d.
nne-
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ Industrijo In obrt«
N&ročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plata ln toži se ▼ Ljubljani. toednlStvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Uto XVI.
V Ljubljani, v četrtek, dne 27. julija 1933.
štev. 84.
Usodna zmota
Nesporno je, da je eden vzrokov krize
v	tem, ker so cene poljedelskim paiideikom Padle tako nizko, da se kmetija že ne izplača več, da je kmet tudi po prodani žetvi brez potrebnega denarja za nakup °ie mu potrebnih industrijskih izdelkov. Vsled tega se je razvilo mnenje, da se bodo cene za poljedelske pridelke zboljšale, če bo manj blaga na trgu, kajti po laneni pravilu velika ponudba niža cene, Majhna pa jih viša. Zlasti v Ameriki se je *ato razvilo močno gibanje, da se zmanjka površina obdelane zemlje, da bi bila Žetev manjša. V to ]>oglavje spada tudi toano uničevanje milijonov vreč kave v Braziliji. Tudi na londonski konferenci se ie skušalo doseči sporazum glede zmanjšanja žitnih posevkov. Toda do sporazuma fii prišlo, deloma zaradi odpora Avstralije, deloma pa, ker ni bilo mogoče priti do ^glasja z državami, ki uvažajo žito.
Posebno zanimivo je stališče, ki ga je za^zel avstralski delegat. Med drugim je' Avstralija zelo obžaluje, da je konferenca tako zelo osredotočila vse svoje delo na vprašanje omejitve proizvodnje, ker ne verujemo, da bi se mogel pravi cilj konference, to je zvišanje cen, doseči z ^nižanjem proizvodnje. Z omejitvijo produkcije in s tem z zmanjšanjem ponudbe le res mogoče doseči za eno vrsto blaga ^|šje cene, toda to ima obenem to posledico, <la se zahteva od potrošnika večja ^upna moč. S tem pa se ne dvigne splošni J>ivo cen, kar je bil glavni cilj konference, temveč more se doseči celo znižanje cen. Stališče avstralskega delegata je vse-akor pravilno. Ljudje morejo zapraviti ®atn° toliko, kolikor morejo plačati. Če se dvigne cena blagu, a ostane kupna moč Kupca neizpremenjena, potem more ku-Prti le manj blaga. Problem ni v tem, da ‘Judje ne bi znali in mogli potrošiti bra-ziljske kave, ki se vsako leto uničuje, tem-več problem je v tem, kako dvigniti ku.p-j10 moč prebivalstva, da bi mogli kupiti ‘o kavo. Da je res tako, je pri nas jasno Pokazalo povišanje trošarine na sladkor. Hudje bi' ga po vsej logikii -morali vsled Narastka prebivalstva porabiti več, dejan-®«o pa je potrošnja padla, ker nimajo de-aria, da bi sladkor kupili, klavrni problem je zato, kako dviigni-kupno moč, ne pa .kako omejiti Produkcijo. Narobe bi morala večja pro-Ukcija v normalnih razmerah dvigniti kuPno moč prebivalstva, ker le velika Produkcija ustvarja bogastvo. če torej Kupna moč prebivalstva kljub večji prouči ji pada, potem je tu poseben vzrok, Kl jemlje ljudem uspeh njih dela. In ta Poseben razlog je v prevelikih dobičkih ajvečjih trustov, kartelov in velepodjetij. avajamo le en primer, kako se brez pra-e mere podražuje blago in manjša pro-vajaicu diobiček. Za prevoz skoai Sueški
sInkOP m0Fa Plat%ti lad-ia 10.000 ton nad
40.000	Din pristojbine samo za enkratno skozi prekop. Jasno je, da tako drage revoznine zlasti poljedelski predmeti ne Prenesejo, če pa vseeno potuje ladja z ži-m skozi Sueški prekop, potem se vsled age prevoznine cena pridelkov bistveno y Večina deilnic Sueškega prekopa je rokah nekaterih poedincev in tako mo-dJo ladje vsega sveta delati, da pridejo delničarji do velikanskih dobičkov. Celo n8ležem, ki imajo približno eno tretjino :el1 delnic Sueškega prekopa, so začele te isoke pristojbine že presedati in zato de-Jo na to, da ustvarijo zvezo z Indijo po
.lI lem, deloma pa dirigirajo že ladje okoli Afrike.
Ta
primer kaže, da postranski stroški
so
« ,	MiC,	ua	posuailbKl	suu
ce]0 P°dražu^o kmetske pridelke, da
cen' za revnega potrošnika . ragi. Samo upoštevajte vse stroške, ki ridejo k produkciji blaga: obresti za da zna®aJ® Ponekod tudi več ko 20%, vki, prevoznina po železnici, prevoznina ^ morju, carina, razne takse, zaslužek
posrednikov, vse to podraži tako zelo pridelke, da na eni strani kmetovalcu nič ne preostane, na drugi strani pa postane blago za potrošnika predrago.
Kakor hitro pa bi vsi ti postranski izdatki padli, bi mogel kmet dobiti več, čeprav bi potrošnik plačal manj. Narasla bi zato kupna sila kmeta, več pa bi mogel kupiti tudi potrošnik, ker bi plačal za blago manj.
Zato je tako velike važnosti, da se tarife, prevoznine, carine, takse in tudii davki znižajo, ker ti postranski izdatki po-
draže najbolj blago, ne da bi pri tem dali kakšnih pozitivnih uspehov. Prav za prav se vsi ti postranski izdatki plačujejo le za birokracijo.
Ne z zmanjšanjem posevkov, temveč z odpravo vsake nepotrebne podražitve blaga je mogoče dvigniti potrošnjo in pa ceno pridelkom. Samo v tem je naravna rešitev vprašanja, dočim je umetno dviganje cen z uničevanjem produkcije po svojih posledicah škodljivo in ne more zato tudi prinesti nobenega trajnega zboljšanja, ker samo znižuje blagostanje narodov.
pMviUgiii za pceUupUvaHie
Pzedficai/ice ucaeUUHUU zadcu# st upoeaUi&fa %a dcu^t
UOHMMM'
Omenili smo že, da nimajo vse nabav-ljalne zadruge in konzumi istih privilegijev. Najbolj so privilegirane železniške nabavljalne zadruge, ki imajo poleg vseh privilegijev še prosto prevoznino. Nato so najbolj privilegirane uradniške nabavljalne zadiruge. Ti posebno veliki privilegiji se »utemeljujejo« s tern, da država premalo plača uradnike in da jim zato s cenejšo nabavo življenjskih potrebščin zbolj-šuje plače. Ne bomo se tu spuščali v debato, če je to stališče pravilno ali ne, ali če je v skladu z ugledom uradniškega stanu, da se mu del plače izplačuje v natu-ralijah, temveč konstatiramo le dejstvo o posebnih privilegijih, ki jih uživajo uradniške zadruge.
