni je po besedah direktorja Janeza Koprivca predvidenih 50 delovnih mest, ta čas jih je zasedenih 29.
Inženir strojništva Janez Koprivec je z dejavnostjo orodjarstva, gumarstva in plastike začel kot obrtnik na domači kmetiji v Brezju pri Ljubljani. Povpraševanje po tesnilih za avtomobilsko industrijo in belo tehniko je za fleksibilnega proizvajalca z lastnim znanjem postajalo vse večje in Koprivec je leta 1993 obrtniški status spremenil v družbo z omejeno odgovornostjo. Pridobil je pomembnega strateškega partneija iz Nemčjije, preko katerega dobivajo naročila za Mercedes, BMW, Volkswagen, iz programa bele tehnike pa je
pan, ki seje izkazal tudi pri ažurnem urejanju potrebne dokumentacije za prenovo objekta. Med novozaposlenimi v podjetju Siliko jih je 25 z liste brezposelnih, od tega 23 iz Posavja. Koprivec je pričakoval, da bo za službo več interesa pri moških, a žal ni tako. Moška delovna sila jim bolj ustreza zaradi izmenskega in nočnega dela, saj je za ženske, četudi se strinjajo s takšnim ritmom, treba pridobiti posebno dovoljenje Ministrstva za delo in sindikata.
Za 7 nekdanjih tekstilk bo podjetje dobilo delno subvencijo iz državnih sredstev, namenjenih
Kristijan Janc in Janez Koprivec odpirata obrat Silika na Radni.
njihov glavni naročnik Gorenje.
Zaradi močnega lastnega razvoja, ki jim omogoča hitro prilagodljivost na nove serije manjših količin, seje obseg naročil letno povečeval od 50 do 200 odstotkov. Prostori v Brezju so leta 2000 postali premajhni, zato je direktor pričel iskati novo lokacijo in načrtovana širitev je postala za 41 zaposlenih odgovorni izziv, še najbolj pa za lastnika, ki od ustanovitve družbe z naslova dobička zase ni vzel niti tolarja. Vse je vlagal v podjetje. Prvi dobiček iz novega obrata naj bi nastal po sedmih letih, ko se bo povrnila investicija.
Na svečanosti ob 10-letnici podjetja in odpiranju novih prostorov na Radni Koprivec ni zamolčal, da ga je na to lokacijo pravzaprav zvabil sevniški žu-
zaposlovanju presežkov v tekstilni industriji. Tudi občina Sevni-caje imela namenska sredstva za ohranjanje delovnih mest in Siliko bo leto dni za 5 zaposlenih dobil povračilo iz proračuna za del njihovih plač.
Takšna pomoč je sicer za podjetje dobrodošla, vendar Siliko kadrovske politike ne gradi na tem, koliko lahko za koga dobi, ampak s spoštovanjem delovno pravne zakonodaje in nagrajevanjem dobrega dela, pravi Janez Koprivec in dodaja: “Samo zadovoljen delavec je uspešen in to sem povedal vsem na Radni. Če kdo meni, da ga imam samo zaradi subvencije in osebno ni zainteresiran, da bi dobro delal, bom državi vrnil dvakratni znesek, samo da se razidemo.”
Branka Dernovšek
Tuš odprl supermarket
Brežice - Trgovska družba EngroTuš je odprla nov supermarket. Naložba je celjsko družbo stala 135 milijonov SIT, v supermarketu pa je zaposlitev dobilo 30 ljudi. Ob krožišču na brežiški obvoznici raspolagajo z 850 m2 prodajnih površin in 110 parkirnimi prostori. Direktor Aleksander Svetelšek verjame, da bodo znali prisluhniti kraju in kupcem ter upa, da bodo ti na svoji denarnici čutili njihove nizke cene.
Supermarket v Brežicah je že deseta trgovina, ki jo je Tliš letos odprl. Ob otvoritveni slovesnosti z Godbo na pihala Loče in mažuretkami KUD-a Rap ter glasbeno skupino Spekter sound band so županu občine Brežice predali darilni bon v višini milijon SIT za prenovo otroškega igrišča na Šolski ulici. Ob odprtju so pripravili celodnevni program s posebnimi presenečenji za kupce. S.V.
va.
Branka Dernovšek \ Župan Vizjak in direktor Svetelšek ob primopredaji darilnega bon0
\\
________________________________ ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO______________________________________________________
5ratl 5 ._______________________________________________________________________________________SavaGto, 23.12.2003
Možganska kap nastopi nenadoma, rehabilitacija je dolgotrajna
Čatež ob Savi - Klub bolnikov po možganski kapi Posavje deluje nekaj več kot mesec dni, vanj je vpisanih 25 članov. Pobudo za ustanovitev je dala Lidija Roič Gyorfi, prim. dr. med. iz nevrološke ambulante v brežiški bolnišnici, ki sodeluje z Nevrološkimi klinikami Ljubljana, Celje, Maribor ter hkrati zaprosila Terme Čatež za sodelovanje, kjer so vsi pogoji za rehabilitacijo bolnikov po možganski kapi, za izvedbo pa je pristojna Blanka Mikl-Mežnar, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki je strokovni vodja.
Blanka Mikl-Mežnar, dr.
med., je tako že imela prvo predavanje na temo “Rehabilitacija ITZ in problemi, s katerimi se srečujemo”.
Možganska kap je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen, tudi v Sloveniji so bolezni možganskega ožilja dokaj pogoste, kjer vsako leto možgansko kap utrpi več kot 4000 ljudi.
S Nastopi nenadoma, nepričakovano in ne glede na starost - od 18.
; do 91. leta. Posledice v večini primerov pomembno spremenijo življenje bolnika. Zdravljenje in okrevanje sta postopna in dolgo-j trajna in terjata od bolnika aktivno sodelovanje, prav tako od okolja, v katero se vrne, saj se z veliko neznanko soočajo tudi bolnikovi svojci. Najpomembnejše pri uspešnem zdravljenje možganske kapi je hitra prepoznava simptonov in znakov bolezni, ti pa so odvisni od mesta okvare. Najpogostejše okvare so delna ali popolna ohromelost polovice telesa, motnja občutka po polovici telesa, motnja govora, branja, pisanja, slepota, vrtoglavica,dvojni vid, motnja požira-
nja, zadrževanje vode in blata, zmedenost, krči, lahko tudi nezavest. Teža bolezni je odvisna tudi od tega ali je bolnik že pred možgansko kapjo imel sladkorno bolezen, visok krvni tlak ali kakšno drugo bolezensko okvaro.
Da bo imel bolnik ob nastanku možganske kapi najboljšo oskrbo, je potrebno poskrbeti, da se takoj aktivira urgentna služba in se ga prepelje v ustrezno usta-
novo, kjer se zdravi od dveh do treh tednov. Za tem nastopi čas rehabilitacije v zdraviliščih, kjer so zagotovljeni nevrofizioterapi-ja, delovna in hidro terapija, treningi, masaža, limfna drenaža in ostale metode. V Termah Čatež so v zadnjem letu in pol rehabilitirali 103 bolnike z možgansko kapjo. Sledi vrnitev v domače okolje, pri čemer je pomembno, kakšno je to okolje. Dr. med.
Mikl-Mežnarjeva je ob tem poudarila, da si Je glede na stopnjo prizadetosti ob okrevanju po bolezni vedno potrebno zastaviti realne cilje.
Ne glede na vse, se vsak bolnik sreča z dejstvom, daje veliko odvisno od njega samega in da mora nadaljevati sam, kajti v nasprotnem primeru se bo moral soočiti z nazadovanjem doseženega, Potrebno je vsakodnevno delo, vse dni v letu, saj je proces rehabilitacije bolnika po preboleli možganski okvari proces učenja vseh 24 ur dnevno.
Klub bolnikov po možganski kapi Posavje je deseti v Sloveniji, vsi delujejo pod krovno organizacijo Združenja bolnikov s cere-brovaskulamo boleznijo Slovenije. Namen društva je, da se člani medsebojno spoznajo in izmenjajo izkušnje, kajti v veliko moralno oporo jim je spoznanje, da niso sami. Člani društva spodbujajo aktivnosti za preprečevanje bolezni in za oblikovanje takih pogojev v okolju, da bi že oboleli učinkoviteje okrevali in se uspešneje vrnili v svoje okolje.
N at ja Jenko Sunčič
Blanka Mikl-Mebtar, dr. med., Lidija Roič Gyorji in predsednik kluba Vlado Krošelj
Odkrivanje osteoporoze

Posavje - Zveza društev bol- presejalno merjenje mineralne nikov z osteoporozo Slovenije in kostne gostote z ultrazvokom na Društvo za preprečevanje osteo- petnici, s čimer ugotavljajo mož-poroze Posavje sta organizirala nost obolenja za osteoporozo. Na
rojstva v porodnišnici brežice