Mnogo manjše privilegije pa imajo kmetske nabavljalne zadruge in delavski konzumi, čeprav so v njih organizirani soci-jalno najšibkejši sloji. Ni ravno torej s socialnega vidika posebno razumljivo, da imajo baš ti gospodarsko najšibkejši ljudje najmanjše privilegije.
Toda zaenkrat je tako in konzumi so na vse zadnje lahko zadovoljni, da sploh imajo privilegije, ne pa, da posegajo še po privilegijih, ki jim po zakonu ne gredo. So pa nekateri voditelji konzumov, ki ne spoznavajo te resnice in <ki niso z majhnim zadovoljni. In tako se nam poroča z dežele, da sta v zadnjem času naročila dva uradnika večjo količino sladkorja pri ljubljanski uradniški nabavljalni zadrugi in ga potem oddala, oz. prodala neki kmetijski zadrugi. Tako je kmetijska zadruga čisto protizakonito prišla do cenejšega sladkorja in bila deležna privilegijev, ki pritičejo le uradniškim nabavljalnim zadrugam. Pri tem poslu pa sta aktivno pomagala dva državna uradnika. Nista pa to dva osamljena primera, temveč se je to dogajalo že večkrat tudi drugod.
Ne samo, da se na ta način oškodiuje državo za njene dohodke, temveč se dela
tudi občutna škoda trgovstvu. Predvsem se škoduje dobremu glasu trgovstva, ker govore ljudje, ko pridejo na nedopusten način do tako cenega sladkorja še naokoli, kako prodajajo trgovci dražje, ko konzumi. Seveda tudi ne manjka dostavkov o nezaslišanih profitih trgovcev, čeprav je notorično, da zlasti pri sladkorju skoraj ni dobička, tako malenkosten je. Na podlagi protipostavnili dejanj se tako agitira proti trgovstvu in goji ona znana animoznost proti gospodarskim slojem, ki je povzročila vsemu gospodarstvu že toliko škode. Z vso odločnostjo zahtevamo zato, da se napravi red in da se ne dopušča tako nedovoljeno prilaščevanje tujih privilegijev. Če že mora hirati trgovina od raznih privilegijev, potem ne gre, da bi trgovino čisto ubili oni, ki zlorabljajo tuje privilegije!
To zlorabo bi bilo treba kaznovati in edina pravična kazen je, da tista zadruga ali konzum, ki ne zna ceniti vrednosti prejetih privilegijev, ki te zlorablja, da jih sploh izgubi. Bilo bi to le v korist zadružni misli.
Skrajni čas pa je tudi, da se z zakonom določi, da smejo vse privilegirane zadruge in konzumi prodajati le svojim članom. Če se pravi, da so ti privilegiji nadomestilo za reducirane uradniške plače, potem je logično, da smejo te privilegije uživati tudi samo uradniki. Samo zloraba teh privilegijev je pa, če uživajo njih ugodnosti tudi neuradniki ali pa uradniki, ki niso člani zadrug in ki jim ni mar za zadružno misel. Skrajni čas je, da se v tem oziru napravi red in striktno prepove vsako prodajanje privilegiranih zadrug nečlanom.
Je pa to tudi v interesu davčne uprave, kajtii s item nedopustnim prodajanjem nečlanom se samo zmanjšujejo davčni upra-
vi	dohodki
Tudi to- ie dcu/ek!
Maribor, 23. julija.
Gotovo ni mesta v naši državi, ki bi imelo toliko tombol in sličnih »dobrodelnih« srečolovov, kakor Maribor. Od pomladi naprej do pozne jeseni ne mine skoro nedelje in praznika, da ne bi kako društvo prirejalo svoje tombole. Že na pomlad oznanijo naprej, katere nedelje nameravajo prirediti tombolo, da si tako razdelijo čas, da ni medsebojne konkurence. In za trgovca se sedaj začenja križev čas. Glavne tombole in dobitki se sicer kupijo, toda treba je še stotin in stotin manjših dobitkov, ki jih zberejo potom prostovoljnih darov od raznih trgovcev in obrtnikov. Društvo za društvom hodi vso pomlad, poletje in jesen prosit po trgovinah, funkcionarji zdaj te zdaj one organizacije si kar podajajo kljuke. In trgovec j;i,m je izročen na milost in nemilost. Ne more jih odbiti, ker si razdele posamezni nabiralci svoje žrtve, ki jih bodo obiskali, tako spretno, da se ne more izmuzniti nobena. Pridejo z raznimi priporočili od visokih oseb, pri katerih je zamera nevarna, pridejo znanci,
ki jim ni mogoče odreči daru ali pa nadlegujejo tolikokrat, da se nazadnje vsak uda. Dvakrat, trikrat bi še vsak rad dal in z veseljem. Saj uvidi, da se dar uporabi za socialne namene in da so nekatere organizacije res vse podpore vredne. Naš trgovec ima čuteče srce ter ne odreče podpore, če jo le zmore. Hudo pa je, če se to ponavlja neprestano. Kakšne malenkosti ni mogoče dati, mora biti že nekaj, kar ima večjo vrednost, ker zahteva to renome, trgovine. In dvajset, trideset takih darov, to se.pozna! Saj se poleg tega obračajo na trgovca tudi druge organizacije, socialna skrbstva itd. Pomislimo samo, koliko je mariborsko trgovstvo darovalo za pomožno akcijo za podpiranje brezposelnih!
Poleg tega še neprestane podipore prosilcem, ki si podajajo kar kljuke! Nihče nima železnega srca, da bi lahko mirno prenašal bedo in trpljenje svojega bližnjega. Vse to so dajatve, ;kd velikokrat daleč presegajo legalne davščine, ki jih terja od trgovca država in občina. Teh dobrodelnih davkov nihče ne upošteva, dasi
močno obtežujejo trgovčev proračun! Trgovci se gotovo ne odrekajo tem dajatvam. Treba pa jih bo na vsak način omejiti na pametno mero. Omejiti je zlasti treba število tombol in srečolovov. Nimamo ničesar proti tombolam gasilnega društva, invalidov, podmladka ndedega kidža, ki pošilja zbranim denarjem bolehno revno decb na okrevališča. Toda tri, štiri take tombole so dovolj na leto. Bodo tudi mnogo več izdale, kakor če se vršijo vsako nedeljo in praznik. Ne moremo pa odobravati tombol raznih športnih društev, zasebnih organizacij, ki še niso javno pokazale uspeha v karitativnem delu in ne pri javni dobrodelnosti.
Zato treba zahtevati, da se število tombol, srečolovov in sličnih »dobrodelnih« prireditev omeji in da se sploh neha to večno nadlegovanje javnosti za razna darila in podpore.
Tega davka je res že preveč!
Interesenti za kupčijske zveze
Spričo kratkega roka se tem potom pozivajo vse one tvrdke, ki vzdržujejo odnosno nameravajo vzdrževati kupčijske zveze s Palestino, da se v zadevi Jugoslo-vansko-palestinskega komiteja, ki je bil pred nekaj dnevi radi zboljšanja naše izvozne in uvozne trgovine s Palestino osnovan, gotovo oglase pismeno ali ustmeno do dne 1. avgusta t. 1. v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Vzed [/etilum afolhiškim
vfaHMOhiein
Gotovo ne čuti gospodarske krize v naših razmerah noben stan tako zelo, kakor ravno obrtniški. Obrt, ki je imel še do nedavnih let »zlato dno«, je danes ena najmanj donosnih gospodarskih panog. Obiltmiilki, še do nedavna edem naijsigur-nejših stebrov našega gospodarskega življenja, se danes proletarizirajo. Veliko vzrokov bi se lahko naštelo, ki so zakrivili propadanje našega obrtništva. Eden od glavnih jo gotovo mečuveno širjenje šušmarstva, ki s svojo nelojalno konkurenco ubija obrt.
Okrožni odbori obrtniških združenj v Dravski banovini pripravljajo v mesecu avgustu veliko obrtniško zborovanje, ki bo dne 15. avgusta v dneh »Mariborskega tedna« v veliki unionski dvorani v Mariboru. Z zbranim statističnim gradivom bodo predočili jasno sliko o razpaslosti šušmarstva v Dravski banovini. To šuš-marstvo ogroža legalnega obrtnika v že itak težkem gospodarskem položaju in mu jemlje še oni pičel zaslužek, na katerega more računati v naših razmerah. Število izvrševanja neupravičene obrti je zavzelo tako velik obseg, da bo kmalu več neupravičenih obrtnikov kakor legalnih. Šuš-marstvo ne škoduje samo obrtnikom, ampak tudi državi, banovini in občinam, ki so tako prikrajšane na davščinah, šušma-rijo po ne samo posamezniki, veliko večjo škodo delajo razne državne in samoupravne delavnice, zlasti kaznilnice in slični zavodi, ki ne konkurirajo obrtnikom samo s proizvodi svojih delavnic, temveč vzgajajo vedno večji kader napol izučenih šušmar-jev, ki po prihodu na svobodo izvršujejo priučeni obrt brez vsakega dovoljenja.
Mnogo škod© pri zadevajte ob rtu tudi razne nabavljalne zadruge državnih nameščencev, ki proizvajajo razne obrtne predmete in ne plačujejo nobenih davkov.
Vse to dokazuje veliko važnost mariborskega obrtniškega shoda, ki bo pokazal, da vlada med vsemi našimi obrtniki popolna enodušnost in da se bodo vsi obrtniki složno borili za svoje pravice. Zato je dolžnost vseh slovenskih obrtnikov, da se zborovanja udeleže v čim večjem številu, da se tako vidi enoten nastop vsega obrtništva. Treba je končno najti sredstva in pota, da se napravi konec šušmarstvu, ki ogroža vse obrtništvo.
Stran 2.
TRGOVSKI LIST, 27. julija 1933.
-n-r- 1
1 't
Štev. 84.
Obcestna tneca ogcaža vzvo&
Kakor poiroča »Narodno blagostanje«, je beograjska industrijska zbornica poslala ministrskemu svetu spomenico, v kateri zahiteva znižanje obrestne mere.
V »Prager Tagblaittu« pa srno pred kratkimi čitali članek Hermanna Schefterja, ki pravi, da ogroža obrestna mora izvoz. Da bo imel »Slovenec« še -več raizloga za svojo aktualno teorije o kontingentira-nju kTeiiiffe. tim podobno, objavljamo se mi članek g. ScheJterja, ki, kakor upamo, govori dovolj stvarno za »Slovenčeve« teoretike. G. Sebetlter pravi:
»V akspo-rtni kalkulaciji1 je bančna obrestna mena eden najbolj važnih faktorjev. Zato una naša tekstilna iindustrija, ki z izvozom stoji in pade, pravico, da zahteva, da se z napako visokih obresti že enkrat .neha. Dokler je bila Češkoslovaška »cenena«, je igrala višina obrestne mere le podrejeno vlogo: proizvajalni otroški so bili pod svetovno višino in producent je mogel delaiti tudi z neugodnima posojila, ker so ta le znižala donos njegovega dela, ne ga pa v celoti konsuiniraila. Odkar pa so padle nekdaj »najplemenitejše« valute, ne obstoji nobena potreba za višjo obrestno mero, 'kakor je običajna pri stabilnih valutah, če se noiče naše gospodarstvo udušiti pod neznosnim bremenom. Viisoki tečaji in visoka obrestna mera ne spadata skupaj. (In za naše polijededske predmete, ki so naš glavni izvozni predmet, je tudi danes tečaj dinarja še visok. Op. ured.)
Nobeno gospodarstvo ne more ob stabilni valuti obstati brez cenenega kredita^ Ne višina tečajev, ne višina mezd ni za konkurenčno sposobnost industrije tako važna, ko obrestna mena. Višina obrestne obremenitve naše tekstilne industrije znaša danes pet d* dcftei odstotkov od prometa. Oni, ki imajo največjo škodo od tega, oo v prvi vrati nameščenci in delavci, na katere padejo Stroški čezmerne obremenitve z obreetanii, nafto brezuspešno delujoči podjetnik, čigar toafpiltail se ne obrestuje in čigar delo le še redko daje kakšen zaslužek, nato pa tudi država vsled manjšega donosa davkov in nazadnje tudi finančni
kap:tal sam, ker je ta razvoj iieadrav in ker neizogibno vtfdi do kapitalnih izgub, ki jih nikdar ne more kriti še zaslužujoča in visoke obresti pJačujočA industrija. Pa še ta še zaslužujoča podjetja nehajo z investiranjem in prestajajo biti konkurenti na svetovnemu trgu...«
Tako utemeljuje »nižanje obrestne mere češkoslovaška tekstilna industrija. Kaj pa naj porečejo potem k visokim obrestim nar ši izvozniki, tej naši kmetovalci? Neglede na ito, da je na Češkoslovaškem obrestna mera znatno nižja, ko pri nas, je tudi zaslužek tekstilnih tvomiic čdsto nekaj drugega ko zaslužek izvoznika poljedelskih predmetov. Že itak nimajo poljedelski predmeti nobene oene in dostikrat jih mora prodati izvoznik na svetovnem trgu pod oeno. A sedaj naj plačuje še visoke obresti, a brez kredita mi noben izvoz mogoč. Jasno je, da mioria biti zaslužek izvoznika in tudi kmetovalca tem nižji, čim višje so obresti za kredit in zato je tudi kmetovalec tilsti, ki nosi v pnvi vrsti pezo visokih obresti.