32-letna Sabina Kotnik je 16. decembra rodila sina Jako, ki je bil Velik 52 cm in težak 3750 g. Fantič že ima dve sestrici, Saro in ki sta na bratca čakali skupaj z očetom Simonom doma na °'Zeljskem. Jaka pa je že takoj sarmi ral osebje na porodniškem od-ae‘ku, saj so bile sestre navdušene nad njegovo frizuro.
Deklice so rodile: Melita Zupančič iz Pišec, Mojca Kunej s rpbeža, Yuliya Vujanovič iz Krškega, Anita Drmaž iz Nove vasi Pri Mokricah, Lidija Dvoršak iz Lesičnega in Polonca Dukič z Ma-
Dečke so rodile: Elica Verstovšek Tanšek s Piršenbrega, Lilija-a Hudorovič z Gorice, Sabina Kotnik z Bizeljskega, Ema Maček iz 1 *'-apel in Nataša Cvelbar iz Krškega.
merjenje mineralne kostne gostote so povabili ženske, starejše od 55 let, in moške, starejše od 65 let, ki naj bi si kostno gostoto izmerili prvič. Odzvalo seje preko 200 ljudi, pretežno žensk. Kar pri 30 odstotkih preiskovank so odkrili možnost osteoporoze. To merjenje sicer ni 100 odstotno zanesljivo, zanesljivo pa pokaže, kdo ni ogrožen. Vsi tisti, ki so imeli pozitivne teste, tisti torej, pri katerih je bila nakazana možnost osteoporoze, so dobili kartonček za nadaljnje preiskave, katerih stroške bo pokrila Krka Novo mesto. N.Č.C.
Pišečanke Unesco glasniki
Ljubljana - 10. decembra je potekalo 5. srečanje ASPnet Unesco šol Slovenije, na katerem je sodelovalo več kot 500 udeležencev iz slovenskih šol, članic omenjene mreže. Med njimi so tudi posavske šole; iz Brežic, Pišec in s Senovega
Na srečanju so obeležili 10. obletnico delovanja slovenske ASP mreže šol, 50. obletnico delovanja mednarodne mreže, mednarodno leto otrok ter dan človekovih pravic. Poleg tega pa so predstavili novosti projekta “Dediščina v rokah mladih - Mladi posvojijo spomenik”.
Predstavniki posameznih šol, vključenih v projekt, so predstavili svoje projekte, med njimi tudi brežiški osnovnošolci. Razglasili so prve Unesco glasnike, to so dolgoletni najaktivnejši mladi iz Unesco šol. Med prvimi razglašenimi Unesco glasniki so tri nekdanje učenke OŠ Maks Pleteršnik Pi-šece. Te so zdaj srednješolke Nina Markovič, Jožica Zupančič in Dfjana Kene.
Kot Unesco glasniki bodo po besedah ravnatelja Martina Dušiča še bolj aktivne pri zavzemanju, da bi se v Posavju ustanovilo Unesco središče, torej dom začlovekoljubne, ekološke prostovoljne in ustvaijal-ne dejavnosti. Posavske Unesco šole so ga predstavile na oktobrskem srečanju in glede na prizadevnost posavskih mladih v Unesco mreži bi tovrstno Unesco središče lahko kmalu zaživelo kot prvo v državi. S.V.
Kaj so Vmesne delavnice
Sevnica - Leta 2001 so bile kot posavski projekt pri Invalidskem podjetju Sevnica ustanovljene Vmesne delavnice. Vključujejo 15 rehabilitantov iz treh občin, vodi jih Berta Zam. Na dnevu odprtih vrat so javnosti pokazali, kaj delajo.
Vmesne delavnice so oblika delovne in socialne vključenosti za ljudi s posebnimi potrebami, ki ne sodijo v terapijo Varstveno delovnih centrov, niti niso zmožni slediti delovnemu procesu v Invalidskem podjetju. Projekt vmesnih delavnic se je razvil na podlagi dolgoletnih izkušenj na področju usposabljanja invalidnih in težje zaposljivih oseb, financira pa ga Zavod za zaposlovanje. Ta rehabilitante tudi napoti oziroma razvrsti v Vmesne delavnice in potem spremlja delo in napredek vsakega posameznika. Med cilji programa, ki so ohranjanje in razvijanje delovnih navad, razvoj socialnih odnosov in prilagajanja rehabilitanta ter občutek vrednosti in sprejetosti, je namreč tudi možnost tolikšne rehabilitacije, da so se nekateri kasneje zmožni zaposliti.
Rehabilitanti opravljajo lažja * kooperantska dela, kot je sestavljanje enostavnejših elementov, dodelavna dela na področju dekorativne embalaže in razvijajo lastni kreativni program, kot je izdelava voščilnic, vizitk, slik, izdelkov iz vrvi in različnih spominkov.
Direktorica Invalidskega podjetja Sevnica Martina Bobnič je dan odprtih vrat Vmesnih delavnic izkoristila za vabilo podjetnikom, ki imajo v svojem procesu dela takšne faze, da bi jih lahko opravljali v vmesnih delavnicah, naj jih obiščejo. Rehabilitanti namreč z veseljem delajo in se trudijo biti natančni. Ustvarjen prihodek iz kooperantskih del in lastnih izdelkov se namenja za njihove mesečne nagrade in za financiranje prostočasnih aktivnosti. B.D.
V Posavju premalo
rejniških družin
Krško - V Sloveniji je v rejništvu 1200 otrok, od tega jih je 22 iz občine Krško. V Posavju je le 17 rejniških družin, od tega 9 v občini Krško, zato vsi tamkajšnji rejenci ne najdejo nadomestnega doma v regiji.
Na Centru za socialno delo otroškimi dodatki in nagrado 95 tisoč Krško so pripravili srečanje rejniš- SIT. Če ima otrok pokojnino, je kih in posvojiteljskih družin skupaj skupni znesek nekoliko nižji, če pa z otroki. Medtem ko so rejniki in po- gre za otroka s posebnimi potrebami, svojitelji poslušali strokovno preda- je lahko tudi višji, vanje na temo odnosov v družini in Rejnik lahko dejavnost opravlja
Rejenci na srečanju v M C Krško
vzgoji otrok družinskega terapevta Jožeta Peklaja, so se otroci pod vodstvom prostovoljcev zabavali v Mladinskem centru Krško.
Devetim rejniškim družinam je bil podeljen certifikat o izvajanju te dejavnosti.
Direktorica centra Marjanca Sečen je pojasnila, da je z januarjem 2003 stopil v veljavo nov Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, ki določa pogoje za rejnika, postopek pridobitve dovoljenja in način izvajanja te dejavnosti. Bistvena novost novega zakona je, da mora imeti rejnik najmanj poklicno izobrazbo in opravljeno 10 do 12-umo usposabljanje, ki ga v sodelovanju s centri za socialno delo organizira Fakulteta za socialno delo. Izjeme, ki jim ni treba izpolnjevati teh dveh pogojev, so sorodniki.
Zakonodajalec se je s strožjimi določili želel izogniti morebitnim poskusom, da bi se nekdo odločil pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti zgolj zaradi denaija, zahteva po vsaj poklicni izobrazbi pa je ob drugih potrebnih lastnostih tudi neko zagotovilo, da bo rejnik dovzetnejši za izzive modeme dobe in bo rejenca spodbujal k doseganju ciljev.
Rejnik mesečno prejme za rejenca skupaj z materialnimi stroški,
tudi kot poklic, če ni v delovnem razmerju in ima tri zdrave rejence oziroma enega hudo bolnega ali duševno prizadetega ali pa kako drugače osebnostno in vedenjsko motenega.
V občini Krško imajo eno poklicno rejnico.
Branka Demovšek
Marija in Stanko Malus z Malega IVna: V reji imava vnuka Tinčka. Pohvaliti morava predavanje Jožeta Peklaja, kije govoril o svojih izkušnjah ter poudaril, kaj je treba spoštovati in vedeti v rejniški dejavnosti. Ljubezni do Tinčka imava kot stara starša dovolj, a ker sva hkrati še rejnika in dokončno odgovorna za duševno prizadetega dečka, strokovnih nasvetov nikoli ne zavračava.
Sodelovanje šol in varovancev
Brežice - V Varstveno delovnem centru Krško - Leskovec so ob letošnjem Evropskem letu invalidov želeli predstaviti in približati osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ožji in širši skupnosti. Direktorici Lidiji Žnideršič seje porodila ideja za projekt “Spoznajmo se”. Vanj so se vključile OŠ Brežice, Leskovec, Krško, Senovo in dr uge s svojimi obiski v enotah VDC-ja. Varovanci in učenci so sodelovali na različnih delavnicah, kot so likovna ali glasbena, na športnih srečanjih ter medsebojnem druženju ob različnih obiskih predstav. Z vsemi udeleženci so junija obeležili Evropsko leto invalidov z osrednjo prireditvijo “Poletje prihaja”, kjer so z glasbo, petjem in razstavo predstavili skupne dogodke.
V jeseni pa seje v projekt vključila tudi Gimnazija Brežice s svojimi prostovoljci, ki spoznavajo utrip dela v enoti VDC Brežice. Sodelovanje poteka preko različnih delavnic. V zadnji so učenci OŠ Brežice ter varovanci pod vodstvom mentorjev izdelovali izdelke v lesni delavnici. Kot je povedala vodja brežiške enote Damjana Pirc, so ob koncu druženja nastali kreativni izdelki, na katere so bili vsi ponosni. S.V.
Učenci v lesni delavnici VDC
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
Vodooskrba senovške doline
'Senovo - Na Senovem, v Brestanici in okolici po sanitarnih parametrih vodooskrba ni varna. Problem se vleče že leta, v okolici pa so zaloge dobre vode. Krajane zanima, kdaj
bo,ta pritekla iz njihovih pip.
Vodni izvir, iz katerega se sedaj oskrbuje senovško brestaniška dolina, je kraškega značaja in se občasno zakali. Kaljenje je nepredvidljivo in preventivno zavarovanje pojava ni mogoče. Ko pa je voda motna, tudi klor bakteriološko ne učinkuje tako, da bi zadostil parametru viime vodooskrbe, zato za uporabnike velja navodilo, naj vodo prekuhavajo.
Rešitev, to je zdrava pitna voda, pa je v velikih zalogah v neposredni soseščini - v rudniku Senovo. Rudnik v zapiranju je ukrenil vse potrebno, da je letošnje poletje dobil uporabno dovoljenje za črpalni sistem, nima pa še vodnega dovoljenja za izčrpavanje vode, ki ga daje država. Zaradi tega dogovor med Kostakom in rudnikom o koriščenju vode za oskrbo doline čaka na realizacijo. Kot je že spomladi povedal direktor Rudnika Senovo v
zapiranju Herman Kunej, bi iz bogate vrtine izločili kapaciteto 15 litrov na sekundo za potrebe medkrajevnega vodovoda, s to vodo in z vodovodnim omrežjem bo upravljal Kostak. Ker pa je vodna zaloga količinsko bogata, v rudniku razmišljajo še, da bi poiskali primernega interesenta, ki bi vodo stekleničil.
Ob dejstvu, da pravzaprav Senovo z okolico leži na vodni žili, iz pip pa jim teče kalna, za pitje nezdrava voda, je razumljiva jeza in pričakovanje hitre rešitve.
Z lanskim letom seje spremenila zakonodaja o koriščenju vodnih virov in občine več ne morejo dajati koncesij, ampak zgolj država, je pojasnil direktor Herman Kunej in na državne odločitve se ponavadi dlje časa čaka, tako tudi rudnik čaka vodno dovoljenje. Poleg tega se z občino še niso sporazumeli o višini cene vode na odjemu, za kate-
ro občina predlaga 8 SIT po kubiku. Kuneju se zdi ta cena prenizka, ker ne pokrije stroška vzdrževanja črpalke, elektrike in ljudi, ki skrbijo za črpališče, zato je predlagal 98 SIT. Pričakuje, da bodo z Občinarji in Kostakom sedli skupaj in se dogovorili o razumni ceni, ki bo z dodatki sprejemljiva ža končnega uporabnika. Kunej nasprotuje tudi postavitvi klome postaje pri rudniku, ki jo ima za krajevno vodooskr-bo namen zgraditi Kostak, saj ta voda priteče iz globine 400 metr ov.
Senovčani sprašujejo, zakaj rudnik vrtine enostavno ne prenese v last občine, češ, da bi tako iz njihovih pip hitreje pritekla dobra voda. Vendar je Herman Kunej pojasnil, da je to od lanske nove zakonodaje na področju koriščenja voda neizvedljivo.
Branka Dernovšek
Nova zavarovalniška hiša
Brežice- V prostorih Avtohiše	v desetih letih obstoja, čeprav so	že od leta 1884.
Rann je svoje prostore odprla po-	korenine zavarovalniške hiše glob- Slovesnost so	polepšali učen-
slovalnica zavarovalne družbe Slo-	lje, saj so nasledniki poslovnih enot	ci OŠ Brežice s	pesmijo in ple-
venica d.d.. Po besedah direktorja	Croatie, kije bila na slovenskih tleh	som. S. V.
podružnice Novo mesto Stanislava Andoiška z odprtjem poslovalnice v Brežicah pokrivajo celotno Posavje, saj v Krškem in Sevnici poslovalnici že delujeta. Direktor meni, da bo z vstopom v EU ta lokacija strateško še pomembnejša.
V njej delata dva zavarovalniška agenti vendar direktor kmalu napoveduje nove zaposlitve, tudi v Brežicah pa omogočajo vse vrste zavarovanj; osebna, premoženjska in avtomobilska.
Na otvoritveni slovesnosti je član uprave Matija Šenk predstavil
poslovanje in strategijo Slovenke Direktor Andolšek ob odprtju poslovalnice
Srečno
in
varno
v letu
G7-Posavje
Družba za varovanje d.o.o.
Cesta krikih žrtev 135/c, 8270 Krško telefon: 07/488 16 04; fax: 07/488 16 43 http://www.g-7.sl; e-poita: lnfo.posavJe@g-7.sl
Kdaj pomoč kmetom?
Slovenija, Posavje - Po letošnjem, za kmete neprizanesljivem letu, ti pričakujejo izplačilo povračila škode po pozebi, suši, hruševem ožigu in drugih naravnih nesrečah. Prve akontacije so dobili le nekateri, in sicer tisti, ki imajo poljščine in travinje, slednji le, če imajo živino v registru, ostali še ne.
Postopek delitve finančnih sredstev predpisuje Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ki določa, da Ministrstvo za kmetijstvo po sprejemu programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2003 obvesti občine o roku, v katerem morajo zbrati vloge upravičencev in jih posredovati ministrstvu v obravnavo. Ta rok še ni določen, občine pa morajo najkasneje do konca leta poslati ministrstvu sklep o imenovanju občinskih komisij za zbiranje vlog upravičencev. Podpredsednik regijske komisije za elementarne nesreče Roman Matjašič je povedal, da občine vseh navodil še niso dobile, zato vlog še ne zbirajo. S. V.
_________________________Sava Glas, 23-12.2003
Niso za ZOS, so pa za SOS
Sevnica - Občina Sevnica je postala članica Skupnosti občin Slovenije (SOS), ki je naslednica Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije. To združenje povezuje 120 slovenskih občin.
Zakon o lokalni samoupravi določa, da lahko dve ali več občin zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov ustanovijo združenje. V Sloveniji trenutno delujeta dve združenji -Skupnost občin Slovenije (SOS) s sedežem v Mariboru, kiji predseduje Boris Sovič, in Združenje občin Slovenije (ZOS) s sedežem v Ljubljani.
V Sloveniji je 193 občin, ki se ukvarjajo z enakimi ali podobnimi problemi, vprašanji in nalogami. Zato so se sevniški občinski svetniki odločili, da si bodo z včlanitvijo v eno od združenj olajšali delo oziroma omogočili boljša pogajalska izhodišča proti državnim organom.
Od lanskega leta ima status reprezentativnosti SOS, katere predhodnica - Stalna konferenca lokalnih skupnosti Slovenije - je delovala že od leta 1992. V to združenje je sedaj včlanjenih 120 občin, kar pomeni, da pokriva skoraj milijon 600 tisoč prebivalcev R Slovenije. Za to skupnost,
ki je menda cenejša, seje odločila tudi sevniška občina, zastopal pa jo bo župan.
Članice skupnosti morajo spoštovati pravila, določena s statutom, in uresničevati sprejete obveznosti, poleg tega pa morajo plačevati tudi članarino. Ta znaša 19,5 SIT na prebivalca, kar za občino pomeni 341 tisoč SIT letno.
Občina Sevnica je na predsedstvo SOS naslovila prošnjo, da se jo za leto 2(X)4 - kot začetnico -oprosti plačila članarine. N.Č.C.
Jasmina Vidmar, generalna sekretarka SOS
Združevanje vinorodnih okolišev
Kostanjek - Zveza vinogradniških društev ob Bizeljsko sremiški vinsko turistični cesti ni sprejela odločitve o vključitvi sedanjega vinorodnega okoliša v Štajerski vinorodni okoliš. Od Ministrstva za kmetijstvo zahtevajo dodatna pojasnila o posledicah tega koraka. Sprememba vinskega zakona je vinogradnike presenetila ravno v času, ko je elaborat o zaščiti bizeljčana v zaključni fazi.
Izredne skupščine zveze, ki združuje šest vinskih društev od Bizeljskega do Trnovca, se je udeležilo 98 odstotkov delegatov. Več kot 40 zbranih je razpravljalo o pristopu v štajerski vinorodni okoliš, potem ko so na občnih zborih diuštva že opravila razprave na to temo. Predsednik Zveze Alojz Kunej in podpredsednik Janez Istenič sta predstavila razloge o vključitvi v štajerski okoliš, ki ga narekuje sprememba vinskega zakona. Poudarila sta, da s Štajersko nimajo kaj izgubiti, ker so na “dnu krize” in ker nižje skoraj ne morejo biti. Ob pomanjkanju vinske kleti na območju naj bi zveza pridobila mobilno polnilnico, za katero imajo obljubljeno pomoč vseh treh posavskih občin.
Razpravo so odprli s prepričanjem, da se priključijo štajerskemu okolišu in da obdržijo blagovno znamko v podokolišu. Da znajo pridelati vrhunska vina, dokazujejo osvojena priznanja, s sortnimi vini so jim povsod po svetu odprta vrata, problem ostajajo mešana
vina in nekdaj renomirana bizelj-čan in sremičan.
Zbrane je vznemiril Jože Maljevič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto s vprašanjem, ali se zavedajo, kakšna bo zaščita ob pristopu v štajerski okoliš? Poudaril je, da bo slabša in da bodo bizeljčana lahko polnili na primer tudi v Jeruzalemu.
Konkretno pomoč štajerskemu vinorodnemu okolišu po besedah Janeza Živiča iz Vinske kleti Krško ta ne more nuditi, ker tržijo preko trgovine, za ta vina pa ob cvičku ni povpraševanja. Ker mejijo na okoliš kleti na podlagi posebne odločbe ministrstva, lahko predelujejo grozdje drugega oko-
liša, to delajo za svoje člane. Iz brežiškega Vina na skupščino ni bilo nikogar, pa tudi županov in po- f slancev ne.	j
Ob novo nastalih dvomih so se razšli s sklepom, da od Ministrstva za kmetijstvo zahtevajo tol- j mačenja pravilnika, saj tudi na 1 izredno skupščino zveze ni bilo predstavnikov predlagateljev, da bi jim odgovorili na odprta vprašanja.
Sprememba zakona je pobuda Ministrstva za kmetijstvo, gozdar- j; stvo in prehrano, Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo ter Zveze vinogradniških društev, ki sojo ti obelodanili pred kratkim in vinogradnike dobili nepripravljene. S. V.
Janez Istenič: Spremembe se dogajajo zaradi vstopa v EU, ker bo ta prevzela obstoječo slovensko zakonodajo. Vinogradniki v utesnjenem področju do Save bi se lažje odločali, če bi imeli v okolišu klet, ki bi združila interese, tako pa smo prepuščeni sami sebi in še sedaj tržimo tako kot pred 50 leti, od vrat do vrat.
Razvojni center Brežice odprl vrata
Čatež ob Savi - Razvojni center Brežice (RCB) je v Termah Čatež izvedel dan odprtih vrat. S partnerji so pripravili predstavitve na info točkah, za dijake, podjetja in brezposelne pa tudi delavnice.
Direktor RCB Toni Horžen in svetovalke so na info točkah predstavljale produkte in poslovne rešitve. Svetovalka Karmen Levak je spregovorila na temo “Začetek poslovne poti” in o vavčarskem sistemu svetovanja, Nataša Šerbec in Nataša Bogovič sta predstavili oblike finančne podpore in projekte.
Na info točkah so se predstavili s Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo, nudili informacije o EU v Evrokotičku, z Upravno enoto Brežice, Webteh - on line spletno trgovino. Novo ljubljansko banko ter hrvaškimi partnerji; podjetniškim centrom Samobor in podobnim centrom Zadarske županije. Nudili so tudi informacije partnerjev - Območne obrtne zbornice in Gospodarske zbornice Slovenije, območne
zbornice Posavje.	r
V delavnicah so na temo vav-čerskega sistema predstavili “Kako do 100% ali 50% popusta pri svetovalnih storitvah?”, na temo grozdenja “Kako s povezovanjem do konkurenčne prednosti?” ter pričakovane nove razpise v decembru. Do porabe sredstev je še odprt Razpis za dodelitev sredstev pod ugodnimi pogoji za samostoj ne -podjetnike posameznike, mala in velika podjetja. Še v tem mesecu pa
naj bi RCB objavil tudi Javni razpis za dodelitev sredstev za razvoj, do katerega bodo upravičena majhna in srednje velika podjetja, prav tako s sedežem ali krajem inovacije v občini Brežice. S.V.
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
Univerza je srednji šoli dodala
vrednost
Sevnica - Oktobra letos, v tednu vseživljenjskega učenja, je bila v Sevnici ustanovljena Univerza za tretje življenjsko obdobje. Po dveh mesecih ugotavljajo, da je odziv presegel vsa pričakovanja. Lepe uspehe so kronali z božično-novoletnim srečanjem, na katerem so nastopili študenti Univerze za tretje življenjsko obdobje, Franc Bogolin, avtor knjig z naslovom “Svod neba” in skupina ljudskih pevcev “Njih pet” ter dijaki sevniške srednje šole.
Božično-novoletno prireditev so učenci sevniške srednje šole začeli z večno mlado Avsenikovo skladbo “Na Golici” in z njo razvneli ne več rosno mlade študente, ki so ugotovili, da če hočeš ostati po duši mlad, se moraš vse življenje učiti. Kot kaže, je ideja o ustanovitvi Univerze za tretje življenjsko obdobje v Sevnici padla na plodna tla. Predsednica upravnega odbora uni-
verze Marija Jazbec je računala na 25 študentov, danes jih je pod okriljem univerze aktivnih 140. V dveh mesecih so imeli osem predavanj; od tega, kako pomembna je samozavest do spoznavanja feng šuja, pod vodstvom cvetličarke Milene Mastnak pa so se naučili izdelovati darilca, ki so jih prinesli tudi na srečanje, kjer so se medsebojno obdarovali. Organizirali so vrsto
Udeleženci božično-novoletnega srečanja
ekskurzij; najprej so spoznali Sevnico, kmalu za tem tudi Ljubljano.
V okviru Univerze deluje devet krožkov, v katerih rišejo, slikajo, izdelujejo umetniške izdelke, telovadijo, zasedli so vse razpoložljive računalnike in se sedaj kot upokojenci spoznavajo s skrivnostnim svetom računalnika in interneta. Kot pravi Jazbečeva, so vsi krožki polni in tudi tečaji nemškega, angleškega in italijanskega jezika so pritegnili izredno pozornost študentov.
Na univerzi imajo pred seboj jasne načrte in cilje za prihodnje leto, saj brez ciljev je človek izgubljen, pravi Jazbečeva. Alenka Žuraj, ravnateljica Srednje šole Sevnica, kjer se je udomila Univerza za tretje življenjsko obdobje, pa dodaja, da so zreli študenti dodali vrednost šoli, ki je stalno na prepihu in se j^ v osmih letih programsko povsem prenovila. Toliko, kot študentom dajejo mentorji, ki izhajajo tudi iz vrst učiteljskega kolektiva srednje šole, toliko študenti vračajo šoli in kolektivu in ga s tem bogatijo.
Nada Černič Cvetanovski
Z nasmehom hodi skozi življenje...
Brežice - Območno združenje Rdečega križa (RK) Brežice je ob pomoči Društva upokojencev Brežice in zavzetih aktivistk RK pripravilo tradicionalno srečanje starejših občanov iz Krajevnih skupnosti Brežice in Zakot,
Črne, Bukošek. Preko 80 prisotnih starejših občanov sta pozdravili Irena Kržan in predsednica RK Brežice Fanika Zaniuk, ki je med ostalim dejala, da je že res, da ima starost svoje posebnosti, ki pa po smislu niso drugačne od mladosti. Na dušo jim je položila, da je potrebno tudi jesen življenja preživeti kakovostno in če gredo mladost, srednja leta in starost z roko v roki, mora biti jesen življenja rodovitna.
K temu sodijo tudi tovrstna druženja, ki pričarajo nekaj več.
Alojzija Zadnikar in Janez Novak z aktivistkami RK
Nekaj več so starejšim to pot s prisrčnim kulturnim programom
Koncert z Miklavžem
Dobova - Kulturno društvo Gasilska godba na pihala Loče je izvedla samostojni koncert. Občinstvu so svoj program predstavili v dveh delih. V prvem delu so bile pretežno koncertne skladbe, ki jih je godba že igrala na tekmovanjih v preteklih dveh letih. Drugi del pa je bil bolj zabaven in sproščen. Odigrali so nekaj skladb Jožeta Brivska, dve koračnici, pri skladbi “Cirkus renz” pa je svoje izvrstno znanje in spretnost kot solist na ksilofonu pokazal Mitja Hribar. Pred koncem je glasbenike in poslušalce obiskal tudi poseben gost - Miklavž in jih obdaril. Nekateri so dobili bonbone, drugi šibe. V veselem vzdušju ob Dobovški himni in še dveh koračnic so zaključili koncert. S.V.	’
pričarali najmlajši iz vrtca Mavr rica Brežice in učenci OŠ Brežice. Po tradiciji so aktivistke obdarovale tudi najstarejša udeležena, oba 96-letna, Alojzijo Zadnikar in Janeza Novaka, ki sta preživela operacijo kolka, vendar jima ta ni vzela volje in veselja do življenja. Pričakujeta, da bo naslednje leto boljše in ‘obljubila sta, da bosta na prihodnjem srečanju tudi zaplesala.
N. Jenko S.

Suzana Margetič Deržič
“Vredno je doseči svoj cilj!”
Suzanin dom na dobovski Kaptolski poti že od daleč naznanja, da se za njegovimi stenami veliko dogaja. Močno vidne so Miklavževe sledi, ki so trdno utrle pot Božičku, zgrešil najbrž ne bo niti dedek Mraz. Testeno pravljico v čarobnem času z neupogljivo voljo gnete Suzana s filigransko izdelanimi angeli, medvedki, venčki, zvezdicami, meseci, zvončki, jabolki, ptički.
“Nič pa ne bi bilo, če ne bi imela podpore v možu Aleksandru, ki skrbi za vso tehnično plat mojega dela, naredil mi je tudi delavnico, in če ne bi imela tašča Marjana tolikšnega razumevanja. Pomaga mi pri 2-letni Patriciji in še prej pri Mi-šel in Lori, ki sta sedaj stari 10 in 5 let, ki že oblikujeta, pazita pri sušenju in barvata. Naša mama Marjana mi je tudi dobesedno pomagala k diplomi, za njeno prizadevnost sem se ji zahvalila v diplomskem delu.”
Suzana je od rojstva 5. februarja 1971 v Disseldorfu s staršema Ružico in Dragom ter bratom Srečkom prva leta živela v Nemčiji, v šolo je začela hoditi pri starih starših v Prigor-ju, od koder se je po osnovni šoli vozila najprej na Srednjo kemijsko šolo in nqto na Živilsko biotehnično fakulteto v Zagreb, kjer je diplomirala kot inženirka živilske tehnologije. ”To so bili zelo delovni dnevi od jutra do večera in ob knjigah ponoči. Snov sem utrjevala tudi na vlaku. Če se zavedaš, kaj hočeš, to tudi zmoreš. Po tolikih predavanjih bi bilo škoda ne doseči zadanega cilja.”
Danes je poplava daril s Kitajske in drugih vzhodnih dežel in zakaj ne bi imeli raje nekaj domačega, pristnega.
Kljub izobrazbi težko dobi zaposlitev: “Letos sem v sezoni dva meseca delala v Vinu Brežice kot mikrobiolog in upam, da mi bo prihodnost spet prinesla delo pri njih. Ker smo imeli že doma to tradicijo, da smo za praznike krasili hišo in
izdelovali darila za bližnje, sem v času brezposelnosti želela dopolniti izkustvo iz mladostnih let. Lani sem začela s pirhi, platoje jajc iz Cerkelj so izpihovali vsi domači, jaz pa sem začela oblikovati rožice in košarice iz testa in sem vesela, da so moji izdelki vedno lepši.
Prizadevnost jo je pripeljala do društva “Škrija” v Krškem, včlanila se je, saj so njej in drugim članom v veliko pomoč, od predavanj do organizacije stojnic.
Tam se je srečala s prof. Janezom Bogatajem in s tajnico Tliristične zveze Brežice Mileno Vranetič, poiskala je dr. Ivanko Počkar in pojasni: ”Dr. Počkarjevi sem prinesla nekaj svojih izdelkov in ji povedala, da želim narediti ženski iz tega območja, verodostojno oblečeni v oblačila izpred sto let. Iz testa delam po občutku, ker moram vse narediti čisto sama, od mase za oblikovanje do krojenja in barvanja. Poznanstvo z dr. Počkarjevo pa mi je prineslo tudi zelo plodno sodelovanje z Marjanco Dobnikar, bila sem večkrat pri njej v Ljubljani, letos oktobra pa sem se udeležila njenega tečaja za pleteneno srce v Globočicah pri Martinovih, projekt je organizirala Milena Vranetič.” Za Suzano je sedaj že 13 pletenih src, ki jih je poklonila dr. Počkarjevi, mami za 50 let, prijatelju za. poroko, za 80. letnico...
S Turističnim društvom Dobova je letos v Ljubljani sodelovala na tekmovanju za “Spominek 2003” in bila s svojim delom
pustne maske “Kosec” med preko 100 sodelujočimi izbrana med prvih dvajset, “Kosec” pa je bil nato razstavljen na Celjskem sejmu.
Njene izdelke najdemo na več mestih, tudi kot darila pri
'f
prijateljih; v vrtcu Najdihojca Dobova, v osnovnih šolah v Dobovi in Kapelah pa sojo povabili k izvedbi delavnice z najmlajšimi.
“Sedaj je čas za okrasitev smrečic. Danes je poplava daril s Kitajske in drugih vzhodnih dežel in zakaj ne bi imeli raje nekaj domačega, pristnega. V decembru je veliko naročil, delam po nočeh, mož se pošali, ko me vpraša, kje sem bila ponoči, brez upoštevanja mojih zares ne bi šlo, kajti če te nekdo ponižuje, ni iz tega nič.”
Pove še, da od njenih sto angelov ni noben enak in da seji je iz “Sveta knjige” nemogoče odpraviti brez knjige.
Suzanino delo je njeno osebno dopolnilno delo, od katerega ji država vzame 25 odstotkov davka. Je pa njeno delo vredno še dosti več; ob njem se kalijo tudi njene deklice - v vztrajnosti, etiki, oblikovanju okusa in v vrednotenju izvirnega domačega.
Natja Jenko Sunčič
Zegnanje konj
Posavje - 26. decembra - na Štefanovo se bodo zvrstila žegnan-ja konj s tradicionalnimi povorkami. Konjerejsko društvo Kapele organizira deseto tradicionalno žegnan-je ob 11. uri, Konjerejsko društvo Dobova že osmo žegnanje prav tako ob 11. uri pred farno cerkvijo, v Pišecah tretje žegnanje ob 13. uri pri farni cerkvi prireja turistično društvo. Posavsko konjerejsko društvo Sevnica bo blagoslov izvedlo ob 11. uri pri cerkvi sv. Štefana v Vranju.
Godba na pihala Loče
Tako kot se iz nežne snežinke lahko naredi mogočen snežak, se iz otroške razigranosti lahko rodijo radost, sreča in bogastvo našega življenja.
Naj Vam praznični dnevi pričarajo obilo veselja, zdravja, uspehov in ljubezni. V želji za boljši jutri vseh otrok Vam
ZPM Krško želi SREČNO 2004!
Vetra/ ruj' moremo spreminjati/, lahko pa* nastavimo svoja/jadra/. ?unda Nastavimo svoja/ jadra/,	c,Jq-
da/ ulovimo srečo,	& chctlCO %\
uspeh/ lw zadovoljstvo	l |
v prihajajočem letu/.	.
(S.CjerLo) ^	^
Srečno- iav u^peino- leto- 200d Vouvv %eliAVio-l
Z objavo novoletnega voščila poslovnim partnerjem bomo skupaj pomagali Štipendijski fundaciji Adama Bohoriča z željo, da omogočimo izobraževanje in zaposlovanje mladega kadra v Posavju.
Doslej so se odzvali:
Savaprojekt d.d. Krško, T&T AOP Krško, Regionalna razvojna agencija Posavje.

ne
Regoinalna Razvojna agencija POSAVJE
TUT ^@1? ^
k\č:i vnmtsM si k\is
RAZVEDRILO
Čas je za Mladinski center Sevnica!
Sevnica - V začetku novembra je poseben iniciativni odbor začel zbirati podpise za ustanovitev Mladinskega centra (MC) Sevnica, ki naj bi bil javni zavod. Podpise bodo ob koncu leta osebno izročili županu Kristijanu Jancu, občini pa so poslali tudi “Poziv k ustanovitvi MC”.
Na pobudo Mladinskega sveta občine Sevnica (MSOS), ki povezuje najrazličnejše sevniške mladinske organizacije, je bil pred mesecem ustanovljen Iniciativni odbor za MC Sevnica. Mladi si želijo aktivnejšega vključevanja v sistem javnega odločanja in zato nujno potrebujejo prostore, v katerih bi se lahko združevali, dobivali informacije, nasvete in nemoteno izvajali svoje aktivnosti.
MSOS, ki ima v najemu prostore v sevniškem hotelu, je za delovanje v letošnjem proračunu dobil 3 milijone SIT, kar je kar dovolj velika osnova za začetek delovanja, je prepričan sevniški župan Janc. Med vidne dogodke na področju delovanja mlade populacije župan uvršča še nedavno ustanovitev Študentskega kluba v Sevnici, zadnja faza pa naj bi bil MC, ki naj bi ga ustanovili do zaključka njegovega mandata do leta 2006.
Z zbiranjem podpisov pod geslom “Čas je za MC” pa bi sevniška mladina rada prepričala občino o pomenu čimprejšnje ustanovitve MC v Sevnici. Doslej so zbrali že 800, podpisov, ki jih bodo ob koncu leta predali župa-Občini Sevnica so poslali
nih sredstev za delovanje MC in ostalih mladinskih organizacij menijo, da je MC najpomembnejša prioriteta, ki bo dolgoročno pozitivno vplivala na gospodarski razvoj in preprečevala beg možganov. Sevniški župan Janc pa meni, da morajo stvari še malo dozoreti, saj ustanovitev takega centra prinaša s seboj tudi visoke stroške - do 20 milijonov
SIT, ki jih po njegovem mnenju ta hip bolj potrebujejo šolstvo, kultura, šport. Dodaja še, da niso dovolj le megalomanski načrti, temveč jih je potrebno tudi udejanjiti, kar po njegovem mnenju mladini še ne uspeva, saj na posamezne shode prihaja le peščica mladih:
Nada Černič Cvetanovski
nu.
tudi predlog, da v proračun za leto 2004 umesti postavko “mladina”, ter jo pozvali k ustanovitvi javnega zavoda MC.
Mladi, ki so oblikovali tudi svoj predlog prerazporeditve proračunskih sredstev ter potreb-
Leeloojamais
Posavje - Posavska skupina Leeloojamais, ki jo sestavljajo Lara Šiljevinac (vokal), Ivo Rime (bobni, tolkala), Miran Radej (kitara), Bojan Zupančič (alt sax), Matej Hotko (bass), pa tudi Rok Lopatic (klaviature, piano) in Lovro Ravbar (alt, sopran sax), predstavljajo novosti z nove zgoščenke. Izšla bo pod imenom Aliče in Wonderland. Koncerta so izvedli v organizaciji Zveze prijateljev mladine Krško v OŠ XIV. divizije Senovo ter v Leskovcu in se minuli petek predstavili še v Mladinskem centru Brežice. S.V.
RECEPT ZA VSAK DA Pl
Praznična rolada
Sestavine:
60 dag puranovega zrezka
1	sveža pečenica
2	jajci
10 dag šunke ali kakega prekajenega mesa, narezanega na tanko 6, dag sira, narezanega na tanko 1 žemlja
6 suhih sliv brez koščic, namočenih v Maršali ali kakem drugem likerju drobno narezan peteršilj malo origana ali bazilike sol in poper po okusu maščoba za peko
Postopek:
Meso narežemo na velik zrezek. Lahko naredimo tudi dva Malo ga potolčemo, tako daje dovolj tenak. Posolimo in popramo. Po zrezku naložimo rezine
šunke, na šunko damo sir, na sir omleto, narejeno iz enega jajca (vendar brez moke ali mleka). Žemljo
namočimo in odcedimo. Z vilico jo zdrobimo, dodamo sol, poper, peteršilj, origano ali baziliko in eno jajce. Dobro zmešamo. S to maso namažemo jajčno omleto. Surovo pečenico olupimo in jo nadrobimo na žemljo. Slive damo podolžno v vrsto eno po eno. Vse zelo tesno zvijemo. Z vrvico prevežemo. Maščobo segrejemo in na štedilniku opečemo rolado ali rolade. Ko so malo zapečene, damo v pečico in pečemo še 40 do 50 minut na 200 stopinj C. Zali varno in polivamo z maščobo (meso je namreč nima), ali s kako juho. Proti koncu prelijemo s kakšnim sladkim alkoholom. Pečeno pustimo počivati, nakar odstranimo vrvico in poševno narežemo. Postrežemo z omako, ki se je nabrala od pečenja Zraven gre pečen krompir, lahko široki rezanci, lahko riž in soparjena ali kuhana zelenjava Za minuto lahko ocvrete rezine salame z olupkom vred in tako dobite posodice, v katere daste kremno špinačo, francosko solato ali kakšno drugo jed. Deluje zelo dekorativno.
Orehove kroglice
Božična torta

Sestavine:
Za biskvit 6 jajc
10 dag sladkorja 5 dag zdrobljenih albert keksov 20 dag zmletih orehov drobno nastrgana lupi na ene pomaranče
10 dag jedilne čokolade sok ene pomaranče Za obliv
10 dag jedilne čokolade, 5 dag masla
Postopek:
Rumenjake ločimo od beljakov. Beljake in 2/ 3 sladkorja stepemo v čvrst sneg. Rumenjake stepemo z 1/3 sladkorja v penasto zmes. Obe masi previdno zmešamo. Primešamo še mešanico drobtin, orehov in pomarančno lupino. Čokolado razstopimo na majhni temperaturi in še toplo počasi prilivamo v jajčno maso. Pri tem ves čas previdno mešamo, da se zmes ne sesede. Pripravljeno zmes zlijemo v okrogel tortni model premera 24 cm. Pečemo 35 minut na temperaturi 180 stopinj C. Biskvit dobro navlažimo s pomarančnim sokom. Po vrhu premažemo s pomarančno marmelado in prelijemo s čokoladnim oblivom (maslo in čokolado razstopimo na zmerni temperaturi). Torto ponudimo s stepeno sladko smetano.
Orehove kroglice
Sestavine:
125 g masla 2 rumenjaka 150 g sladkorja
50 g naribane jedilne čokolade 200 g mletih orehov
Postopek:
Penasto umešamo zmehčano maslo, rumenjaka in sladkor. Dodamo naribano čokolado. Skledo postavimo nad posodo z vročo vodo, nad soparo postopoma segrevamo in stepamo, da se zmes zgosti. Odstavimo in primešamo 200 g mletih orehov.
Zmes damo Za nekaj ur v hladilnik. Potem iz nje oblikujemo kroglice in jih povaljamo v čokoladi v prahu ali pa v zmletih orehih.
za mlade...
Debatni turnir brežiških gimnazijcev
V soboto, 6. decembra, se je na Gimnaziji Brežice odvijal debatni turnir, katerega organizatorica je bila mentorica debatnega kluba prof. Nina Harapin. Na turnirju je sodelovalo sedem gimnazijskih debatnih klubov iz cele Slovenije (iz gimnazije Novo mesto, Idrija, Kranj, Postojna, Bežigrad, Vič in Brežice). Sodelovalo je 12 ekip, razpravljali pa smo na temo “Pozitivna diskri-
na delovnem mestu ter zunanji videz vpliva na naše življenje in razvoj osebnosti. Vsaka ekipa mora namreč imeti pripravljene argumente ZA in PROTI. Cilj debatnega tekmovanja je predvsem
širjenje kritičnega mišljenja in pridobivanje novega znanja, vse to pa smo brežiški debaterji tudi osvojili.
Simona Tomažin, debaterka, dijakinja Gimnazije Brežice
minacija je opravičljiva”. Gimnazijo Brežice so zastopale tri ekipe (v ekipi so trije debaterji), ki so svojo nalogo odlično opravile in argumentirale svoja stališča. Naši argumenti, zakaj je pozitivna diskriminacija opravičljiva, so zadevali upoštevanje enakih interesov, izkoreninjenje krivic, pravičnejšo družbo in določene privilegije za nekatere skupine ljudi. Glavna argumenta proti pozitivni diskriminaciji pa sta bila spolna diskriminacija
Debaterji iz Gimnazije Brežice
Veseli december 2003 v Vrtcu Krško
Otroci Vrtca Krško tudi letos preživljajo veseli december v posebnem pravljičnem vzdušju. Prostori vrtca so lepo, pravljično
okrašeni. Zjutraj, ko otroci prihajajo v vrtec, so garderobe in hodniki zatemnjeni, povsod so prižgane svečke, po hodnikih od-
meva tiha umirjena glasba.
Vzgojiteljice so pripravile lutkovno igrico “Muca in tri muce”, ki so si jo ogledali vsi otroci vrtca. Poleg tega so vzgojiteljice in pomočnice naredile skozi vrtec pravljično pot, ki vodi v pravljično deželo.
Vzdušje v vrtcu je pravljično in prijetno. Otroci v vrtcu doživljajo pravljične dogodke zelo čustveno in globoko. Prijetni dogodki jim bodo ostali še dolgo v prijetnem spominu.
Na prireditve v vrtcu so bili vabljeni tudi otroci, ki vrtca ne obiskujejo, pa tudi njihovi starši, dedki in babice, prijatelji in drugi. Prireditev so se udeležili v velikem številu. Vrtcu so namenili veliko pohvalnih in spodbudnih besed.
Uprava Vrtca Krško
Skoči, zadeni, daj nov koš!
Na OŠ Brežice že vrsto let deluje navijaška skupina Čveke, ki spodbuja naše košarkarje k težko pričakovanim zmagam. Skupino sestavljajo dekleta s predmetne stopnje pod vodstvom mentorice Hedvike Lopatic.
Navijaška skupina Čveke ima za sabo že kar nekaj let delovnaja. Kako ste dobili idejo za ustanovitev navijaške skupine?
Mentorica: Pjavzaprav ni šlo za nobeno izvirno idejo. Pravila ŠKL-ja so takšna, da mora imeti vsaka šola, ki sodeluje v projektu ŠKL, tudi navijaško skupino. Tako je nastala tudi navijaška skupina OŠ Brežice.
Prijateljstvo
V življenju nas obdajajo različni ljudje. Z mnogimi skupaj preživljamo dneve v šoli, med različnimi aktivnostmi, a vendar ne moremo vsem zaupati tistega, kar bi radi. Kaj pomeni pravi prijatelj?
-	Pravemu prijatelju zaupamo, ga spoštujemo, mu pomagamo in mu stojimo ob strani.
-	Prijatelji so angeli, ki nas dvignejo, kadar ne moremo več leteti.
-	Prijateljstvo je neskončna veriga.
Melisa, Maša, Anja, Amelija in Rebeka, 5.c, •	Novinarski krožek OŠ Brežice
Pod besedo “čveke” si predstavljamo nekoga, ki zelo rad govori. Ali je tudi ime navijaške skupine povezano s tem?
Mentorica: Prvotno ime Čvek je bilo “Navijaška skupina OŠ Brežice”. Ker je bila skupina deklet, ki sem jo vodila pred tremi leti, zelo čvekava, sem jih poimenovala kar “Čveke”.
Kakšni so vaši dosedanji dosežki?
Mentorica: Z dosežki smo zadovoljni, saj dosegamo vsako leto tretje ali četrto mesto v skupni uvrstitvi navijaških skupin. Tildi letos upamo, da bomo uspešni.
Jernej Vokalič, 8.b, Novinarski krožek OŠ Brežice
Posamično tekmovanje
osnovnošolcev v šahu
Na OŠ Brežice je potekalo posamično tekmovanje v šahu ža osnovnošolce. Tekmovanja se je udeležilo 51 učencev in učenk iz osnovnih šol Brežice, Bizeljsko, Artiče, Pišece in Dobova. Tekmovali so v različnih starostnih kategorijah, največ, kar 29 jih je tekmovalo v kategoriji fantov do 11 let. Trije najbolje uvrščeni iz vsake kategorije so dobili medalje. Pri dekletih do 11 let je bila najboljša Maja Sušin, pred Saro Dimbek in Mašo Žgalin (vse Pišece). Ines Jankovič (Brežice) je bila prva pri dekletih do 8 let. Pri fantih do 8 let je zmagal Klemen Pavlovič pred Danielom Bostič^m in Žanom Videničem (vsi Brežice), pri fantih do 11 let Gregor Babnik (Artiče), pred Tomažem Rožmanom (Bizeljsko) in Brunom Zorkom (Artiče), pri fantih do 14 let pa Denis Sušin (Pišece), pred Matejem Žerjavom (Artiče) in Francijem Znideričem (Bizeljsko). Tekmovanje sta vodila Drago Kolar in Krunoslav Novosel. (D.K.)