Konkuriramo na tujih trgih tudi z državami, ki imajo nižjo obrestno mero ko mi. Kako pa naj n. pr. naš lesni izvoznik konkurira z avstrijlskAm izvoznikom, če imora pri vseh privilegijih, ki jih avstrijski izvoznik v Italiji že uživa, še plačevati višje obresti! Naravnost čudeže bi moral delati naš izvoznik. In te čudeže zahtevajo oni, ki so nasprotni znižanju obrestne mere, ki nimajo za' one, ki zahtevajo znižanje obrestne mere, drugo, ko prijazen pozdrav, da so vpfijači.
Povsod po svetu znižujejo ali pa so že znižali obrestno mero, le pri nas naj ostane vse pri starem. Ali smo mar mi s kitajskim zidom obdana država1, da bi nam bilo vseeno, kaj delajo drugi?
Obrestno mero je treba znižati, kajti to je v interesu našega izvoza in vsega našega gospodarstva in ta razlog je odločilen, ne pa mnenje onih, ki so se zaljubili v teorije in jih sedaj razkladajo v nepravem času.
Jloom/etiova- Uatnpania za plače
Z govorom po radiu je otvoril Roosevelt kampanjo za znižanje delovne dobe in povečanje ipteč. V svoljem govoru je Roosevelt med drugim dejal:
Vse po 3. aprilu izdane odredbe in zakoni so samo del enega velikega načrta, ene velike logične celote. Že celo vrsto let je živela ameriška vlada čez svoje razmere. Zato je prva nujnost, da se redni izdatki spravijo v sklad z dohodki. To se je 'fcedaj zgodilo.
Ameriški kredit je v dobrem stanu. Temelj zveznega kredita je dober, prostran in krepak. Ta kredit je podlaga vsega obnovitvenega načrta, zdraviJIo, ki ga zahteva ta načrt, pa je zmanjšanje proizvodnje. Zadnja štiri leta smo doživelli obupen padec v gospodarski pekel, toda izhod iz tega pekla je jasno viden. Če se bedo vsi proizvajalci v istovrstnih panogah industrije sporazumeli, da določijo iste plače in isto delavno dobo, potem povečane plače in skrajšana delavna doba ne bi škodovala nobenemu podjetniku. Zaradi tega postaja to vprašanje osnovno vprašanje za vso družbo .in ves narod. Roosevelt je nato povdaril, da so ta njegov načrt odobrili zastopniku delavcev, industrije in strokovnjaki socialne politike.
Nato je omenil predsednik Roosevelt, da dobe oni, ki se bodo ravnali po njegovih direktivah, modre orle s posebnim napisom.
Koncem svojega govora je dejal Roosevelt: Nimam nobenih simpatij za strokovnjake, kii ne verujejo, da je človeška sila dorasla gospodarski bolezni. Eden od razlogov za to moje stališče je, ker ti poklicni gospodarski strokovnjaki' vsaikih pet ali deset let menjajo svoje definicije o gospodarskih zakonih.
Nato je Roosevelt opozarjali na potrebo sodelovanja na industrijskem polju. V vsaki industrijski panogi so egoisbi, ki plačujejo mršave plače in ki zahtevajo dolgo delavno dobo. Ta njih želja pa se mora preprečiti z zakonitimi sredstvi. Zaenkrat upa Roosevelt, da bo šlo še po svobodni volji industnijoev in le v skrajni sili bodo uporabljena zakonita sredstva, da bodo zaščitena podjetja, ki delajo »fair«, od brezvestnih konkurentov.
Roosevelt apelira na patriotizem in na človeško zavest podjetnikov, da privolijo
na novo ureditev dela, da bi mogla dežela rešiti se iz gospodarskega pekla, v katerem je že štiri leta. Skrajšana delavna doba in večje delavske plače bodo povečale kupno sposobnost prebivalstva in zopet omogočile »prosperity«. Vsi se morajo obvezati, da boido obnovitveni načrt vlade podpirali in nobenega dvorna ni, da b>> potem tudi uresničen. Zato poživlja Roosevelt vse podjetnike, da mu pošljejo podpisane lizja-ve, da so pripravljeni z njim sodelovati pri obnovitvenem načrtu vlade.
Rooseveltov govor je napravil na vse poslušalce silen vtis, in v Belo hišo so takoj po govoru pričeli prihajati telegrami in telefonska sporočila podjetnikov, da sprejemajo Rooseveltove predloge.
Gd/uapia5efi,j6 SoČj&s
»MODRI OREL«
Vsi delodajalci v Ameriki, ki imajo vsaj dva nameščenca in ki so pristali na Rooseveltov predlog o 40urnifcu in 14 dolarjev tedenske plače, dobe posebne »modre orle« z napisom: »Član obnovitvene vlade — mi srno naredili svoje.« Te orle in napise smejo uporabljati tudi na svojem' blagu, na pisemskem papirju, morejo jih nositi v gumbnici, ali v obliki odlikovanja. Na la način hoče ameriška vlada častihlepnost ljudi uporabiti za svoje obnovitvene namene. Na vsak način dobra zaimisel, 'ki bi jo mogli uporabiti tudi pri nas.
ZOPET MILIJON DELAVCEV ZAPOSLENIH V AMERIKI
Vsled sporazuma, ki ga je sklenil predsednik Roosevelt z najbolj važnimi ameriškimi industrijami, je bilo zopet sprejetih na delo en milijon delavcev. Obenem so bile plače povečane vsem delavcem za 5 do 15 odstotkov, delovni čas pa je bil znižan na 35 do 40 ur na teden.
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek dne 1. avgusta 1933 od 8. do 12. ure dopoldne v posvetovalnici združenja trgovcev za mesto Celje v Celju, Razlagova ul. 8, pritličje levo.
Ivan Ravnikar — šestdesetletnik
Te dili je praznoval svojo šestdesetletni«) oljski jtodžupan in veletrgovec Ivan Ravnikttr, ki uživa v vseh celjskih narodnih krogih največji ugled. iRojen je bil v Ljubljani, kjer se je tudi izučil v trgovski stroki. Pozneje je postal poslovodja ugledne Perdanove trgovine v Ljubljani, 1. 1901 pa se je preselil v Celje in si ustvaril lastno trgovsko podjetje., S svojim temeljitim trgovskim znanjem, s svojo pridnostjo in solidnostjo si je v kratkem pridobil velik ugled v vsej slovenski celjski javnosti, svojo trgovino pa je izpopolnil v tej meri, da je danes med prvimi celjskimi tvrdkami. Kot zaveden trgovec se je marljivo udeleževal tudi dela za napredek slovenskega trgovstva in je danes podpredsednik Združenja za mesto Celje. Kot zaveden narodnjak — in to še v onih časih, ko je bilo narodnjaštvo zvezano z neprijetnostmi — je vedno podpiral vsa narodna društva in tudi krepko sodeloval v narodnem delu. Čast podžupana staroslaivnega Celja jasno dokazuje, da je Ivan Ravnikar bil v narodnem življenju cel mož. — Odličnemu trgovcu in zvestemu narodnjaku tudi naše Čestitke!