KULTURA
Harmonija barv, besede in pesmi
Brežice - Brežiški sklad za kulturne dejavnosti je v galeriji Posavskega muzeja odprl razstavo del likovne kolonije “Sromlje 2003”, ki je bila v Celoti v znamenju Sromelj. Razstavljena so dela 20 sodelujočih likovnikov Likovnega društva Brežice. Ob tej priložnosti so zapeli MPZ in Ljudski pevci Sromlje, z igranjem na citre je dogodek popestrila še Mateja Avšič, za kulinarične dobrote pa so poskrbele kmečke žene s Sromelj.
Ljudski pevci Sromlje na odprtju razstave
V imenu Turističnega društva in Krajevne skupnosti Sromlje seje avtorjem za upodobitev njihovega lepega kraja zahvalila Anica Kranjčič, saj bodo tako Sromlje našle pot tudi v druge kraje in v druge domove, avtorja Tugo Lebič in Metka Vimpolšek pa sta svoji deli poklonila župniji in krajevni skupnosti. V imenu sklada je vodja Simona Rožman Strnad mentorjema kolonije Cvetki Miloš in Vladu Cedilniku ter avtorjem del in sodelujočim v kulturnem programu izročila zahvale in priznanja za vzajemno plodno sodelovanje. N.J.S.
Savgj&s.
Amaterska kultura - bogata doma in na tujem
Brežice - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Brežice je predstavil letošnje aktivnosti, ki so bile v amaterski kulturi izredno uspešne doma in na tujem. V tujini je letos gostovalo 11 skupin, ki se domači publiki zaradi pomanjkanja primerne dvorane niso uspeli predstaviti. Vendar so enotni, prireditev bo poleti prihodnje leto!
Zaradi slabega vremena je oktobra odpadel drugi koncert “Tako smo se predstavili na tujem in na tekmovanjih”. Prireditev je ideja predvsem Mete Grahek Kinčič, ki je povezana z mnogimi kulturnimi društvi.
V iztekajočem se letu so v tujini nastopali Vokalna skupina Solzice, ki deluje pri Glasbeni šoli Brežice, Mešani pevski zbor
nju slovenskih godb in Kapelčani so napredovali v prvo jakostno skupino, Ločanom je zmanjkalo za las, zbora Viva in Solzice sta na “Naši pesmi” osvojila srebrni plaketi, na srečanju ljudskih pevcev in godcev so sodelovali pevci iz Globokega, bizeljski pevci so bili zadržani in se tekmovanja niso udeležili. Uspehe na državni ravni je nizala članica Likovnega
Ivan Kovačič, Dragutin Križanič, Daniel Ivša in Simona Rožman Strnad
Viva, KUD Brežice, Pihalni orkester Kapele, Godba na pihala Loče, Oktet Orlica Pišece, Folklorna sktlpina KUD Oton Župančič Artiče, MePZ Franc Bogovič Dobova, KD Žarek Brežice, Trobilni sekstet Loče in KUD Tea-terfraj. Predstavniki skupin so poudarili dosežke na tujem in pomen povabila iz tujine.
Vodja sklada Simona Rožman Strnad je izpostavila velik uspeh društev in leto označila za nadpovprečno. Skupaj so omenjene skupine doma in na tujem izvedle 47 projektov, sam sklad pa še enkrat toliko.
Na državnih tekmovanjih je sodelovalo sedem skupin; obe godbi sta se izkazali na tekmova-
društva Nevenka Ruškovič ter mladi gimnazijci v igralski skupini Slavka Cerjaka. Medob-močnih srečanj, ki prav tako odražajo visoko raven udejstvovanja, seje udeležilo 15 skupin.Vse to pove, da amaterska kultura v brežiški občini živi in slednja ima po Rožman Strnadovi posluh za financiranje, čeprav pogrešajo sponzorsko podporo. Brežiški zbor je sodeloval kot “štiriperesna deteljica” na 31. srečanju v Prosek Kontovelu v Italiji in kot poudarja prof. Dra-gutin Križanič, tako dokazujejo moč ljubiteljske kulture, ki bo imela ob vstopu v EU po njegovem prepričanju še poseben pomen.
Suzana Vahtarič
Izjemna donacija galeriji
Kostanjevica na Krki - Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je bogatejša za dvoje bogatih donacij Helge Kambič iz Ljubljane; poklonila je originalni izvod Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske in Jakčeva portreta svojih staršev.
Svetovno znani polihistor, predvsem zgodovinar in kartograf Janez Vajkard Valvasor je bil zaradi svojega bogatega znanja še za življenja redni član Kraljevske akademije v Londonu. V dvanajstih letih je prepotoval Evropo in spoznal, kako neopazna in nepoznana je bila tujcem Slovenija. Njegov življenjski smisel je zato postalo delo, s katerim bi svetu predstavil lepote takratne dežele Kranjske. Lotil se ga je z vso vnemo, kar gaje na koncu telesno in finančno docela izčrpalo. Leta 1689 je v Numbergu v gotici izšla njegova Slava vojvodine Kranjske; da bi dosegla čim širši krog bralcev, v nakladi 2000 izvodov. Snov je razvrščena v 15 knjig, celotno delo pa je zvezano v štiri obsežne knjižnične bloke. Ocenjuje se, da seje ohranilo preko polovico izvodov, koliko se jih nahaja v Sloveniji, ni znano. Dela zaradi velike uporabne vrednosti, tudi znanstvene, ne glede na politične in druge zgodovinske okoliščine, nikoli niso namerno uničevali. Zaradi natančnosti in strokovnosti opisov je še danes neza-
menljivi vir za podatke, ki med drugim omogočajo natančno rekonstrukcijo zgodovinskih stavb. V celoti delo še ni doživelo slo-
Helga Kambič
venskega prevoda, so pa prevedeni najbolj kulturno zgodovinsko zanimivi deli.
Izjemna donacija Helge Kambič je po oceni dr. Mihaela Glavana, vodje narodoznanstve-nega oddelka Narodne univerzitetne knjižnice (NUK) v dokaj dobrem stanju, tako da večji restavratorski posegi ta čas še niso
potrebni. Delo, ki je seveda originalna izdaja, le vezava knjižnih blokov je nastala kasneje od izida, je očuvano do poslednjega lista z znamenitimi topografskimi kartami vred. Tako v celoti ohranjena Slava vojvodine Kranjske je izjemna redkost, pravi dr. Glavan.
Kambičeva izhaja iz ugledne meščanske družine stare Ljubljane in se je za donacijo odločila, ker v družini ni potomcev. Spoštovala je željo staršev, da to bogastvo ostane narodno, ljudem na ogled. Poklonjla je tudi njuna portreta, olje na platnu Božidarja Jakca. Deli doslej javnosti nista bili znani. Kambičevi sta pri odločitvi, kateri ustanovi naj daruje Valvasorja, pomagala ugledna strokovnjaka s področja kulturne dediščine Josip Korošec in Franc Vardi jan.
Poleg Valvasorjeve knjižnice Krško, ki tudi hrani original, je sedaj Slava vojvodine Kranjske dobila svoje častno mesto še v cisterijanskem samostanu, v katerem sta živela dva Valvasorjeva sinova.
Branka Dernovšek
Če beseda bi doma ostala...
Brežice - Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Brežice, je v dvorani Glasbene šole Brežice pripravil 6. območno srečanje literatov občine Brežice, sklad je dela objavil v priložnostni zbirki “Če beseda bi doma ostala...”. Literarni večer sta lepo dopolnili študentki Glasbene akademije Vanja Ivankovič na flavti ih Estera Cetin na klavirju.
Na srečanje seje prijavilo devet pesnikov in pisateljev občine; Edita Binkovski, Špela Ravnikar, Nada Srpčič, Rudolf Mlinar, Dragica Dani, Rudi Stopar in Ivana Vatovec iz KD Zarek Brežice ter Nina Barbič iz KUD Franjo Stiplovšek Gimnazija Brežice in Danica Avšič iz Literarne sekcije KUD Oton Župančič Artiče.
Srečanje je strokovno spremljal Ivan Gregorčič, pesnik, publicist in literarni urednik revije Rast, kije hkrati opravil izbor del in lektoriral prispevke ter oceno utemeljil: "Med prevladu-
tudi narava in izgubljenost v.sodobnem svetu. Pri vseh avtorjih je opaziti obrtno veščino, ki ponekod že stopa v polje literature. Literatom še naprej priporočam brati, pisati in se še naprej mojstrih, saj je rojstvo pesmi zahtevna vaja, z vajo pa dosežemo tisto, ki premika bralca. Sicer pa branje in pisanje pomagata živeti.”
Vodja sklada Simona Rožman Strnad je predstavila avtorje in jim ob prebranih delih podelila priznanje sklada ter izrazila zahvalo za večer, ki so ga omogočili, rekoč: "Moram priznati.
Rudi Stopar, Nina Barbič, Danica Avšič in Simona Rožman Strnad
jočo poezijo in dvema proznima da me je to srečanje z vami in ta prispevkoma se preliva tema lju- večer obogatil, kajti, če ne bi bilo bežni v razponu od pričakovanja, vas, tudi takšnih srečanj ne bi hrepenenja, razočaranja do od- bilo.”
tujenosti, pogosta tematika je	Natja Jenko Sunčič
Kultura za vse generacije
Sevnica - V predbožičnem času so vse generacije prišle na svoj račun. Najmlajši so si ogledali pravljično predstavo z lutkami z naslovom “Modra pravljica o mavrici in modrem svetu”. Študentski klub Sevnica je pripravil prvi predbožični koncert, na katerem so poleg DJ nastopile impro-gle-dališke skupine iz Ljubljane, Celja in Sevnice.
Mladinski svet občine Sevnica pa je pripravil dobrodelni prednovoletni koncert, na katerem so nastopili Konobski štrajharji, folklorna skupina Društva upokojencev Razbor in Fantje s Preske. Izkupiček so namenili socialno ^ogroženim družinam v občini Sevnica.
V Lekosovi galeriji Ana pa so gostili Vinka Ošlaka, pesnika, pisatelja, dramatika in esejista, ki je predstavil knjigo Spoštovanje in bit, za katero je prejel Rožančevo nagrado. N.Č.C.
“Vražje dekle” na odru
Krško - Glasbena šola Krško je v koncertni izvedbi premierno uprizorila glasbeno dramo Vražje dekle. Nov projekt je navdušil publiko in v prihodnjem letu bo Vražje dekle na odrskih deskah bolj pogosto.
Po besedah prof. Draga Gradiška mu je ideja po glavi rojila 10 let, od ustanovitve Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško, predvsem z namenom, da bi združil ogromen umetniški potencial posavskega prostora v glasbeno scensko delo kot najbolj celovito umetniško izražanje. Ob izjemni podpori sponzorjev se je pred štirimi leti dokončno odločil.
Libreto je napisal Silvester Mavsar, glasba je delo enega najpopularnejših skladateljev mlade generacije Milka Lazarja.
Odrska uprizoritev Vražjega dekleta, ki temelji na resničnih dogodkih našega okolja iz Valvasorjevih časov, je združila 95 članski simfonični orkester, okoli 100 pevcev iz združenih zborov, ki jih je vodil Janko Avsenak, v celoti sta sodelovala MePZ Viva Brežice in MPZ Svoboda Brestanica, učitelji glasbene šole ter izjemni solisti; Tjaša Fabjančič, Aleksan-
dra Barič in Mateja Arnež Vol-čanšek:
Koncertno uprizoritev so posneli in idejni oče projekta dvojno zgoščenko pričakuje aprila, nato pa naj bi že maja prihodnje leto delo postavili na odrske deske. Prof. Gradišek pa s komponistom Lazarjem upa tudi na umestitev na Ljubljanski poletni festival. S.V.
Prof. Drago Gradišek
napovedi
23. december
Krmelj - novoletna čajanka osnovne šole, “Razredne skupnosti se predstavijo”, telovadnica OŠ, ob 9. uri, 1
Krško - “Ko mimobežnost sreča sredotežnost” Plesno glasbeni center Krško, ob 15-letnici delovanja Vesne Vučajnk, Kulturni dom, ob 18. uri
25.	december
Boštanj - koncert božičnih pesmi MePZ župnije Boštanj, župnijska cerkev v Boštanju, ob 19. uri
26.	december
Krško - slovesnost ob dnevu samostojnosti, Občina Krško, Kulturni dom, ob 19. uri
Krmelj - decembrski živ žav z lutkovno predstavo in obdaritvijo dedka Mraza, nastop plesne skupine “Mačkice” in Sebastjana, telovadnica OŠ, ob 19. uri,
Blanca - Božično-novoletni koncert godbe “Blanški vinogradniki” z gosti, kulturni dom, ob 16.30 in 19.30
Razkazovanje Darka Golije
Krško - Javni sklad RS z;i kulturne dejavnosti, območna izpostava Krško je v Galeriji Krško odprla razstavo “Razkazovanje” akademskega kiparja Darka Golije. Čar njegovega ustvarjanja je v tem, da v malih formatih plastik ustvaija izredno bogate ikonografske pripovedi. Razstava bo na ogled do 15. januarja. S.V.
atletika
gimnastika
Gimnastičarke zelo uspešne
Maribor - 13. in 14. decembra je v Mariboru potekalo državno prvenstvo v ženski športni gimnastiki v programu A, na katerem so uspešno nastopile tudi tekmovalke dveh posavskih klubov, RAIN Krško in SOKOL Brežice.
Telovadke Rain Krško so v ekipni konkurenci - postava kadetinje Al-programa v sestavi Štus, Močivnik in Mižigoj osvojile ekipno 2. mesto in naslov vice-prvakinj.
V posamični konkurenci je med kadetinjami v mnogoboju Urška Štus osvojila 3. mesto in bronasto kolajno, Nika Močivnik je zasedla 7. mesto in Urška Mižigoj 10. mesto.
Kadetinji Urška Štus in Nika Močivnik sta nastopili tudi na finalu državnega prvenstva po posameznih orodjih. Opravili sta 6 nastopov in iztržili 2 srebrni kolajni. Nika Močivnik je osvojila 2. mesto in srebrno kolajno na preskoku, 4. mesto na parterju in 4. mesto na bradlji. Urška Štus je osvojila 2. mesto in srebrno kolajno za sestavo na bradlji, na parterju je osvojila 4. mesto in na gredi 5. mesto.
košarka
ŠPORT
kros
Uspešni Sevničani
Kavne, Velikovec (Avstrija) -Na državnem prvenstvu v krosu so uspešno nastopili člani AK Sevnica. Med mlajšimi mladinci je 2. mesto osvojil Borut Veber, ekipno pa so bili v moški konkurenči četrti, v ženski pa sedmi. Med mlajšimi mladinkami je na mitingu Maja Teraž osvojila 3.mesto.
Na 3. mednarodnem McDonalds kross kupu pa je prav tako zelo uspešno nastopilo deset sevniških atletov. Med mlajšimi mladinci je Tadej Mirt osvojil 5.mesto, med starejšimi pionirji je bil drugi Luka Kran jec, tretji pa Lucijan Sinkovič.
Med pionirji je zmago slavil Vid Zevnik, drugi je bil Miha Povšič; med mlajšimi pionirji je bil Domen Zevnik drugi.
Med starejšimi pionirkami je 1 .mesto osvojila Maja Teraž, druga je bila Saša Sladič in tretja Barbara Resnik, med pionirkami si je 4. mesto pritekla še Ana Sotošek.
mali nogomet
Drugi posavski Futsal
Krško - Mladinska športna zveza Posavja je pripravila 11. posavski FUTSAL, dvoranski turnir v malem nogometu. Ogromno kakovostnega nogometa, zanimive tekme in zabava za gledalce so zaznamovali tudi letošnjo prireditev. To potijuje tudi dejstvo, da si je zaključno, finalno tekmo med ekipami Žagarstvo Mazej in ŠD Boršt ogledalo preko 250 gledalcev. Na tumiiju je sodelovalo 32 ekip iz vse Slovenije. 1.
mesto je osvojila ekipa Žagarstvo Mazej iz Šoštanja, druga je bila ekipa ŠD Boršt, tretja Mi & Co Ex-treme Ribnica in četrta Pizzeri ja Italia (Brežice). Najboljši strelec je bil Dejan Mitrovič (ŠD Boršt).
ju-jitsu
Gorazd in Dejan odlična
Nizozemska - Slovenski tekmovalci so se udeležili mednarodnega ECC tumiija na Nizozemskem, ki po koledarju evropske ju-jitsu zveze šteje za točkovanje v tako imenovanem European Challenge Cup (evropskem pokalu narodov), kjer Slovenija med 13 državami trenutno zaseda 5. mesto, za Francozi, Nemci, Poljaki in Belgijci. Odlično sta nastopila Posavca Gorazd Ko-stevc in Dejan Kink (DBV Katana Globoko), ki sta v duo sistemu osvojila 2. mesto.
namizni tenis
Dobovčani med boljšimi
Dobova, I »gatec - TUmiija Alpe Adria Dobova so se udeležile ekipe iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Med kadeti je NTK Dobova osvojil 2. mesto, NTK Krško pa je bil peti. V članski konkurenci so Dobovčani osvojili 3. mesto.
V Savinjsko-posavsko-zasavski ligi si ekipa Dobove brez poraza deli 1. mesto. Na tumiiju, ki gaje organiziral NTK Logatec, je najboljši rezultat iz NTK Dobova dosegel Jure Blaževič - 2. mesto.

Kržanovi plaketa
Ljubljana - Strelska zveza Slovenije je na priložnostni slovesnosti že triindvajsetič razglasila najboljše strelce leta. Po pričakovanju se je med moškimi laskavega naslova razveselil naš najboljši strelec vseh časov Rajmond Debevec, ki je zmagal prav na vseh dosedanjih razglasitvah. Med ženskami je naslov najboljše pripadel Nataliji Prednik. Predsednik Strelske zveze Janez Slapar je posameznim tekmovalcem, tekmovalkam in ekipam razdelil tudi plakete za najodmevnejše dosežke leta. Med slednjimi se je kot edina z območja Posavja in Dolenjske znašla tudi članica Strelskega kluba Brežice Vesna Kržan, ki je spomladi v streljanju z zračno pištolo dosegla nov mladinski državni rekord.
Vesna Kržan z osvojeno plaketo
karate
Posavci s šestimi medaljami
Trbovlje - Minuli konec tedna je potekal najstarejši karate turnir v Evropi. Udeležili so se ga tekmovalci iz Avstrije, Nemčije, z Madžarske, iz ZDA, Uzbekistana, s Hrvaške, iz Makedonije, BiH, Italije in Slovenije. Uspešno sta nastopila tudi posavska kluba KBŠ Rajhenburg in KK Hypo iz Sevnice.
KBŠ Rajhenburg se je s tekmovanja vrnil s tremi medaljami, dvema petima in enim sedmim mestom. Najboljša tekmovalka na turnirju je bila Marija Jeler, ki je v katah zasedla 3. mesto, v športnih borbah pa je zmagala pri mladinkah do 18 let nad 55 kg. V isti kategoriji je nastopila še Jasmina Grilc, ki je na koncu osvojila 5. mesto v katah in v borbah. Pri članih je nastopil Martin Hriberšek, ki je v kategoriji nad 78 kg posegel po bronu.
Prav tako so se s tremi medaljami s turnirja vrnili člani KK Hypo iz Sevnice. Marko Stopar je bil zopet med najboljšimi, saj je v katah posamezno osvojil srebrno, v športnih borbah pa bronasto medaljo. Njemu seje pridružil še 14-letni Miha Cvelbar z Blance, ki je v športnih borbah med starejšimi dečki v najtežji kategoriji zasluženo osvojil 3.mesto in bronasto medaljo.
Srebrni jubilej AK FIT Brežice
Brežice - Atletski klub FIT Brežice je sredi decembra po rednem letnem občnem zboru obeležil 25-Ietnico svojega dela. Na kratko so pregledali delo letošnje sezone in predstavili načrte za sezono 2004, v svečanem delu, namenjenemu jubileju, pa so nagradili svoje najboljše atlete, trenerje in sodnike ter se s priznanjem zahvalili vsem zaslužnim za uspešno delo atletskega kluba. ,
Atleti in trenerji AK FIT Brežice z najboljšimi dosežki v letošnji sezoni
Atletika ni dobila naziva “kraljica športa” kar tako, saj je del evropske kulture, z njo so se ukvarjali že stari Grki. V Brežicah ima atletika zametke že v sokolski dejavnosti, prvi uradni klub pa je bil ustanovljen 24. aprila leta 1978 na pobudo takratnega profesorja brežiške gimnaziji, kjer sicer poučuje še sedaj, in sedanjega predsednika kluba Poldeta Rovana. Prvi predsednik kluba je bil Dušan Maraš, ki je klub vodil osem let, za tem pa se jih je zvrstilo še nekaj, Marjan Maričič, prof. Marjan Gregorič, Stane Gramc.
V povabilu na svečanost so zapisali: “Začeli smo na lešu, danes imamo moderen atletski stadion...." Za vse to so zaslužni vsi omenjeni predsedniki, ki so
si vsak v svojem obdobju vodenja kluba skupaj z mnogimi športnimi zanesenjaki prizadevali in si še prizadevajo izboljšati pogoje za delo mladih in perspektivnih atletov. Pred nekaj leti
so uspeli pridobiti tudi svojega generalnega pokrovitelja - Vino Brežice in klub so poimenovali po znamki brezalkoholnih pijač FIT. Vse se jim je bogato obrestovalo, saj so se jim prav v letošnji - jubilejni sezoni uresničile še ene sanje - sanje o vrhunskem rezultatu, ki gaje na letošnjem svetovnem prvenstvu v Parizu dosegel Primož Kozmus z osvojenim 5. mestom v metu kladiva, ki je bilo hkrati tudi najboljša uvrstitev Slovenije na letošnjem svetovnem prvenstvu. To je bil res naj večji dosedanji klubski uspeh, sicer pa je bilo uspehov -na nekoliko nižji ravni, pa vendar zelo velikih za posameznike in klub kot je FIT Brežice toliko, da je vse nemogoče našteti. Če omenimo samo najvišje, ne
moremo mimo Roka Deržaniča, Maje Petan, Lucije Križnik, Denisa Butare in Tomaža Bogoviča, ki so skupaj s Primožem Kozmusom naj atleti Slovenije 2003. Klub pa ima tudi dva naj
trenerja leta 2003, to sta Vladimir Kevo in Henrik Omerzu.
Ob jubileju so izdali tudi zbornik, v katerem predstavljajo atlete, njihove trenerje in dosežke skozi 25 let. Toda Polde Rovan ob vodenju občnega zbora in svečanosti po njem ni potreboval zapiskov, tako rekoč iz glave je povedal vse, kar je zapisano v zborniku, in z različnih tekmovanj dodal še kaj duhovitega iz svojih spominov. Spomnili so se prav vseh, mnogi nekdanji tekmovalci so se slovesnosti tudi udeležili, nagradili pa so najboljše atlete letošnje sezone, od najmlajših do najstarejših, vse aktivne trenerje in sodnike, s priznanji so se zahvalili vsem nekdanjim predsednikom kluba, vsem nekdanjim in sedanjim trenerjem, vsem podjetjem, ki so jim v teh letih kakorkoli pomagala, pa tudi na medije niso pozabili, kjer je bil Radio Brežice skupaj s časopisom SavaGlas omenjen na prvem mestu, še posebej pa so se s priznanjem zahvalili naši kolegici - športni novinarki Kar-
men Molan, ter Renatu Zorku,
nekdanjemu sodelavcu Radia Brežice.
Sicer pa so na občnem zboru vsi prisotni člani brez razprave potrdili poročilo o delu kluba v letošnji sezoni, uresničili so vse razen oktobrskega teka, ki ga je atletska zveza črtala s programa tekmovanj kot še nekatera druga tekmovanja, tudi v prihodnje bodo gradili na mladih atletih v atletski šoli, ki jo vodi Simona Kozmus, v prihodnji sezoni si želijo vsaj tako uspešno sezono, kot je bila letošnja, vse želje in upi pa so seveda usmerjeni na olimpijske igre v Atene, kjer si je nastop že zagotovil Primož Kozmus, Jure Rovan pa tudi upa, da bo ta cilj dosegel, saj se po operaciji uspešno vrača k svoji palici. Poleg Primoža pa je že sedaj zanesljiv potnik v Atene vsestranski in očitno zelo priljubljeni Polde, ki so mu njegovi atleti za vse, kar je v 25 letih dal klubu, podarili letalsko vozovnico do Aten.
Jelica Koršič
Polde Rovan s priznanjem AK FIT Brežice, ki mu ga je ob jubileju v imenu Atletske zveze Slovenije izročil Zdravko Peternelj.
Dobova - jesenski prvak
Železniki, Krško - Dobovčani so tudi v zadnjem 11. krogu 2. DRL potrdili odlično formo in suvereno zmagali na gostovanju v Železnikih z rezultatom 34:22. S tem so dosegli že deveto zaporedno zmago in so zasluženo postali jesenski prvaki. Najboljši igralec in strelec z devetimi zadetki je bil ponovno Tadej Stajnko.
Rokometaši Dobove so od sobote na zasluženih počitnicah. S pripravami na spomladanski del pa pričnejo že 5.januarja. Pohvaliti velja tudi kadetsko ekipo, ki je tudi jesenski prvak v svoji ligi, in mladinsko ekipo, ki je po jesenskem delu v zelo kakovostni 1. DRL zasedla 6. mesto. Zelo razveseljivo je tudi to, da se v tradicionalno rokometno Dobovo vračajo tudi navijači in ponovno napolnjujejo dobovsko dvorano.
RK Atom Krško pa je v zadnjem krogu jesenskega dela premagal RK Grča Kočevje z rezultatom 36:21. Krčani so na 5.mestu lestvice. J.Č.
Turnir trojk “Krmelj 2003”
Krmelj -v organizaciji Košarkarskega kluba Tržišče in v okviru izvajanja projekta “Hura prosti čas”, katerega nosilca sta Zveza za šport otrok in mladine Slovenije ter Zavod za šport Slovenije, je v športni dvorani osnovne šole je potekal 2. tradicionalni turnir trojk “Krmelj 2003”.
Dopoldan so na svoj račun prišli najmlajši v kategoriji do 16 let. V konkurenci osmih ekip (tudi ena dekliška ekipa KK Tržišče AGM PUNGERČAR) so bili najboljši Optimisti, ki so v finalu z rezultatom 12:10 premagali Brestanico, 3. mesto pa je zasedlo Sadjarstvo Brečko po ogorčenem boju proti ekipi INKOS. V članski konkurenci seje zbralo 15 ekip iz cele Slovenije. Po predtekmovanju in izločilnih bojih so se na naj višjo stopničko zasluženo zavihteli košarkaiji BS-3, ki so bili v velikem “ljubljanskem” finalu us-	Zmagovalno moštvo BS3 v
pešnejši s 15:9 proti moštvu Baterija	članski konkurenči
Najuspešnejše mladinke TD Sokol, Manca, Anja, Kala in Barbara (od leve)
Telovadke iz TD Sokol Brežice so nastopale v treh kategorijah. Najuspešnejše so bile mladinke Kaja Galič, Manca Koren, Barbara Gerjevič in Anja Molan, ki so osvojile ekipno 2. mesto in s tem srebrno medaljo. Kadetinje Asja Omerzu, Anja Lanšček, Špela Molan in Žana Hrastovšek so osvojile ekipno 3. mesto in so prejele bronasto medaljo. V kategoriji deklic pa sta nastopili dve telovadki - Katja Pirš (12. mesto) in Rebeka Fux Fatur (15. mesto).
TD Sokol je imel tudi štiri finalistke na posameznih orodjih; Kaja Galič je nastopila na parterju, preskoku in na bradlji, Asja Omerzu pa preskoku in parterju, Manca Koren na bradlji in Katja Pirš na parterju. Osvojile so 4. do 6. mesto.
KRONIKA
Sava Glas, 23.12.2003
LAS začrtala konkretno delo
Brežice - V novembru je bila po nekajletnih naporih ustanovljena Lokalna akcijska skupina (LAS), ki bo po zgledu okoli 30 slovenskih povezala in koordinirala delo vseh aktivnih na področju zasvojenosti. Narejenega je sicer veliko tako po šolah kot posameznih organizacijah, vendar lahko vsak pomaga le ne svojem področju, povezani pa bi lahko zasvojenim ponudili pravo roko pomoči.
Predsednica LAS Milka Be-nič z oddelka za družbene dejavnosti je povzela, da je v občini Brežice opravljenega veliko dela, ki gaje potrebno, glede na izkušnje drugih LAS po državi, povezati in koordinirati. Župan Vizjak je LAS novembra s sklepom uradno ustanovil, tovrstne organizacije predvideva tudi nacionalna resolucija, ki so jo v Brežicah prehiteli.
Predstavniki Mladinskega centra (MC) Brežice, ki so pri ustanovitvi LAS od začetka, brežiških osnovnih in srednjih šol, društva študentov, zdravstvenega doma ter policijske postaje in zavoda za zaposlovanje so predstavili svoje delo na področju osveščanja in preventive pred drogami. Poudarili so potrebo po pravočasni preventivi, opozorili, .da se z drogo srečujejo vse mlajši mladostniki, že pri 13. ali 14. letih, s takimi ima izkušnje že policija na ulici. Poudarili so, da je z izobraževanjem potrebno
pričeti v fazi odraščanja čim prej, pri tem imajo posebno vlogo šole, ker ugotavljajo, da družina kot osnovna celica že desetletja na tem področju izgublja svojo vlogo.
Milka Kramar s Centra za zdravljenje in preprečevanje od-
visnosti od nedovoljenih drog v Zdravstvenem domu Brežice, ki nudi detoksikacijski program, izvaja tudi delavnice na šolah, tako za otroke kot za starše. Najbolj zgledno sodelujejo po osnovnih šolah v občini Krško in sicer preko projekta” “Nam se


Koordinatorka Andreja Pavlin in predsednica Milka Penič
rola brez drog in alkohola”.
Pomočnik komandirja Policijske postaje Brežice Stane Zupančič je izpostavil, da policija sicer deluje represivno, pripravljeni pa so delovati tudi bolj preventivno, saj imajo več tovrstnih akcij v osnovnih šolah. Vodja policijskega okoliša Slavko Peskar že ima pripravljen program, kako bi policija lahko sodelovala, in sicer v učnih delavnicah.
Koordinatorka LAS Andreja Pavlin iz MC Brežice bo aktivnosti povedala. Tokrat so se dogovorili, da bodo tovrstne delavnice v novem šolskem letu po zgledu krških pripravili za osnovnošolce ter srednješolce, k sodelovanju želijo privabiti tudi strokovnjake s tega področja. Problem je denar; občina sicer ima v proračunu predvidena osnovna sredstva, pričakujejo pa še sredstva, ki jih bodo pridobili preko razpisov.
Suzana Vahtarič
“Nam se rola brez drog in alkohola”
Krško - “Nam se rola brez drog in alkohola” je preventivni program, namenjen mladostnikom v starosti od 13. do 18. let, kije bil izoblikovan leta 2002 v sodelovanju med Policijsko postajo Krško in Mladinskim centrom (MC) Krško. Oblikovan je bil predvsem zaradi pojava naraščajoče problematike tveganih oblik vedenja mladih.
Osnovni namen je opozoriti mlade na problematiko tveganega vedenja v zvezi z alkoholizmom in odvisnostjo od drog, na neprimerno vedenje in ogrožanje sebe in drugih zaradi zlorabe teh snovi, predstaviti alternative, prepoznati ali spoznati mišljenje mladih o tej problematiki ter do-
sedanje izkušnje, posredovanje informacij o oblikah pomoči in organizacijah, ki nudijo pomoč. Programje namenjen učencem 8. razredov OŠ v občini Krško.
Tako druščina strokovnjakov iz Centra za socialno delo Krško, Policijske postaje Krško, Centra za preprečevanje in zdravljenje
Naravoslovni dan na OŠ Krško
odvisnosti od nedovoljenih drog Brežice in skupina prostovoljcev MC Krško obiskuje osnovne šole v občini Krško in izvaja naravoslovne dneve, ki so sestavljeni iz treh predavanj in delavnic, kijih vodijo prostovoljci. Obiskali so že OŠ Raka, Leskovec, Jožeta Gorjupa Kostanjevica, Jurija Dalmatina Krško in Koprivnica. Zadnjo šolo, OŠ XIV. divizije Senovo, bodo obiskali januarja 2004.
V mesecu novembru so v okviru programa organizirali delavnico za strokovno javnost z naslovom “Povezovanje različnih institucij na področju zasvojenosti”. Na delavnico so povabili centre za socialno delo v Posavju, policijske postaje, zdravstvene domove, delavce zavodov za zaposlovanje ter strokovne delavce posavskih osnovnih in srednjih šol. Odziv je bil velik, kar kaže dejstvo, da je sodelovanje med institucijami na področju zasvojenosti nujno. M.K7S.V.
Požar na osebnem avtomobilu
Brežice, 16. - 41-letna l.K. iz okolice. Brežic je vozila osebni avto znamke Yugo po lokalni cesti iz Šentlenarta proti Brežicam. V Brežini je pred prehodom ceste preko železniške proge ustavila pred spuščenimi polzapornicami.Takoj po zaustavitvi se je zaradi napake na električni napeljavi vozilo vnelo in v celoti zgorelo, voznica pa je ostala nepoškodovana. Regijski center za obveščanje je aktiviral gasilce-tehnične reševalce Poklicne gasilske enote Krško, ki so požar na motorju starejšega osebnega avtomobila pogasili in počistili cestišče. O požaru so obvestili tudi gasilce PGD Brežice-okolica, a njihova pomoč ni bila potrebna.
Pridržanje do streznitve
Senovo, 16. - Policisti so intervenirali v gostinskem lokalu na Senovem, kjer je vinjeni 39-letni K.Č. iz okolice Krškega kričal in ogrožal varnost natakarice, celo grozil ji je z nožem. Ker je tudi ob intervenciji policistov s kršitvijo nadaljeval, so policisti zoper njega odredili pridržanje do streznitve, prav tako pa so podali kazensko ovadbo in predlog sodniku za prekrške.
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
Pozor, tatvine!
Posavje - Policisti so v času vikenda od 12. do 15. decembra obravnavali 13 primerov tatvin oziroma vlomnih tatvin. O teh poročajo skoraj vsakodnevno, največkrat gre za vlome v avtomobile, kjer tatove privlačijo avtoradii in torbe. Nekaj primerov je tudi vlomov v stanovanjske ali pomožne objekte, odkoder izginja predvsem vredno orodje.
V decembru so občani ponavadi še bolj neprevidni, kar vlomilci znajo izkoristiti.
Redarji bdijo nad drogami
Dobova - V diskoteki so varnostniki opazili mladeniča, ki je preprodajal drogo. Z drogo so ga zalotili okoli druge ure zjutraj in zaradi suma preprodaje prepovedanih mamil obvestili policiste. Slednji so prijeli tri osebe, pri katerih so našli tabletke ekstazy in vrečko z zeleno snovjo, ki je dajala videz konoplje.
Direktor G-7 Posavje d.o.o. Jože Mihelin je pojasnil, da so redarsko službo opravljali trije redarji, od tega je eden bil na parkirišču. Njihova naloga je, da spremljajo goste diskoteke, preprečujejo kršitve javnega reda in miru ter razpečevanje mamil. Opazili so tudi tri mladeniče iz okolice Rogaške Slatine, ki so v lokalu razpečevali drogo. Varnostnik je zalotil enega izmed njih, ki mu je nato izročil zavojček konoplje, tabletke ekstasy pa je zadržal. Nato je mladenič želel na stranišče, kar mu je varnostnik dovolil, v stranišču pa je mladenič skril tabletke ekstasy, kijih je imel v škatlici osvežilnih bonbonov tic-tac. Po mobilnem telefonu je poklical prijatelja in jima povedal, da gaje zalotil varnostnik in daje tabletke skril na stranišču. A ju je varnostnik prehitel in tabletke zadržal. Nato je varnostna služba o najdbi obvestila policijo ter lastnika diskoteke.
Varnostno službo z oktobrom letos določa zakon in direktor poudarja, da bodo s tem delom nadaljevali. Razpečevalcem drog sporoča, naj v to diskoteko ne prihajajo, prav tako tudi v nočni lokal v Šentlenartu pri Brežicah ne, kjer tudi izvajajo redarsko službo. S.V.
Previdno s pirotehniko!
Posavje - Zakon dovoljuje uporabo pirotehničnih izdelkov le med 26. decembrom in 2. januarjem. Mladoletnikom do 15. leta starosti sta dovoljena le prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov prvega in drugega razreda, vendar pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov.
Če boste pirotehniko uporabljali drugače kot dovoljuje zakon, je predpisana denarna kazen najmanj 100.000 SIT. Pirotehnične izdelki se ne smejo uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. Za navedene kršitve se kaznujejo starši ali skrbniki, če dovolijo ali dopustijo, da mladoletniki uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva
kompas po pravnih labirintih
P
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Kršitev določb zakona o zemljiški knjigi
(Nadaljevanje iz prejšnji številke)
Vprašanje:
Sem lastnik parcele, ki ni vpisana v zemljiški knjigi. Vse dokaze o lastništvu te parcele sem zgubil, zagotovo pa vem, da je bila ta parcela last mojih prednikov, sedaj pa sem jo podedoval. Kaj moram ukreniti, da bi pravno uredil to stanje in da bi se na moje ime izvedel vpis lastninske pravice za to zemljišče?
Odgovor:
Začeti morate postopek za dopolnitev zemljiške knjige. Postopek dopolnitve zemljiške knjige se namreč začne v primerih, kjer parcela ni vpisana v zemljiški knjigi in če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški parceli lastninsko pravico oziroma drugo stvarno pravico. Šteje se, da je lastninska pravica določene osebe na nevpisani zemljiški parceli verjetno izkazana, če je ta oseba kot lastnik oziroma posestnik vpisana v katastru.
Za začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige morate vložiti predlog, h kateremu morate priložiti izpisek iz katastra o nevpisani zemljiški parceli in potrdilo pristojnega organa, ki vodi kataster, da je zemljiška parcela, ki je predmet postopka, v katastru vpisana in da iz podatkov katastra ni mogoče ugotoviti, iz katere prejšnje parcele je nastala. K predlogu morate priložiti tudi overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujejo dejstvo, da imate zemljišče v lastniški posesti.
Če so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji za dopolnitev zemljiške knjige, zemljiškoknjižno sodišče izda sklep o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige. Sodišče nato izda sklep za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in naloži predlagatelju, da založi predujem za stroške objave oklica o začetku postopka. Z oklicem sodišče pozove eventueino prizadete osebe, da z ugovorom izpodbijajo pravilnost oziroma popolnost podatkov o vsebini listine, katere vzpostavitev lastninske pravice se zahteva v zemljiški knjigi. Rok za eventuelne ugovore je dva meseca. Po pravnomočno končanem navedenem postopku sodišče izda sklep o dovolitvi vspostavitve zemljiškoknjižne listine v korist predlagatelja. S sklepom o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine zemljiškoknjižno sodišče tudi dovoli vknjižbo lastninske pravice na ime predlagatelja postopka.
Vprašanje:
V zemljiški knjigi je še vedno vpisana prepoved odtujitve in obremenitve lastnika nepremičnine, čeprav je ta že pokojni. Kaj moram storiti, da se ta vknjižba izbriše?	•>
Odgovor:
Če je v zemljiški knjigi vpisana prepoved odtujitve in obremenitve v korist pokojne osebe in v breme določene nepremičnine in je imetnik te pravice umrl ta obremenitev s smrtjo imetnika preneha.
Vknjižba prenehanja te pravice se dovoli na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o vpisu smrti imetnika v matično knjigo oziroma pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi imetnika pravice, prepovedi odtujitve in obremenitve za mrtvega.
Vprašanje:
Sodišče je v zapuščinskem postopku prisodilo dedičem tudi del zapuščine, ki ni bila last zapustnika, ampak moja. Kaj naj storim, da dobim ta del premoženja nazaj?
Odgovor:
Sklep o dedovanju rešuje vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje ne glede na to, ali seje zanj v zapuščinskem postopku vedelo ali ne. Pravnomočen sklep o dedovanju veže samo stranke, ki so sodelovale v postopku. Po pravnomočnosti zapuščinskega sklepa boste morali vložiti tožbo proti dedičem, s katero boste uveljavljali svojo lastninsko nravico na vašem premoženju, seveda pa pri tem ne boste smeli pofegati v pravnomočno odločbo v zapuščinskem postopku.
Policisti pozorni na alkohol!
Posavje - V času od 16. do 31. decembra policisti Policijske uprave (PU) Krško izvajajo poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov v prometu. Na PU Krško poudarjajo, da se zavedajo, daje december čas sproščenosti, veselja in praznovanj, vendar pa se slednje nikakor ne sme prenesti na cesto in v promet, kjer se vsaka napaka lahko plača tudi z življenjem.
Po podatkih iz preteklih let se v tem času zgodi veliko število prometnih nesreč z udeležbo vinjenih voznikov, zato bo večji del policijskih aktivnosti v prometu namenjen prav temu problemu. Ugotavljajo, da je alkohol v prometu problem, ki je prepogosto prisoten pri voznikih na slovenskih cestah. V vsaki tretji hujši prometni nesreči so udeležene osebe, ki imajo v krvi več alkohola kot ga dopušča zakon. V policiji so prav zaradi hudih posledic nadzor nad psihofizičnim stanjem uvrstili med prioritetne naloge.
Na območju PU Krško seje v prvih 11 mesecih letošnjega leta zgodilo 1018 prometnih nesreč, lani v istem času 937. V teh nesrečah je letos 7, lani pa 8 oseb izgubilo življenje, 46 oseb je zadobilo hude in 322 lahke telesne poškodbe. Poškodb je bilo lani nekaj manj, hudih 42, lahkih poškodb udeležencev pa 101 manj.
Alkohol je bil letos ugotovljen pri 123, lani pri 107 povzročiteljih prometnih nesreč. Povprečna stopnja alkoholiziranih povzročiteljev je bila obe leti skoraj identična, okoli 1,57 grama alkohola na kilogram krvi. PUK/ S.V.
RAZVEDRILO
HOROSKOF
OVEM
Razveselilo vas bo tisoč majhnih stvari. Ne storite nič takšnega, kar bi pozneje obžalovali. Samo trenutek je bil potreben, da ste nekomu storili krivico, ki jo boste dolgo popravljali.
• Bik
Pred vami je nekaj težavic, ki pa jih boste prav hitro odpravili. Upoštevajte prijateljski nasvet, pa boste še daleč prišli. Nikar preveč ne govorite, da vam tudi najbolj naklonjeni ne obrnejo hrbta.
DVO JCKA
Bolj se boste smilili sami sebi kot drugim. Nikar ne obupajte že pri prvi težavici, pa boste prišli do tako zaželenega cilja. Imeli boste neprijeten občutek, da vas ne razume niti tisti, ki ga imate najraje.
RA k
Naložili ste si več, kot sploh lahko opravite. Ponudila se vam bo razburljiva priložnost, da se visoko povzpnete na službeni lestvici. Poslušajte prijatelja, vendar se ne pustite prepričati.
LEV
Premislite, zakaj se vendar tako zelo ženete. Dobro poglejte naokrog, da se ne boste napak odločili. Opustite trdovratne poskuse, da bi spremenili svojega partnerja.
DEVICA
Previdnost je mati modrosti, zato z ničimer ne pretiravajte. Proti koncu tedna boste z lahkoto uredili nekaj drobnih nesporazumov. Nikar ne pretiravajte z naklonjenostjo, da vam ne bo žal.
TEHTMICA
Z dobro voljo boste kos tudi največjim naporom. Vaše nove zamisli bodo presenetile tudi tiste, ki vam sicer niso naklonjeni. Lahko boste pomagali nekomu, ki vas resnično potrebuje.
ŠkORPI JON
Če se boste preveč pregrešili, bodo posledice kar preveč neprijetne. Jabolko, v katerega boste ugriznili, je nekam kislo. Samo iz navade boste vztrajali ob tistem, ki vas že dolgočasi.
STRELEC
Privoščite si malo počitka, ki ste ga tako zelo potrebni. Ovire na poti vas ne bodo razorožile, ampak navdale z zavidanja vrednim pogumom. Pobegnite, dokler je še čas - pred prijateljevo škodoželjnostjo.
KOZOROG
Pred vami je nekaj noči brez spanca, ki vas bodo utrudile, ne pa vznejevoljile. Sprejeli boste izziv, ki se bo bogato obrestoval. Drobne pozornosti vam bodo pridobile veliko naklonjenosti.
VODMAR
Obupavali boste, ne da bi nltanko vedeli zakaj. V službi se boste tako izkazali, da vas bodo še dolgo dajali za zgled. Varujte se tistega, ki sladko govori pa hudo misli.
RIBI
Še malo, pa si boste lahko oddahnili. Nikar se ne lotite preveč stvari hkrati, da vam vse do zadnje ne spolzijo iz rok. Zaupala se vam bo neka razbolela, a lepa duša.
faks:
' 87(
iki@tv-
nm.i
••