Veterinarska razstava
ki bo prirejena v okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani od 2. do 11. septembra, bo prav za vsakega zelo zanimiva in poučna. To razstavo bo priredila Dravska sekcija jugoslovanskega veterinarskega udruženja, kar nam jamči, da bo razstava obsežna in verna slika sodobnega živinozdravstva ali veterine, kakršne do sedaj tudi v visokokulturnem tu-jezemstvu še niso videli.
Razstava bo obsegala te oddelke:
Pogoji in pomen živinoreje v naši državi.
Embrijologija, porodništvo.
Nega in hranjenje mladih živali.
Razvojne in vzgojne bolezni.
Higijena nege živali.
Higijena prehrane.
Anatomija in fiziologija.
Pasme. (Konj; govedo; svinja; ovca; koza; perutnina; kuncereja; čebele; ribe.)
Kužne bolezni.
Zatiranje infekcijskih in parazitarnih bolezni.
Druge, bolezni.
Forenzična veterina.
Bolezni kopita in parkljev.
Veterinarska praksa.
Mazašbvo.
Higijena živil animalskega izvora.
Živalski promet.
Živalske sirovine.
Vsakdanje izkoriščanje živali.
Druge male živali za šport in izkoriščanje, njih higijena in bolezen.
Veterinarski pouk in literatura.
Shematizem veterinarjev Jugoslavije. *
Že iz tega kratko navedenega programa je razvidno, kako važna bo ta prireditev za vse, ne samo za našega kmetskega gospodarja. Razstava bo obsegala dva razstavna paviljona v pribl, izmeri 2000 m* razstavnega prostora.
*
Izložbene cigarete >Vardar« in »Drina«
pridejo v promet ob letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra. Cigarete bodo na razpolago v sejemski trafiki na sejmišču.
Razpis nagrade za večjo uporabo lima
Da bi se odkrila -nova področja za uporabo koščenega lima je mednarodno združenje fabrikantov lima »Epidos« razpisalo natečaj, da nagradi onega izumitelja ali 'izumitelje, ki na 'kemičnem, tehničnem ali katerem drugem področju iznajdejo no-'ve možnosti za uporabo ali potrošnjo tega proizvoda.
Natečaja se more udeležiti vsak, brez ozira na državljanstvo. Nagrade znašajo skupno 20.000 švicarskih frankov, ki se bodo obvezno razdelile. Nobena nagrada ne more biti manjša od 2000 švicarskih frankov. Poleg tega je določenih 10.000 švicarskih frankov, ki se morejo uporabiti kot poisebna nagrada za najbolj zanimivo delo.
Dela v francoskem, angleškem ali nemškem jeziku je izročiti najkesneje do 28. februarja 1934 na Glavno tajništvo družbe de F Epidos, 58 rue de Chateaudun, Pariš (9e).
Ostale podatke daje ali navedeni naslov ali pa Akc. družba za kemično industrijo
Ljubljani.
Triumfalne dneve je doživela Lika d priliki bivanja Nj. Vel. kralja v Lik Ogromne množice naroda so se poklonil* kralju in s tem javno manifestirale svoj' jugoslovansko mišljenje.
Vojni minister general Stojanovič j1 predložil skupščini zakonski načrt o Rdf čem križu kraljevine Jugoslavije. Sknf ščina je priznala načrtu nujnost in ga tui sprejela.
Narodna skupščina je sprejela zakonski načrt o likvidaciji agrarnih' odnošajev Bosni in Hercegovini. Izvedba zakonskeg* načrta bo veljala 50 milijonov dinarje' Skupščini je bil nadalje predložen zakoff ski načrt o verskem pouku, ki je obveze* v ljudskih in srednjih šolah.
»Jugoslovanski Rotary« je.pričel izba jati v Beogradu kot polmesečnik. Urejuj' ga bivši finančni minister dr. Milan 1 jadinovič.
Trgovsko-obrtniška omladina Jugoslavij*
bo imela svoj letošnji kongres v KragU' jevcu v dneh od 29. do 31. avgusta.
Izmet paša in Titulescu obiščeta v septembru Bolgarsko.
Mussolini je objavil v »Morning Post< članek, v katerem pravi, da bi bilia Ev ropa brez pakta štirih že pred novo vojn« Pakt pa je zagotovil Evropi deset K miru. Nadalje je Mussolini ostro nastop proti mednarodnim konferencam, ki K vedno brezuspešne. Svetovna vprašanja b smeli reševati le odgovorni zastopniki Šti rili velesil.
Zbližan je Francije in Italije, pravij1 sovjetska > Izvest j a<, je na pota Angl# ki vidi v tem spremembo evropskega ra'' novesja. To je vzrok, da je pričel anglešk' zunanji minister govoriti o potrebi revi' zije mirovnih pogodb.
Goring je vprašal angleško vlado, & bi mogla tudi Nemčija, kakor je to Avstrija že storila, naročiti v Angliji letal* za policijo. Iz Anglije so nato Goring odgovorili, da Avstrija sploh ni naročil* nobenih letal, tudi ne za policijo, da p} jih Nemčija sploh ne bi mogla dobiti, kef ima po mirovni pogodbi samo pravico dfi 50 v letalstvu izvežbanih policistov ne P$ tudi do policijskih letal.
Italija jje vrnila nadvojvodu Albrecht11 njegov zaplenjeni grad v Arku ob Gardskem jezeru, ker je podpiral Mussolinijevo politiko in vplival na Gombosa, da se je pokoril Mussolinijevim zahtevam.
Daladier se ne sestane s Hitlerjem, kakor je to predlagal Henderson, ker je proti temu sestanku nastopilo vse francosko časopisje.
Nemško-rusko vojno konvencijo, ki Je bila sklenjena po rapallski pogodbi, & sovjeti na zahtevo Poljske odpovedali, k*' kor poroča pariški »Matin«. Sovjetsko f nudbo, da bi Poljska sklenila enako f godbo z Rusijo, je Pilsudaki odklonil.
Šefi sovjetske avijacije so obiskali n* letalih Poljsko, kjer so ostali več dni i® si ogledali poljska mesta.
Na predsednika avstrijske republik Miklasa go pripravljali hitlerjevci atentfl1
Nemčija je pred novo revolucijo, piše \ uradni avstrijski »Wiener Zeitung« nek1 nemški žurnalist. Razreden boj še ni n6" hal, v vrstah hitlerjevskih napadalnih oddelkov pa se pripravljajo brezposelni J*1 nezadovoljni, da izvedejo drugo revolucij0; ki bi bila izrazito protikapitalistična in V naj bi uvedla v Nemčiji socialističen režim.
Po novem konkordatu je priznana k»* cerkvii v Nemčiji popolna, svoboda v verske'01 oziru (imenovanje škofov, verske šole> svobodna cerkvena imetja, svoboda redoV» verski pouk v materinščini tudi za rodne manjšine), cerkev pa mora prep0' vedati vsako politično udejstvovanje d*1" hovnikov in škofi morajo priseči zvestob0 državi in da bodo tudi gledali na to, & bodo zvesti državi tudi duhovniki.