. na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada -knjižna nagrada Srečko Janc,
Arto 4a, 8293 Studenec
2.	nagrada -zgoščenka Marjan Blažek,
Študentski domovi,
Blok 1, Cesta 27.aprila 31,
1111 Ljubljana
3.	nagrada -kaseta
Staška Zakonjšek,
Njivice 19, 1433 Radeče
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
KOŠAR, ASAMA, MAREC, INANA, ŽAD, SARAJEVO, AMA, KLAVIKULA, AN, LIB-ERA, ANETO, EZ, ET, ARAM, RADUHA, ANIMA, OREL, KRAVAL, ZIMER-MAN, ATO, ANI, POLO, NEN,
Geslo: NAJLEPŠA VIŽA
Rešitev nagradne križanke pošljite do sobote, 3.1.2004, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan...
RADIO
SEVNICA
I KI SIMI GLASU
RIJATEU VSEGA KAR JE RUSKO
PRED-
M0lll.EC
V
MOŠEJI
JBOŠTVO
UROŠ
-IPUŠČEK
MKALOIt V USTIH TOBAKA
KIRKIN
OTOK
MLAJŠA
ŽELEZNA
DOBA
SODIŠČE
V
STAREM
RIMU
NEKDANJA
EVROPSKA
TURČIJA
NOVINAR
Babačič
DRAŽI1.N0
SLADILO
PUŠNIK
Kapor
OSVOB.
FRONTA
HLADNO
OROŽJE
ZBIRALEC
STARIN
DEL
VOZA
MEJNE
VREDNOSTI
MESTO V BURM I DRUŽBI N POLOŽAJ
MARIBOR
TOVARNA
ANGLEŠK
PISATEU
Joseph
PRITOK LENE V SIBIRIJI
AVTOR BOJAN MAC UR
MESTO V ŠPANU!
SREDO-
ZEMSKA
RASTLINA
TROPSKI
KUŠČAR
SULTANOV
UKAZ
KOS
LAVE
DOPUSTEN
ODMIK
ŽGANI
SLADKOR
EMIL
NOLDF,
ITALIJAN (zanič Ij.)
MIK
VRSTA
POLOPIC
RADO
LIKON
KENIJSKI
POLITIK
Daniel
Moi
SPALNA
BOLEZEN
ČEBULA
STAREJŠI
ATLET
Branko
HRVAŠKA TENIŠKA IGRALKA Ercegov ič
NOBELU
KLADA
ZA
SEKANJE
DRV
SLOV.
NOGO-
METAŠ
MiloS
SAVAGLAS
MESTO V MANDŽURIJI
RADIO
BREŽICE
Afommi
Če ste se po prestanem brezdelju domislili, da bi zopet nekaj počeli, naj to ne bo prvo, česar ste se spomnili.
Ker je pri delu vedno imel smolo, se je naposled odločil, da bo vulkanizer.
Trend naraščanja gospodarskega razvoja strmo pada.
<=>
Imel je privzgojene delovne navade, vendar mu sorti-ment ni ustrezal.
Poštenje je vrednota za nepoštene.
Ko se strah oddaljuje, se vse bolj zmanjšuje.
cr>
Zavarujmo našo življenjsko raven; namesto pasov raje nosimo naramnice.
Nasilje duhovno obogati človeka - če preživi.
<=>
Vse, ki mi želite stopiti na žulj, obveščam, da sem ga pozdravil.
Da vam ljudje nekam lezejo, morate biti kar velika luknja.
kino
Kino servis Brežice
Od četrtka, 25.12., do nedelje, 28.12., ob 18. uri Nore note ponovno v akciji, komedija, ob 20. uri Ubila bom Billa, akcija; od četrtka, 1.1., do nedelje, 4.1., ob 18. in 20. uri Profesionalec, komedija; četrtek, 8.1., ob 18. uri Modeli stare šole, komedija, ob 20. uri Bilo je nekoč v Mehiki, akcija.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 25.12., ob 19. uri Odštekani petek, drama, družinska komedija; petek, 26.12., ob 18. uri Medvedek Pu in pujskova velika pustolovščina, animirani družinski mladinski film; sobota, 27.12., ob 18. uri Medvedek Pu in pujskova velika pustolovščina, ob 20. uri Odštekani petek; nedelja, 28.12., ob 18. uri Odštekani petek; od petka, 2.1., do sobote 3.1., ob 18. uri Mati vohuni 3D: Konec igre, mladinska ZF pustolovščina, ob 20. uri Seabiscuit, akcijska drama; nedelja, 4.1., ob 18. uri Mali vohuni 3D: Konec igre; četrtek, 8.1 L, ob 19. uri S.W.A.T. - Specialci, akcijska triler kriminalka.
f ffNEKDOTEJ
Tako pametni, pa tako...
Mozart je zelo sovražil kult “čudežni ■BBS|H
otrok”, čeprav je bil v mladosti tudi sani
med n jimi. Nekoč so ga pov abili v družbo, UEfFjmjjS
kjer je nastopil zelo nadarjen otrok, violin-
ski virtuoz. Ko je deček končal z igranjem,
ga je Mozart pohvalil.
“Igrati že znam,” je dejal mali, “rad bi še skladal, pa ne vem, kako začeti.”
“No,” je dejal slavni ustvarjalec, “kar nekoliko počakaj, ko dorasteš.”
“Toda - vi ste že skladali, ko ste bili stari komaj deset let.” “To je že res,” se je nasmehnil glasbenik, “toda meni ni bilo treba nikogar spraševati, kako naj se začne.”
Ruska plesalka Ana Pavlova je med dvema dejanjema drame “Dama s kamelijami” srečala domišljavo igralko, ki je igrala glavno vlogo.
“Kaj menite o moji igri?” je igralka vprašala slavno umetnico.
“Sijajni ste,” je odgovorila Ana Pavlova. “V nekaterih prizorih ste podobni Eleonori Duše, v nekaterih pa Sari Bernhardtovi...”
“Kateri so ti prizori?” je radovedno vprašala igralka. “Ko oče svetuje Armandu Duvalu...”
“Toda takrat me sploh ni na odru!”
“Saj res, to sem pozabila pripomniti,” je bila Ana Pavlova neusmiljena do kraja.
Francoski fizik Andre Ampere je ves dan razmišljal o neki matematični nalogi. Rešitev se mu je porodila na ulici. Zadovoljen je izvlekel iz žepa košček krede in začel pisati rezultat na črno ploščo, podobno šolski tabli. Ko je napisal dolg obrazec, se je plošča odmaknila za tri korake. Ampere je stopil za njo, a plošča se je začela premikati vedno hitreje. Ampere je stekel za njo, kolikor so ga nesle noge. Nazadnje se je plošča ustavila. Ves preznojen in brez sape je obstal tudi Ampere. Plošča je bila namreč zadnji del kočije.
SavaGlas, 23.12.2003
REPORTAŽE, NASVETI ...
avtomobilizem
Mazda2 1.4i GT
Prenova Mazdinih avtomo- Prednji del male Mazde je bilov je v zadnjem času zelo in- oblikovan skladno z družinsko tenzivna. Najavila jo je izredno podobo. Nekoliko sicer nagaja uspešna Mazda6. Sledila ji je višina, saj gre za skoraj enopro-
Mazda2. Povsem na novo zasnovana, sicer v zasnovi nekoliko podobna predhodnemu Demiu, je prinesla predvsem izpopolnjene lastnosti in jih združila z novo, atraktivnejšo obliko. Zanimivo je, da je na Japonskem Mazda2, obdržala ime svoje predhodnice, medtem ko se drugod predstavlja tudi z novim imenom. Ta je zdaj del družinskega imenovanja, ki večinoma uporablja številčne oznake, pripete k imenu znamke brez presledka med besedama.
Motor:
-	linijski štirivaljnik, 16V -prostornina: 1388 cm1
-	največja moč: 80 KM (59 kW)
-	navor: 124 Nm pri 3500/min.
storsko zasnovo, pri kateri je težje ustvariti občutek dinamike, ki ga že poznamo iz Mazde6. A je oblikovalcem vseeno uspelo. Mazda2 lovi ravnotežje med lepim in prostornim, zaradi česar je kljub uporabnosti privlačna in celo nekoliko športna obenem. Toliko bolj \»primeru modela GT, ki športnost poudarja še z barvno kombinacijo in večjimi aluminijskimi platišči.
V notranjosti je Mazda2 prijetna. Oblikovana je predvsem tako, da uporabnikom nudi veliko uporabne vrednosti. Pozornosti v obliki malih, simpatičnih dodatkov so prav prijetne. Tak je na primer predalček, ki lahko opravlja tudi vlogo koša za smeti. Veliko je tudi predalov in prostorov za drobnarije, kijih v avto-
mobilu potrebujemo za odlagan- bil večji, a gaje moč na račun je raznih predmetov.	zadnjih sedežev krepko povečati.
Instrumenti so veliki in zato “ 1,4-litrski motorje drugi po pregledni ter običajne oblike. Vo-	vrsti. Zaradi svoje moči je prime-
lanski obroč je odet v usnje, nudi ren tudi za zahtevnejše uporab-dober oprijem, z njega pa je s po- nike ali daljšo vožnjo. Motorna močjo stikal mogoče tudi uprav- moč in pet stopenjski menjalnik ljati avdio sistem. Prostor, ki je sta dobro usklajena, zaradi česar na voljo spredaj, je seveda obi- je premikanje po mestu lahko len. Tako v dolžino kot višino ni prav poskočno. Podvozje in z omejitev za običajne uporabni- njim povezana lega na cesti nudi-
U "86 ?8X

ke. Zadnja klop nudi dovolj prostora glede na velikost vozila in kljub temu pušča za seboj uporaben, oglat, skoraj 270- litrski prtljažni prostor. Ta bi sicer lahko
Zmogljivosti:
-	naj višja hitrost: 164 km/h
-	pospešek 0-100 kni/h: 13,9 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 8,7/5,3/6,51/100 km
-	testno povprečje: 7,61/100 km.
ta pričakovane lastnosti. Novo zasnovan krmilni mehanizem, učinkovit zavorni sistem, toga karoserija in varnostna oprema (ABS, zračne blazine) postavljajo Mazdo2 v družbo sodobnih in varnih vozil. Na zdajšnje čase vse bolj priljubljenem in seveda pomembnem testu Euro NCAP je Mazda2 prejela štiri zvezdice za preizkus trka in tri za varnost otrok (www.euroncap.com).
Aleksander Krebelj
Derma Art
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
Kakšna je občutljiva koža in kaj jo povzroči
To vprašanje je pri strankah, ki prihajajo v naš laserski kabinet, najpogostejše.
Občutljiva koža se izjemno izrazito odzove na neustrezno nego ali na zunanje vplive, kot so mraz, veter, onesnažen zrak in sonce. Koža nas na to opozarja z izsušenostjo, luščenjem, rdečico, celo z alergijami.
Občutljivost kože je posledica porušenega ravnovesja, ki ga zakrivijo genski vzroki, utrujenost, psihične težave, vremenski vplivi, nikotin, zdravila, nezmernost pri hrani in pijači in podobno. Ker je v teh primerih proces obnavljanja kože porušen, sicer nenevarne molekule in infekti prodrejo globje v povrhnjico in tako sprožijo obrambni mehanizem, s tem pa tudi občutljivostne reakcije.
V zimskem času je pomembno, da poskrbimo za zadostno vlažnost kože. Zaprti ogrevani prostori kožo zelo izsušijo, kar verjetno tudi sami občutite. Napačno pa je, da na kožo nanašate velike količine mastnih krem ali mazil, izsušena koža namreč potrebuje vlažilna mazila. Ko ste zunaj na mrazu in vetru, pa na obraz in roke le nanesite dodaten zaščitni sloj mastne kreme, ki pa jo je potrebno tako kot plašče in rokavice v notranjih prostorih odstraniti.
Večina žena to ve in upošteva, težje pa je pravilno ravnanje privzgojiti našim otrokom in moškim, ki se niti slučajno Po obrazu ne bi namazali s kakršno koli kremo, saj so to vendar ženske zadeve. Pa kljub vsemu, če je takšen mraz, da Je potrebno obleči bundo, je tudi obraz potrebno nekako “obleči”.
Saj veste, preventiva je lažja in cenejša od kurative.
Daniela Truden, www.dennaart.si
Kicolas Cage Beri'! Streep Obris Coojper

PRILAGAJANJE / Adaptation
Ko Charlieja Kauffmana najamejo za priredbo knjige "The Orchid Thief’ o fanatičnem gojitelju orhidej Johnu Larochu, je povsem zbegan. Charlijev brat dvojček Donald njegovo zagato in negotovost le še zaostri, ko napove, da se bo tudi on posvetil pisanju scenarijev. In medtem ko se Charlie bojuje s hudo ustvaijal-no blokado, Donald lahkotno tipka stran za stranjo svojega bebavega scenarija o serijskem morilcu. Donald svoj scenarij takoj proda za več kot bogat honorar in zaslovi kot “novi in
obetavni pisec” v mestu. Charlieja nato nekega . .ret?.
dne prešine navdih obupanca - kot okvir scenarija mu bo služila njegova lastna dilema. Toda s tem, ko se na papiiju začno vrstiti besede, Charlie sproži vrsto dogodkov, ki usodno vplivajo na življenja vseh vpletenih.
Prilagajanje
VSEMOGOČNI BRUCE / Bruce Almighty
Kljub lastni popularnosti in ljubezni svojega dekleta (Jennifer Aniston) je lokalni TV novinar Bruce Nolan (Jim Carrey) prepričan, da Bog ni pošten do njega. Na najhujši dan svojega življenja Bruce izreče Bogu nadvse grde besede, s katerimi ga krivi za svoje neuspehe. Bogu (Morgan Freeman) ne preostane drugega, kot da se sreča s svojim vernikom, mu da vso svojo moč in čaka na rezultate. Od avtorskega tandema, ki nam je podaril filma ‘Ti, ti lažnivec” in ‘Tfčeni profesor”, zdaj prihaja božanska komedija, v kateri bo veličastni Jim Carrey končno dobil možnost, da se izkaže v vlogi Vsemogočnega.
KAKO SE ZNEBITI FANTA V10 DNEH/
How To Lose A Guy In 10 Days
Oskarjeva nominiranka Kate Hudson in Matthew McConaughey sta glavna junaka v tej bitki med spoloma, v kateri nenadoma pride do preobrata. Andy Anderson (Hudson), avtorica kolumne “Kako...”, v modnem časopisu sprejme izziv, da bo iz lastnih izkušenj napisala članek, kaj vse mora narediti ženska, da se v desetih dneh znebi moškega svojega življenja.
Istočasno pa zakrknjen marketinški samec Benjamin Barry sprejme stavo, da lahko zapelje in pripravi katero koli žensko, da se bo zaljubila vanj... v desetih dneh. Trk obeh svetov povzroči pravcati ognjemet komičnih goljufij, ki dokažejo, da ob resnični ljubezni... srce ne
^e'	Rubriko je pripravila:
VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
za lepši videz
Dobre navade za zdravo prehranjevanje
Telovadba
Zmerne telesne vaje so priporočljive vsak dan, kratek sprehod in globoko dihanje deluje kot krepčilo.
Voda
Večina izmed nas popije premalo vode, dnevno popijte šest do osem kozarcev vode, po možnosti med obroki. Tekočine, posebno voda, sodelujejo pri izločanju odpadnih snovi in pri ab-sorbciji hrane.
Svež zrak
Svež zrak je nujno potreben pri preprečevanju bolezni in vzdrževanju življenjske energije, zato dobro prezračujte prostore.
Spanec
Spati morate dovolj, saj med spanjem potekajo procesi alkali-zacije in izgradnje. Količina potrebnega spanca je odvisna od posameznika.
Izločanje
V procesih izločanja sodelujejo pljuča, koža, črevesje in ledvica. Gibanje, uravnotežena prehrana, zrak in spanec skrbijo za večino teh procesov, posebno je pomembno redno odvajanje blata.
Pravilna drža
Ta je zelo pomembna za naš videz in počutje. Hrbtenica naj bo zvita, stojte vzravnano, z dvignjeno glavo in s pravilno razporejeno telesno težo.
Duševno stanje
Izogibajte se jezi in mračnim mislim, na življenje glejte pozitivno. Poskušajte spoznati, kako učinkovita je moč vere, zaupanja in pozitivnega mišljenja.
Lep pozdrav do prihodnjič,
*	Alenka Dirnbek
Tel.št.: 07 49 66 333, www.alenkinstudio.com
moda
Modni horoskop za leto 2004
Če začnemo s kozorogi, ki jih čaka leto, polno energije. To pomyni, da bodo vse, kar do sedaj niso, prav to leto poskusili uresničiti, predvsem pa se bodo malce ločili od resnega sloga, ki jih spremlja. Pokazali bodo, da niso večni poslovneži, ampak tudi pravi modni ljubitelji. Medtem ko vodnarje čaka naporno leto na vseh področjih, veliko bojevanja in dokazovanja, pa jim vseeno ne bo vzelo volje do mode, saj imajo ne glede na čas vedno “divje” zamisli za njihov zunanji izgled. Za večino bo to leto “novo in polno energije”, tudi ribe bodo očarale in presenetile z velikimi spremembami na vseh področjih, najbolj očitna bo sprememba na zunanjem videzu in sicer pozitivna. Ovni hočejo na vse načine doseči cilje, ki jih še niso dosegli, vendar so blizu, zdaj bo pravi čas. Vse to je ovnom jasno in bodo naredili vse na resnem, poslovnem videzu, kajti tako bo lažje, predvsem se bodo tako počutili najbolje. Nasprotno pa biki že slavijo zmage, dobre zvezde jih bodo spremljale naprej v letu 2004, zato bodo veliko naredili tudi na svojem videzu. To bo priložnost, da si po vseh naporih vzamejo čas zase, za modo in za svojo dušo, kar bodo tudi storili, pravo leto je na vratih. Dvojčki bodo morali predvsem urediti svojo organizacijo, kajti vedno jim zmanjkuje časa in prav zaradi tega se ne morejo nikoli pravilno modno odločiti, tudi v prihodnje ne kaže, da bo drugače. Potrudite se, da boste končno ujeli svoj pravi slog in boste povsem prepričani vanj. Medtem pa rake čakajo spremembe in veliko novosti, to bo pravo leto za eksperimentiranje, torej poskus vseh modnih slogov in raki bodo v tem prav uživali. Ne bodo ostali samo pri enem modnem slogu, kar jim bo enkratno uspevalo. Levi bodo našli mir v svojem zasebnem življenju in uspeh v poslovnerri, končno se bodo malce relaksirali, predvsem jih bo privlačil bolj športni in lahek slog. Torej malce manj popolnosti, kar pa ne bo izgledalo slabo, prav nasprotno. Device čaka v novem letu polno energije in velikih sprememb v pozitivnem smislu, kar pomeni, da bodo presenetljivo uredile svoj slog in očarale prav vse okoli sebe. To bo pravo leto za zelo dobre spremembe. Tehtnicam bo na začetku zmanjkovalo časa za svoj zunanji videz, saj si morajo najprej urediti svoje poslovno in zasebno življenje, predvsem si bodo želeli najti veliko miru, kar jim bo tudi uspelo, potem se bodo lahko posvetile modnim smernicam. Škorpijone čaka predvsem poslovno leto, veliko dela, novih projektov, kar tudi pomeni, da se bo večina odločila za poslovni slog, v katerem jim bo neverjetno uspevalo’ bolj kot kadar koli prej. Strelci bodo kot vedno modno presenečali, tokrat z več slogi, vse bodo poskusili, saj jih bo moda v novem letu neverjetno zanimala. Vzeli si bodo čas zase ne glede na vse velike spremembe, ki jih bodo obvladovali z levo roko.
Lea Šinko Štraus
	
	
	
	
	
	
OGLASI
Na VS®1	flaMk® HampSte
ks Mi&mk®9 kmwii@9 v®MM<s® to irsizglledlM©©^ x3) pitatin® ©mManž® to ©mlbalkž® v ©MM vsiDja, 'G' sir©žk®9 kp swfe5
'O) Mdtask® kair#2©9 ^ w©sto(D8tei© k&irtfe® m ks Mlnn© pr®(M<Mk® fidto
'Sto® teD®ff®nn©o
Na w®|ni p®ŠMh pa taiii
KS dkDdkto® ©prana® m mn©Mto©
ks Ma&MMM pdk®ir9
• * «
ks VMS k®s@fe s irfiaaiimlkflunmfi^ ks p®lbairv3Mk©9 ks Msk® p®takščto® ndk
KJ POŠTA SLOVENIJE
www.posta.si
2‘
B
55 ■ d
4
č
o
Za odisejo v dva tisoč četrtem, zvezde iz naše galaksije pot razsvetlijo... Leto uresničenih sanj, izpolnjenih želja, brezskrbne zabave in neizmernega veselja Vam želi
hse
Podjetniški center Krško
Naj iskrivost pisanih decembrskih luči polepša drobne trenutke v mozaiku časa, na/ čarobnost zimskega ivja na drevju zasenči črne misli, naj toplina in iskrenost osrečujeta vse leto.
Srečno 2004!
Vsem. Ttfečanom, gostom, prijateljem in poslovnim partnerjem iz tPosavja želimo
vesele božične praznik? in srečno 20041
Motel "Mrona" Domžale
tVTVio. hottC- krona, com

£Mft
S m ‘1f^
flf ' •
Tl PA P

6reZ\Ao
6\A0f
W0i
lUOVO
I ETO J,
LE ■ imi
BO..