Velikansko racijo je po vsej Nemčija xV vedla nemška tajna državna policija. To^ no opoldne so policijski oddelki ustavil’ ves promet ob vseh prehodih glavnih ž? lezniških in avtomobilskih cest in legi*1' mirali ljudi. Mnogo oseb je bilo aretir®' nih, nekatere, ki so skušale ipobegniti, ^ mestu ustreljene. Racija se je izvršila ** strahu pred komunisti.
Komunisti in skrajni desničarji so K pravljali v Španiji preobrat. Policija \ prišla zaroti na sled in je aretirala baJ 500 ljudi.
Heinrich Mann je postal član uredništvi pariškega lista »Pariš Midi«.
Štev. 84.
de+vocstva
_____TRGOVSKI	LIST,	27.	julija	1933._
iimcc	fo(td<Htske	fecence
Stran S.
Veletrgovina
A. ŠARA BOM
v Ljubljani
pripor »in
špecerijske blago
vet vrst žgani«, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna p ražama za kavo in mlini za diiave z elektritnim obratom
f elelra M. 26-66 Ceniki ■■ razpolapal
-aamsnanannaamnaB
w
STANJE NARODNE BANKE
I Po iaškaizu Narodne banke z dne 22. L ni. 0j 86 je njeno stanje v zadnjem tednu spredi ®©ailo tako-Je (vise števili!ke v milijonih di-
5 ®«*v):
0 Zlata in devizna podloga se je zmanjšala ® 3'2 na 1.808 3. Sanuo zlata se je pove-
j <*la za 0066 na 1.797-2, tuje valute za ,	(KM6, djočiirn devize padle za 3-3 na
y 10°^-
1(jj Tudii devize, ki ne spadajo v podlogo, so 86 zmanjšate za 2T na 42-4; vsota nikla-jj 8t®ga in srebrnega denairja pa se je dvigni-, la za 1-89 na 306-6.
. Posojila so se zmanjšala za 3‘2 na 2 250 )V ^ sicer so se zmanjšala eskontna za 3-2 na . 1932, iloanibardna pa so se povečala neznat-e( za 0-01.
Prejšnji prednjmi državi so se povečali
0-3 na 1.815*5; vrednosti rezervnega fon-
1 s° se dvignile za 0-2 na 46-8, nepremičnine za 0-48 na 157-8 in razne aktive za 0-17 na
* 114-4.
• Obtok bankovcev se je zopet zmanjšal
u za 48-8 na 4.265"5, dočiim so se obveze na Wkaz dvignile za 52-7 na 1,114-1.
Od posameznih obvez na pokaz so se dvignile državne terjatve za 3'7 na 10"8, de-j( Poaiitl po tekočem računu za 47-1 na 429-5 f ln raani računi za 1-8 na 673-7.
0 Obveze z rokoni so se 'povečale za 2-2 na l'300-2, razne pasive pa so se zmanjšale
H-6 na 316-7.
Skupno zlato An devizno kritje se je zni-j zalo od 35-37% na 35-28%, samo zlato pa
1 °d 33-43% na 33-40%.
Obrestna mera je ostala neizpremenjena.
'
KREDITI NASI NARODNI BANKI PODALJŠANI Na zadnji seji baselske banke za Mednarodna plačila je bilo sklenjeno, da se Podaljšajo za tri mesece krediti Avstrijski narodni banki (60 milijonov šilingov), ladjarski narodni banki (20 milijonov dolarjev) in jugoslovanski Narodni banki (3 milijone dolarjev). — Na seji se je nadalje ugotovilo, da je bilančna vsota v juniju padla za 8 na 712-4 milijonov šv. fr.
ureditev jugoslovanskih dolgov
, .Iz Pariza se poroča, da bo vprašanje Jugoslovanskih zunanjih dolgov v kratkem [ blatno rešeno. Podlago za ureditev dol-. gov tvori sporazumi, ki je bil marca mese-dosežen s francoskimi upniki z dovolitvijo triletnega moratorija. V tem času 36 bo 10 odstotkov obresti transferiralo v tuje valute, za ostalih 90 odstotkov pa ©bdo izdane 5-odstotine obligacije, ki se ft)oraijo amortizirati v 25 letih.
*
Kreditni posli bolgarskih bank so v
“talnem nazadovanju. Od 4841 milijonov levov, kolikor so znašali v letu 1929, so Padli krediti sofijskih bank na 2323 miiti-Junov v letu 1932, tcirej za več ko polovi-• Tudi krediti ostalih bank so padli v ^konaj ii®ti višini. Zato pa je naraslo kreditno poslovanje bolgarskih državnih bank, zla*sti Bolgarske agrarne banke, krediti katere so znašali v letu 1926 2200 milijonov levov, leta 1932 pa že 5100 milijonov.
Na ameriškem denarnem trgu bo razpisno sovjetsko posojilo v višini 10 milijonov zlatih rubljev. Posojilo se bo obresto-valo po 7°/o in bo amortizirano v 10 letih.
Sporazum o srebru je bil dosežen na ^ndonski konferenci. USA, Kanada, Avstralija, Bolivija in Peru so se soglasile, zmanjšajo izvoz srebra. Obenem je bil j*°sežen tudi sporazum glede nakupa srebra od Amerike in Indije.
Delnice Wiener Bankvereina ne bodo s • avgustom več notirale na berlinski
barji
Zlata zaloga Francoske banke je v prežam tednu narasla za 285 milijonov bank o v. Zlato kritje je zato poraslo od 78‘13 na 78-48%.
Nemčija bo začela kovati novce ene !ftarke iz niklja. Dosedanje srebrne vzame
12	prometa.
»SLUŽBENI LIST«
banske uprave Dravske banovine z dne fj- Julija objavlja med drugim: Uredbo o Jbstavii in poslovanju drž. filmske centrale
1	e prometu s filmi. — Pravilnik o voditvi U^uega zadružnega registra za zadruge po konu in uredbi o kmetijskem kreditu. — ®®glas banske uprave o zaostankih zava-valnih prispevkov OUZD. — Objave ban-v ® Uprave o pobiranju občinskih trošarin ©tu 1933. — Razne objave sodišč in ura-v ter druge objave.
Končno se je londonska konferenca tudi oficijalno odgodila, večina ljudi pa bo dostavila k vesti o odgoditvi, da je ta prišla mnogo prepozno in da bi bilo mnogo bolje, če se konferenca sploh ne bi niti začela. Kajti IX) svetu narašča vedno večji odpor proti Vsem velikim mednarodnim konferencam, ker si pravi svet, da te konference sicer veliko veljajo, da pa ne prinesejo nobene koristi. In zato so tudi mnogi nasprotniki Mussolinija temu pritrjevali, ko je napisal, da se morajo konference sploh nehati, ker ne prineso nič drugega ko razočaranje.
Vsaj za londonsko konferenco pa to tudi v resnici velja. V vseh svojih glavnih vprašanjih ni dosegla nobenega uspeha. Ena njenih glavnih nalog je bila, da dioseže stabilizacijo valut na zlati podlagi in da zedini v valutnem vprašanju ves svet. Učinek londonske konference pa je, da ima danes tri bloke držav, ki so si V valutnem vprašanju v 'najostrejšem nasprotju. Na eni strani blok zlatih držav, na drugi strani dolarski blok in med obema šterlinski blok, da o mednarodni stabilizaciji valut ni niti govora.
Druga glavna naloga konference, da doseže zboljšanje mednarodne trgovine, je ostala prav tako čisto nedosežena. Niti ena država ni znižala carin, niti ena država ni olajšala zunanje trgovine, vse je ostalo pri starem, ali pa se je še malo poslabšalo. Prav tako pa je propadel tudi tretji cilj konference, da doseže povišanje cen. Niti tekma v razvrednotenju cen ni prenehala in med angleško in japonsko industrijo se vodi danes še ostrejši boj kakor ob pričetku konference. Brez uspeha pa, so ostali tudi vsi predlogi za boljšo organizacijo produkcije in odjema blaga. Niti za žito ni bil dosežen noben sporazum in predlogi konference v Stresi glede podonavskih držav so ostali prav tako le malo vpoštevana pobožna želja, ko visi predlogi dunajskega kongresa M. T. Z.
Kar pa je najhuje, je to, da ni bil dosežen noben uspeh niti na plenarnih sejah, a tudi ne v odborih in pododborih, kakor je drastično opisal italijanski delegat na eni zadnjih sej konference. Tako
Češkoslovaška znižuje državne izdatke
Parlamentarna komisija je izdelala obširen načrt, po katerem naij bil se češkoslovaški proračun znižal na 7 in pol milijarde Kč. Proračun bi bil v tej višini uravnovešen brez novih davkov, brez povišanja starih, a tudi uradniške plače bi ostale neizpremenjene. Prihranki bi se dosegli z radikalnimi reformami v javni upravi in z zmanjšanjem izdatkov za šolstvo. Nekaj srednjih šol bi se odpravilo, obe češki in nemški tehniki v Pragi in Brnu pa bi se združile. Število ministrstev bi sc znižalo od 14 na 11. Odpravilo bi se ministrstvo za izenačenje, železniško in poštno ministrstvo bi se združilo, ministrstvo za javna dela pa bi se razdelilo na novo prometno iin na trgovinsko ministrstvo.
BREZUSPEŠNA BOLGARSKA POGAJANJA S TUJIMI UPNIKI
Londonu je že dva meseca ravnatelj bolgarskih državnih dolgov Stojanov, ki se je pogajal z angleškimi lastniki bolgarskih povojnih posojil. Bolgarska vlada je hotela doseči, da se bolgarski dolgovi znižajo na 15 odstotkov, dočim so angleški upniki vztrajali na tem, da mora Bolgarska plačati najmanj 25 odstotkov. Ker angleški upniki niso hoteli odnehati, je Stojanov odpotoval nazaj v Bolgarsko.
AMERIŠKE ODREDBE PROTI BORZNIM ŠPEKULACIJAM.
Visoko konjunkturo na ameriških borzah je na krat pretrgalo močno besistično gibanje. Skoraj vse delnice so nazadovale za 10 odstotkov in tudi na žitni borzi so padle cene. Tako je padla cena pšenice za
13	centov, rži pa celo za 26 centov. Ameriška vlada je zato izdala ukrepe proti špekulacijam na borzi. Tako bo uvedla kontrolo med blagovnimi in efektnimi borzami. Čikaška borza je že sama odredila, da razlika v ceni pšenice v enem dnevu ne sme znašati več ko 18 centov za bušelj.
se je glasila njegova bilanca o delu konference:
»Konferenca ne le, da ni dosegla nobenega uspeha, ona je tudi brez vsakega rezultata. Samo treba pogledati poročila raznih pododborov, kako se glase:
Mlečni proizvodi: PrOsi se Mednarodni zavod za poljedelstvo, da prouči vprašanje ....
Sladkor: Prosi se odbor, da skliče drugi sestanek za proučitev ...
Vino: Nasvetuje se sodelovanje z Društvom narodov v cilju ...
Kava: Predloženi so predlogi za pro-učavauje...
Les: Seje se odlagajo na oktober ...
Kakao: Skliče naj se nova seja...
Premog: Naproša se Društvo narodov, da skliče zainteresirane države, dia pro uče ...« itd.
Torej povsod brez rezultata. V resnici žalostna bilanca.
In vendar ima tudi londonska konferenca svoje svetle strani. Ne sicer na gospodarskem polju, tem več pa na političnem. In na tem polju doseženi uspehi so nad vse pomembni, ker šele oni omogočajo zbližanje tudi na gospodarskem polju. Nejasnost na političnem polju je glavna ovira, da ne pride do gospodarskega sodelovanja med narodi. V tem pogledu pa pomeni londonska konferenca zboljšanje. Tako so osebni stiki v Londonu mnogo pripomogli, da bo pakt štirih res instrument miru in da bo podlaga za gospodarske sporazume v srednji Evropi. Londonska konferenca je nadalje z angle-ško-ruskim sporazumom ter paktom o nenapadanju omogočila, da Rusija zopet aktivno sodeluje v evropskem koncertu. Samo to dejstvo je tako poanemhnio, da ni bila londonska konferenca zaman.
In ta uspeh konference naj ne bo pozabljen, pa čeprav je bil dosežen le mimogrede. Toda z njim se odpirajo nove perspektive tudi za sodelovanje narodov na gospodarskem polju in ustvarjena je možnost za uspešnejšo gospodarsko konferenco, kakor pa je bila londonska. Je pač tako, da so trajni uspehi dosegljivi le polagoma in v etapah. Ena teh etap je bila tudi londonska konferenca.
TROŠARINE PROST ŠPIRIT ZA TVORNICE KISA
Finančni minister je odrediil, da se sme tvomicam kisa izdati špirit brez plačila drž. trošarine in sicer za sod normalne
velikosti (višina 2-25—2-50 m, premer 1T2 zgoraj, 1 m spodaj) za 24 ur največ 3 litre čistega špirita. Na teji podlagi je izračunati koliko sme katera tvornica nabaviti letno trošarine prostega špirita za izdelovanje kisa. Samo ta količina se sme dati tvorni-cam. Večje količine sme dovoliti le finančni minister ali davčni oddelek ministrstva.
turistični propagandni material JE treba dati pregledati
Trgovinsko ministrstvo je odredilo, da se mora dati ves turistični propagandni material, naj bo sestavljen v našem ali tujem jeziku, v pregled ali oddelku za turistiko pri trgovinskem ministrstvu, ali trgovinskim oddelkom na banskih upravah ali pa Savezu za pospeševanje turi-stike v predhodno odobritev. Brez te odobritve bo vsako razširjanje propagandističnega materiala prepovedano.
ft	n	j	i	barva, plesira in ke-
V	/4 lir3.il n*1*®® snail obleke,
klobuke itd. Škrobl in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Šeleburgova ni. 3. Telefon št. 22-72.