U
t
§»
W
o
c

V
V teto MS& p tete rte suto* trsttofllto ratoto m/p&sj* #	to*©
' i» \>tote fto torpijsrite m pmttoSti/k fotto
iOTM< tss»w, n® to S«? tW*i'to SkčSV to«S(ito te «»# d!S)tS5l(tSW žm> # '0<m Mm> ■te tor,# toto«' t» rteto m 'mttmmutjt te tifamme tstufmfc. ©sjiteto mo mm, m«© po ststo* iwtows» ustŠN AHMtjjiiAi torto, iftosilifte, rte **w rte toto® mttfr tožlto pfdmtikt? te začutim©, rte te te#	i<w>s>
tew>. torto®#«' 'Sto' to!»sp Kelte
O
ljubljanska banka
*tos> tjtrttjm#* teto# 44, iitMpM#
- Kr«to
Tovarniško 18,8270 Krško, SLOVENIJA, Tel.: +386(0)7 4811 100, Fox: +386(0)7 49 21 115,49 22 077
E-mail: vipap@vipap.st, http://www.vipop.si
Kmetijska oddaja
na Radiu Brežice in Radiu Sevnica vsako nedeljo ob 8.45!
mnenja, odgovori, popravki...
Sporočilo bralcem!
Brake vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni S polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Odgovor na odprto pismo!
SavaGlas, št. 94, str. 4
V 94. številki časopisa SavaGlas, ki je izšla 27.11.2003, je bilo objavljeno pismo vaščanov naselja Sp. Stari Grad, v katerem izražajo nezadovoljstvo v zvezi Z neizpolnjevanjem obveznosti iz pogodbe o nadomestilu za degradirano območje sanitarne deponije. Vpismu izpostavljajo predvsem izgradnjo podhoda pod železniško progo v Starem Gradu.
Projekt podhoda pod železniško progo t.i. podhod Čulk, ki so ga pripravile Slovenske železnice, bi bilo po prvotni pogodbi možno realizirati do
15.11.2002.	Predvidenje bil podhodpod Železnico, stopnišče med železnico in regionalno cesto ter prehod preko regionalne ceste, ki pa bi bil dokaj nepregleden. Potem ko smo v sodelovanju s KS Dolenja vas uredili potrebna zemljišča za izvedbo, smo sredi leta 2001pridobili infomuicijo, da je mogoče z drugačno tehnologijo ta objekt zgraditi ceneje. Po predstavitvi ideje je krajevna skupnost dala pobudo, da se izvede podhod tudi pod regionalno cesto Krško - Brežice. Razpis za projektno rešitev je bil realiziran konec leta2001, odpiranje ponudb pa 3.1.2002. Ker so bila velika odstopanja v projektantskih predračunih, izbor izvajalca ni bil narejen, ampak je bil sprejet sklep, da se izvedba podhoda preprojektira, razpis pa ponovi. Po objavi v Uradnem listu in glede na predpisan rok, je bito odpiranje ponudb 12.7.2002. Ker na razpis nismo prejeli dveh pravilnih ponudb, smo morali v skladu z Zakonom ojavnih naročilih razpis ponoviti z novo objavo v Uradnem listu. Odpiranje ponudb ponovnega razpisa je bilo
16.10.2002.	Izbran je bil izvajalec Premogovnik Velenje s projektantsko hišo 1RGO, ki mora zaradi preprojektiranja ponovno pridobiti vsa potrebna soglasja (pred tem je Občina Krško že imela
vsa soglasja za varianto podhoda samo pod železniško progo). Podpisana je bila pogodba in s pogodbo predvidena realizacija v juniju 2003.
Istega dne, takoj po odpiranju ponudb, je bil sestanek s predstavniki KS Dolenja vas, na katerem je bilo dogovorjeno, da se zaradi dodatne izvedbe pod-hoda tudi pod regionalno cesto ne realizirajo tri investicije znotraj KS v višini 17.560.000SIT, in sicer pločnik Držanc, pločnik do hiše Žara in nivojski prehod čez regionalno cesto. S tem so bila zagotovljena dodatna sredstva, potrebna za izgradnjo podhoda pod regionalno cesto. Ob tem je bilo tudi dogovorjeno, da KS realizira odkup potrebnega zemljišča txlg. Amška za izgradnjo podhoda pod regionalno cesto.
Pri projektiranju nove variante in pridobivanju potrebnih soglasij, ki jih pridobiva na razpisu izbran izvajalec, pa je prišlo do zamika (tudi za prvotno varianto je bilo veliko težav pri pridobivanju vseh potrebnih soglasij, dolgotrajna so predvsem pridobivanja soglasij Direkcije RS za železnice in Direkcije RS za ceste, ki je avgusta zahtevala povečanje profila podhoda in posledično popolnoma novo projektiranje podhoda). Sedaj je zbrana in urejena vsa potrebna dokumentacija za zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki je bila podana v tem tednu. Pričakujemo, da bo gradbeno dovoljenje izdano v januarju, odprtje podhoda pa avgusta 2004.
Zavedam se, da izvedba podhoda močno zamuja, predvsem ob upoštevanju izvedbenega roka za prvo varianto. Poudariti želim, da je odločitev za pre-projektiranje podhoda tudi pod regionalno cesto boljša in varnejša rešitev za krajane, vendar pa je hkrati predstavljala ponoven začetek zahtevnega projekta, za katerega verjamem, da bo v predvidenem roku realiziran.
Franc Bogovič, Župan občine Krško
S
NAROČILNICA
SAVAGL45 - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SANAGLAS
Ime in priimek____________________________
\
Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja
Zavezanec za DDV________
Kraj____________________
Ulica
Datum
Poštna št. Telefon _ Podpis _
Število izvodov
I
| Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. I Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic ^naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
knjižnica brežice
Ljubitelje čarovnice Lili bo razveselila nova knjiga z naslovom Mala čarovnica Lili in vampir Drakula. Pogumna Lili se je tokrat odpravila na grad Drakule, najbolj slavnega vampirja na svetu. Po nerodnosti ga je zbudila in spravila v nevarnost meščane Krvavega Potoka. Za rešitev je morala pošteno napeti možgane, saj čarovnija ni bila dovolj. Od kod si, kruhek? je zgodba o deklici Ani, ki v žemljici najde zlat prstan. Medtem ko išče, kdo gaje izgubil, se mimogrede nauči speči kruh.
Knjiga Origami za spretne otroške knjige ponuja preprosto in učinkovito razlago zgibanja po korakih od osnovnih tehnik do zahtevnejših origamijev.
V delu Pred začetkom Martin Rees odkriva najnovejša spoznanja o črnih luknjah, temni snovi in o tem, kako je kozmična evolucija pripeljala od preprostih atomov do zapletenega življenja. Rees zatrjuje, da obstaja multiverzum - neskončnost vesolij, med katera sodi tudi naše. V knjigi Pot mojstrov najdete navodila, kako se naučiti in izpopolniti v smučanju, kako pomagati tistim, ki bi se radi naučili, kako uporabiti spoznanja in znanja pri treningu bodočih vrhunskih tekmovalcev ter pri izpopolnjevanju tistih, ki so že med najboljšimi, pa bi radi bili še boljši ali med njimi vsaj ostali. Eliksir zdravja opisuje nenavadno in napeto življenjsko pot bolniške sestre Rene Caisse ter njeno borbo za priznanje zeliščnega čaja kot zdravila proti raku. Avtorica knjige se dotakne tudi zdravilstva Ojibwa Indijancev, tvorcev zdravilne čajne me-šanice.V knjigi so našteta zelišča, njihove učinkovine, zdravilne lastnosti in najpomembnejše možnosti uporabe. Pisma ljudi, ki so si povrnili zdravje s pomočjo te čajne mešanice, dodatno utemeljujejo njeno zdravilno moč. V knjigi Delovni dan ek-sorcista - izganjalca nevidnih zlih sil boste prebrali, kako lahko prepoznate posledice delovanja negativnih sil, kam se lahko obrnete po p6moč in predvsem, kako se pred njihovimi vplivi lahko zavarujete. Knjiga opozarja na nevarnosti delovanja črne magije, urokov in klicanja duhov. Ideje za izdelavo voščilnic za vsakršne priložnosti; božične in velikonočne praznike, poroke, rojstva, otroške rojstne dneve in druga praznovanja ter za pozdrave z morja najdete v knjigi Voščilnice.
Uporabnike opozarjamo, da bo Knjižnica Brežice v sredo, 24. decembra 2003, in v sredo 31. decembra 2003, odprta od 7. do 12. ure.
Med prostranstvom časa ujemite droben trenutek, v katerem so prijaznost, nasmeh, veselje, prijateljstvo in ljubezen. Z njim živite danes, jutri, vse leto! Vesel božič in srečno novo leto 2004 vam želimo delavci Knjižnice Brežice.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// www.bre.sik.si/), v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice in Radia Sevnica v petek, 26. decembra, ter na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
Sabina Stanič, univ.dip.bibl.
T@1RK®W
■	^	,	-3=
Janka iz Sevnice moti razrez starih vagonov pri kurilnici v Sevnici. Zanimalo ga je, kako dolgo bo razrez še potekal, saj ga moti hrup in onesnaževanje okolja.
S službe za organizacijsko komuniciranje Slovenskih železnic d.d. je Olga Žvanut pojasnila, da so Slovenske železnice začele odstranjevati stare vagone. Razrez za staro železo poteka na več lokacijah v Sloveniji. Delo poteka podnevi in na prostoru, ki je najmanj moteč za okolje. Predvidoma bo delo trajalo do maja prihodnje leto. Pii razrezu prihaja do dimljenja, vendar to ne pomeni nevarnosti za okolje, saj je dima približno toliko kot pri valjenju. Direktor centralnih delavnic Dušan Žičkar jim je povedal, da bodo delavce še posebej opozorili, naj s svojim delom čim manj motijo okolico, poostrili pa bodo tudi nadzor.
Janku se za morebitne nevšečnosti opravičujejo in mu sporočajo, daje to delo začasno in bo zanesljivo končano v prvi polovici drugega leta.
Milan iz Gornjega Lenarta je v pisni bodici vprašal, zakaj v Gornjem Lenartu ni več velikega zabojnika in zakaj morajo stanovalci hiš plačati komunalnemu podjetju hišne zabojnike.
Vodja komunalnega sektoija na KOP-u Brežice Darko Ferlan je pojasnil, da je od 24. septembra v Gornjem Lenartu uveden hišni odvoz oz. zbiranje odpadkov na domu, zato je bil velik skupni 5 m3 zabojnik odmaknjen. Vsi uporabniki so bili aprila letos pisno obveščeni, da bo organiziran takšen odvoz. Vsako gospodinjstvo je na podlagi občinskega odloka dolžno nabaviti lastno posoda ali kot alternativna možnost zlaganje odpadkov v vreče, ki jih morajo nabaviti. Če imajo določeni uporabniki več kosovnega odpada, ki ga dvakrat letno odvažajo, lahko na KOP-u naročijo večji 7 m3 zabojnik, ki ga KOP sortira in odpelje brezplačno.
Marjana s Ponikev so zbodle dolge čakalne dobe v ambulanti dr. Petričeve v Zdravstvenem domu Brežice. Na vrsto je prišel po tednu dni od prvega klica, pa še to komaj, saj so ga želeli naročiti še kasneje.
Direktorica Zdravstvenega doma Brežice dr. Marjetka Blaže-vič je bila bodice iskreno vesela, saj lahko bolnikom pojasni naro-
čanje. Naročajo zato, da bi bili bolniki bolj zadovoljni, ker jim ne bo potrebno čakati celo dopoldne ali popoldne, da pridejo na vrsto za pregled ali do recepta. V roku 15 minut, ko je bolnik naročen, naj bi bil poklican v ambulanto. Vendar se ni mogoče naročiti isti dan, naročeni imajo tudi prednost. Izjema so bolniki, ki so življenjsko ogroženi. V takem primeru zdravnik celo prekine pregled pri bolniku, ki je v ambulanti, da takoj sprejmejo življenjsko ogroženega ali poškodovanega bolnika. Isti dan pregledajo tudi vse, ki so nenadoma zboleli in so presodili, da potrebujejo pregled zaradi določene težave že isti dan. Vendar to pomeni, da bodo morali počakati, da bodo pregledani vsi tekoče naročeni, razen če bo vmes čas, ko naročenega ni ali je pregled opravil prej, kot je naročen naslednji bolnik. Vsakdo ima možnost, da medicinski sestri okvirno pove, kakšen problem ima in če je sestra v dvomu, ali bolnika lahko naroči kakšen dan pozneje, se pred naročilom posvetuje z zdravnikom. Ta sistem velja za vse ambulante v Zdravstvenem domu Brežice, tudi za ambulanto dr. Petričeve.
Davor iz Šentlenarta je opozoril na dolge vrste na železniških zapornicah v Brežini, ki nastajajo okoli 15. ure. Kolone čakajočih vozil so izredno dolge, čakajo tudi 10 do 15 minut, medtem ko premikajo vlakovne kompozicije. Moti ga, da vmes ne odprejo zapornic in spustijo vsaj del ča-kajočih, ki dodatno onesnažujejo okolje.
Iz Službe za organizacijsko komuniciranje Slovenskih železnic d.d. je Olga Žvanut povedala, da na postaji Brežice preko nivojskega prehoda na postajnem območju potekajo vlakovne in premikalne poti za vse vožnje na tej strani postaje. V navedenem času je nivojski prehod zaprt, ker pripelje potniški vlak iz Krškega. Po uvozu vlaka na postajo opravijo premikalno vožnjo s tira 6 na tir 4 za uvrstitev naloženih vagonov v vlak, kar je predvideno po tehnološkem procesu.
Celotna delovna operacija v normalnih okoliščinah traja približno 5 do 8 minut, kar je v skladu z veljavnimi predpisi. Navodilo za premik določa, da če se preko nivojskega prehoda opravlja premik dlje časa, je potrebno v primernih razmikih spuščati čez prehod cestni promet. Na postaji Brežice je s postajnim poslovnim redom določeno, da ta čas znaša 10 minut.
V zvezi z navedenim vprašanjem so ponovno opozorili vlakovne odpravnike postaje Brežice,
da ob upoštevanju veljavnih predpisov uravnavajo promet tako, da bo čim manj oviran tako železniški kot cestni promet.
Darjo iz Žurkovcga Dola je zanimalo, zakaj imajo dvojne položnice za plačevanje smeti in kdaj bodo imeli vsi zabojnike za smeti. Pa tudi, zakaj plačuje odpadne vode, saj imajo svoje kanalščine in jih občina ni nikamor odvedla.
S Komunale Sevnica je Polona Sirk glede dvojnih položnic zapisala, da ima večina uporabnikov njihovih komunalnih storitev sicer skupno položnico za vse storitve, tako da so takšni z dvema položnicama le izjeme. Delajo na tem, da tudi' te položnice združijo v eno, tako da lahko gospa v kratkem pričakuje eno položnico z obračunom vseh komunalnih storitev.
Komunala Sevnica nenehno širi obseg storitve zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov na področju občine Sevnica. Sedaj je v odvoz komunalnih odpadkov vključenih okoli 80 odstotkov prebivalcev občine, pripravljajo pa nov seznam prebivalcev oz. uporabnikov, tako da bodo predvidoma v začetku leta 2004 vključili tudi vse tiste prebivalce, ki do sedaj iz kakršnihkoli razlogov še niso imeli organiziranega odvoza odpadkov. Dejstvo pa je, da imajo odvoz organiziran triko od posameznega objekta ob pobiralni poti kot tudi iz skupnih zabojnikov za več gospodinjstev, predvsem na bolj odročnih krajih, kjer je dostop s smetarskim vozilom nemogoč.
Glede takse za odpadne vode gre za takso za obremenjevanje vode, ki jo plačujejo tisti prebivalci občine Sevnica, pri katerih vodovodne sisteme upravlja Komunala Sevnica (okoli 42 odstotkov prebivalcev). Po sklepu občinskega sveta pa se začne s 1. januarjem 2004 taksa obračunavati vsem prebivalcem občine Sevnica ne glede na to, ali je up-ravljalec vodovodnega sistema Komunala Sevnica ali ne, saj okolje z odpadnimi vodami obremenjujemo vsi prebivalci. Zbrana sredstva takse za odpadne vode so strogo namenska in se namenijo investicijam za zmanjšanje obremenjevanje voda, kot so novogradnja in sanacija kanalizacij, gradnja čistilnih naprav in podobno.
V primeru dodatnih vprašanj se lahko Daija obme na njihovo podjetje, kjer ji bodo z veseljem pomagali oz. razložili nejasnosti.
DIMNIKARSTVO
ANA JELANČIČ s.p. Ribniki 12,
8290 Sevnica
Tel.: 07/81-62-060 Fax: 07/81-62-061 GSM: 031-653-122
Pravilen odgovor na nagradno vprašanje glasi: *Občasne meritve emisije dimnih plinov se opravljajo enkrat letno "
Med pravilnimi odgovori so bili izžrebani:
1.	Branko Lah, Marof 18, 8250 Brežice
2.	Alojz Bajc, Gmajna 13, 8274 Raka
3.	Miha Mlakar, Drožanjska c. 59, 8290 Sevnica
4.	Antonija Podlipnik, Boštanj 44b, 8294 Boštanj
5.	Pavla Černigoj, I
.Ribniki 18, 8290 Sevnica
Nagrajenci prejmejo bon za eno meritev emisije dimnih plinov v znesku 5.428 SIT.
Čestitamo!
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov urednjštva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, IgorTršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Šestnajsta
špranje in okenca posavcev
Renault
Bojan Umek: “Pravijo, ni velikih in malih vlog,
so samo veliki in mali igralci!”
Bojan Umek: ”Ja, sem iz Krškega, sem “Krčan”, čeravno nimam nobene nostalgije za nazaj. V naši lepi hiši v Krškem nad OS Jurija Dalmatina živi še sestra Tatjana s sinom, ki se vozi v službo na Zemljiško knjigo brežiškega sodišča. Kraj in čas mojega “nesrečnega” rojstva pa so Brežice 22. junija 1959.”
Pove, da so bila otroška leta lepa, zanimiva, polna vsega. Posebno v vrtcu na Zdolski cesti, kjer so se otroci dobivali na peskovniku vrtca, starša - mama Ana in oče Rudolf - pa sta iz teh peskovniških iger dobila modro kuverto s povabilom, če bi se morebiti le vpisal v vrtec. V osnovni šoli, pravi, je malo hodil tudi v nižjo glasbeno šolo, h klavirju; življenjsko - odrsko pa ga je zaznamoval 3. razred osnovne šole: “Morali smo recitirati eno pesmico, tisti, ki bo najboljše recitiral, pa bo recitiral za 8. marec. Jaz sem zmagal na avdiciji in potem seje začelo in nadaljevalo po raznih krožkih. Nato sem bil vozač v Gimnazijo Brežice, kjer sem takoj padel v razne krožke in so se celo tepli zame. Dobro sem tekel pri prof. Rovanu, pri glasbi me je hotel imeti prof. Grakalič, dokončno pa sem pristal pri prof. Leličevi v dramskem krožku. Starša sta bila ponosna na to, kar sem počel. Rad sem bral, recitiral in bil na vseh možnih procesijah." Odrske luči so mu bile položene v zibko z logično posledico, da gre na akademijo trdno odločen, da bo sprejet. “Prof. Leličeva mi je po-
magala pri izpitih za AGRFT, ki so bili selektivni - če si jih naredil si jih, če jih nisi, si odpadel. Da sem naredil izpite, mi je prvi povedal Slavko Cerjak, ko je na cesti navdušeno tekel proti meni z novico - Bojan, naredil si, nare-
dil si - kajti po telefonu se izidov ni dalo izvedeti. Takrat so bili sprejeti še Saša Pavček, Dušanka Ristič, Damjana Grašič in Dragan Živadinov.” 1.letnik je začel pri prof. Miletu Korunu, kot študent akademije pa je tudi začel hitro delati v gledališču Glej; z Vinkom Moderndorferjem je delal prvo predstavo “Kralj Gor-dogan” Radovana Ivšiča in “Jaslice” Zdravka Duše. Sodeloval je v Mali drami, ekipa je zelo uspela, ta čas so mu zaznamovali prof. Franc Jamnik ter zadolžena za umetniško besedo Rudi Kosmač in Štefka Drolc, v 4. letniku pa Polde Bibič, ki ga je napotil (k sebi) v Trst, kjer je igral v nekaj predstavah.
Enajst mesecev JLA preživi
v Koprivnici: "Nagradnega nisem dobil, ker sem se ga enkrat napil, pa tudi značke primernega vojaka ne. Kot “čatu” mi ni bilo slabo, bil sem redoljuben, sedaj sem čedalje manj, nastopal sem malo, ker so me pozno odkrili.”
Ko je prišel iz vojske, so ga obvestili o razpisu v Celju, prijavil se je in bil sprejet: "Oktobra letos sem imel 20 let delovne dobe v gledališču in sem dobil celo jubilejno nagrado. Ena redkih nagrad je tudi Študentska Se-veijeva in leta ’88 Prešernova nagrada Kulturne skupnosti Celje, za nagrade je treba malo lobirati, jaz pa nisem iz tega testa.” In pristal je v Celju in v gledališču z ženo Jerico, ki mu vsak mesec prinese domov plačo, kljub temu, da ji je mama celo življenje govorila “igralca pa ne vzeti!”.
V Celju je največ delal z Moderndorferjem. “Vsi režiserji imajo svoje igralce”, pove, vloge, ki so mu zelo pri srcu pa so v Plešočem osličku, Bolhi v ušesu, Priliki o dr. Josefu Mengele, Operi za tri groše, Chikagu, Zgrabite Sganarela, Hudičevem učencu, Beraški operi, Osvajalcu, Nevidni roki, Dundu Maroju, Gospe poslančevi, Pigmallionu, Svatbi, Vaji zbora, Snu kresne noči, Joštu in Jaki, Za narodov blagor, Podnajemniku, Tartuffu-... Letos nagrajena komedija v Celju “Na kmetih”, kjer igra eno glavnih vlog, pa je 59 vloga v celjskem gledališču. Pri filmu ni kaj dosti sodeloval zaradi gledaliških obveznosti in obveznosti do sodelavcev in razloži: “Pa mi
ni žal, čeprav so ponudbe bile. Igral pa sem v “Strici so mi povedali” in “Kdo bo koga” Romana Končarja.”
V zadnjem času je imel pet velikih vlog, kar zelo izčrpa. “Vse, kar delamo, delamo iz svojega jaza, kjer je v ozadju skriven predalček življenja Bojana Umeka, njegovih življenjskih izkušenj in ogromno prebranih knjig. Vedno sem veliko in rad bral. Moram zelo veliko videti in vedeti, biti z vsem seznanjen in odprt, vedno poskušam narediti nekaj novega, svežega. Besedilo ponavljam na cesti, danes za to neprestano “tumbanje” ljudem niti nisem več čuden. Za lik, ki ga zvečer odigram, se opredeljujem že nekaj ur prej doma. In to je to kar ljudje rečejo, da ti je neka vloga napisana na kožo, kar je krvavo, težaško delo.” In kako nazaj v svoj jaz? “V eni 500 let stari hiški na 550 m nadmorske višine nad Sodsko vasjo pri Vitanju, kjer se sprostim v gozdovih in na travnikih, ko sosedu pomagam kidat gnoj, žagat drva in s hojo v hribe. Navdihujejo me naši muci in svakinjina zlata prinašalka Lana, ki se ji posvečam. Z begom v prekmurske Moravske Toplice in s kuhanjem vilija-movke prijateljem. Vračam se na zemeljski način. V svetu, ki je okoli nas, kjer nam povsod našo usodo krojijo drugi in so politiki spravili ljudi na dno, si je treba poiskati drobne stvari, ki nas osrečujejo. Sicer pa je življenje resnično en sam oder.”
Natja Jenko Sunčič
Pred dnevi je sevniški župan Kristijan Janc na radiu govoril, da občina Sevnica ne bo izdajala svojega časopisa. Nekaj dni za tem smo v roke dobili prvo številko “Grajskega lista”, za katerega v kolofonu piše, da je glasilo občine Sevnica, z uvodne strani lista pa nas resno gleda prej omenjeni župan.
Ko smo ravno hoteli župana postaviti na laž, smo ugotovili, da na naslovnici piše, da'gre za glasilo Turistične zveze in ne za glasilo občine Sevnica. Stanko Lazar, ki skupaj z ženo ureja tudi Krajevni list Tržišča, si kot preverjeni in prekaljeni urednik take napake pač ne bi smel privoščiti. Sije pa v izogib slovničnim napakam tokrat najel lektorico, ki pa je že v samem kolofonu spregledala napako; uredništvo “Grajskega lista” si namreč ne PRIDRŽUJE pravice do krajšanja in oblikovanja gradiva, temveč si jo PRIDRUŽUJE!
Tole ni noben svetopisemski motiv Jožefa z ovčkami, ki bi sodil v ta božični čas, ampak je lamperška realnost. Slavljenec Marko M. je od dobrih sosedov za rojstni dan nenapovedano dobil pet ovac. Sedaj ugiba, kaj bi z njimi, saj nima ne “štalce ” ne jaslic zanje. Sosedje upajo, da jih bo spodil po bregu in bodo popasle lamperške strmine. Saj zato so jih menda tudi kupili, da jim ne bo treba več na roke kositi bregovja; drugače si njihove dobrotljivosti skoraj ni mogoče razlagati.
Z novim mejnim prehodom Obrežje so se tudi “inkasantom" komunalne pristojbine obetali boljši časi. A njihovega zabojnika, ki jim nudi zavetje, ni kam vriniti.
CH&mcž)
TPV AVTO, BREŽICE
TMT AVTO *•.«.. Ha««)**« »O. *0*0 N«v« MmI«
1tPM jVJITD
Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice
■r-ziLi 07 Bh DU3j MB B I BU-i
Izvedli adventni duhovni vikend
Brežice, Liboje - Veroučenci 3. in 4. razreda so bili v organizaciji Župnijskega Mladinskega Centra Brežice na adventnem duhovnem vikendu v Libojah pri Žalcu.
Duhovnega vikenda seje udeležilo 32 mladih ter 8 animatorjev pod vodstvom kaplana Matjaža Roterja in kateheta Kru-noslava Herakoviča. Glavna tema duhovnega vikenda so bile človekove vrline. Z otroki so delali v skupinah, ki so potekale tako dopoldne kot popoldne. Delo v skupinah je temeljilo na igri in dejavnostih, ki so blizu 9-letni-kom. Vse seveda ni bilo le delo ampak tudi zabava, saj so igrali košarko, nogomet, med dvema ognjema in imeli zabavne večere ter podobne animacije.
Prostovoljci, ki v Župnijskem Mladinskem Centru Brežice delajo z mladimi, se trudijo prispevati na poti izoblikovanja osebnost. Upajo, pravi Herako-vič, da se bo v prihodnosti nji-
hovih dejavnosti udeležilo še več otrok.
Sicer so v decembru pripravili miklavževanje, zdaj pa prodajajo čestitke, ki sojih sami izdelali. Tako pridobljena sredstva bodo namenili za urejanje prostorov Župnijskega mladinskega centra. Pripravljajo tudi kulturni program ob božičnici, ki bo potekala 24.decembra ob 23.15 v cerkvi Sv. Lovrenca v Brežicah. S. V.
/ a s
ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 FAX: 07/49-93-241 GSM: 041/619-455

Delovni čas: 7.00 -18.00 ob sobotah: 8.00 -13.00
Spet (o)žive(le) jaslice
Šmarčna - Športno kulturno društvo (ŠKD) Večno mladi skrbi za ohranjanje in obujanje starih običajev kot so ličkanje, košnja in podobno. Oblečeni v stara oblačila, kot sojih nosili njihovi predniki, sodelujejo tudi na ostalih prireditvah v kraju in zunaj njega.
Tokrat pa bodo že petič pripravili žive jaslice, ki vsako leto privabijo veliko obiskovalcev, ne le iz Posavja, temveč tudi od drugod; v lanskem letu sojih našteli tisoč. Dve leti so žive jaslice potovale po vasi, sedaj pa so že tretje leto organizirane pri koči ob gozdu. V živih jaslicah, ki so predstavljene kot igra, sodeluje 27 igralcev in še dvajset ostalih, nepogrešljivih členov predstave. Sodelujejo tudi živali. Letos so nekoliko spremenili tudi sceno, poskrbeli bodo za ozvočenje pevk, kralj pa bo dobil nova oblačila. Predstava, ki je brezplačna, traja 50 minut, pripravili pa bodo dve - v sredo, 24. decembra, ob 19. uri in v četrtek, 25. decembra, ob 21. uri. N.Č.C.
Prizor z lanskoletne uprizoritve “živih jaslic ” - Marija (Zdenka Felicijan) in
Jožef
(Čili Patrol) z detetom.
•m.- M

NE VERJAME! VERJAMEMO
|tESTE.
IfOMOBILE.
in tfa/im h J
m elitah i/ Mii 20Qi
i
24 ~
Izjemna ponudba vozil letnika 2003 od 250.00
1
500.000 SIT ceneje