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 22. julija objavlja med drugim: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v Južni Srbiji in Crni gori in o naseljevanju južnih krajev. — Naredbo banske uprave o poslovanju gradbenih in kreditnih zadrug, ki dajejo svojim članom posojila, a poslujejo brez kapitalnega fcnitja. — Odredbo banske uprave o postavitvi komisij in komisarjev za pregled in razredbo sadja, namenjenega za izvoz. — Spremembo v zdraviliškem redu občine Bled. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
ionoma tcga/Uta
ZA ZNIŽANJE PREVISOKE FRANCOSKI UVOZNE TAKSE NA LES
S 13. t. m. je uvedla Francija novo uvoar .«o takso v višini 80 frankov od tone na les, ki se izvaža iz naše države v Francijo in francoske kolonije. Ta pretirano visoka taksa omemogočuje dkoraj vsak naš izvoz lesa v Francijo in francoske kolonije. Zato je Združenje trgovcev v Zagrebu poslalo trgovinskemu ministrstvu spomenico, v kateri prosi ministrstvo, da Ono nujno intervenira zaradi te talkise pni francoski vladi, ker je drugače vsak izvoz našega lesa v Francijo nemogoč. Zahtevi zagrebških trgovcev se pnidlružujejo tudi slovenski trgdvci.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z AVSTRIJO
Kakor poroča »Neue freie Presse«, še vedno niso privedla trgovinska pogajanja med Avstrijo in našo državo do pozitivnega uspeha. Avstrijski agrarci zahtevajo, da se omeji uvoz agrarnih pridelkov. Dočim bi avstrijski industrijalci želeli sporazum, da povečajo svoj izvoz v Jugoslavijo. Sedaj se skuša doseči kompromis na tej podlagi, da bi se sicer razni kontingent1 za jugoslovansko blago znižali, da pa bi se nam dovoljeni kontingenti avtomatično povečali, če bi se povečal avstrijski izvoz v našo državo.
AVSTRIJA BO PRIČELA IZVAŽATI SLADKOR
Avstrija je začela v tako veliki meri gojiti sladkorno repo, da bo mogla v kratkem popolnoma kriti' .svojo potrebo na sladkorju. Lani je morala uvoziti Avstrija še 7 do 8 odstotkov konzuma, letos pa je potrošnja sladkorja padla za 17 odstotkov in bo mogla Avstrija sladkor še izvažati.
*
Pomaranče je črtal finančni minister iz seznama luksuznih predmetov.
Vrednost izvoza iz Južne Srbije, in to
žive živine, žita, sviloprejk, kačkavalja cenijo izvozniki na 160 do 180 milijonov dinarjev.
Sovjjetska Unija je naročila v poljskih gcrnješlezijskih rudnikih 15.000 ton železa in jekla. Poljska električna industrija pa bo dobavila Rusiji 10 močnih elektromotorjev. Poljaki pričakujejo pa še novih naročil iz Rusije.
Angleška delavska stranka je objavila proglas, v katerem poživlja h bojkotu nemškega blaga. V proglasu se podrobno naštevajo vsi nemški predmeti, ki naj jih Angleži ne kupujejo več. Bojkot naj velja tudi nemškim filmom, paroplovnim družbam in preneha naj tudi vsak turističen obisk Nemčije. Proglas je naslovljen na vso angleško javnost in ne samo na delavce.
Konkurzi in prisilne poravnave
Uvedeno je poravnalno postopanje o
imovini trgovke Crtalič Ele v Devici Mariji v Polju. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik trg. zastopnik Aleksander Wissiak. Narok za sklepanje poravnave dne 1. septembra ob 9., rok za ogla-sitev do 26. avgusta.
Končano je poravnalno postopanje v zadevi Konzumne zadruge v Hrastniku.
Strun 4.
TRGOVSKI LIST, 27. julija 1933.
Štev. 84.
Gradbeno oddelenjc Direkcijo drž. že Jejsnic v Ljubljani sprejema do dne 28. julija t. 1. ponudbe o dobaivi 500 kg železne pocinkane vrvi, 600 kg kotnega železa, 300 kg ploščatega železa in 600 kom. vijakov. — Strojni oddelek iste direkcije sprejema do dne 31. julija t. 1. ponudbe o dobavi zakovic za kotle s polokroglo glavo in navadnih žičnikov, 790 kg železnih verig, do dne 1. avgusta t. 1. pa o dobavi
10.000 kg portland cementa in dio dne 2. avgusta t. 1. o dobavi raznih vijakov, železne žice in podložnic za vijake.
Komanda pomorskega vazduhoplovstva ▼ Divuljah sprejema do dne 31. julija t. 1. poudbe o dobavi ‘2000 m katranirane vrvi in do dne 5. avgusta t. 1. o dobavi raznega materijala iz metala.
Direkcija državne željezare Vareš-Maj-dan sprejema do dne 2. avgusta t. 1. po-nudibe o dobavi plinskih cevi.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do dne 2. avgusta t. 1. ponudbe za 1 letno zavarovanje rudarskih objektov in inventarja pri Upravi drž. rudnika v Zabukovci, dalje o dobaivi 250 kub. met. rdečega gramoza in 200 kub. met. rdečega peska, 2500 kosov raznih tiskovin in 50 kg ovojnega papirja. Tiskovine so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Na dan 3. avgusta t. 1. razpisuje ista direkcija dobavo 2800 kg svinjske masti, 600 kg sirove kave, 3200 kg riža, 2000 kg bučnega olja, 1200 kg terpentinovega mila, 3400 kg koruznega zdroba.
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do dne 3. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi
20.000 kg portland cementa, 600 kg masti za jamske vozičke, razni električni materija! in 600 kg la riža.
Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do dne 4. avgusta t. 1. ponudbe o diobavi 2000 kg bencina, 200 kg karbida, 50 litrov špirita, 70 kg laka, 20 kg navadne vrvi in smirkovega platna, 50 kg amo-nijaka, 5 kg lanenega olja, 10 kg krede, 50 škatlic za električne žepne svetilke, več kilogramov raznih barv, 25 kg terpentina, 30 vrčev za vodo, več strugal za žage (tur-pija), 20 gumenih cevi za stroje, 650 stekel za okna, 100 kg kita, 3000 kg strojnega olja, 1000 kg tovotne masti, 700 kg masti za jekleno vrv, 800 tabl sivega papirja in raznega drugega materijala.
LICITACIJA
Pri Komandi mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu bo dne 5. avgusta t. 1. pismena licitacija za nabavo 625 vojnih zastav, 10 češkoslovaških, 5 grških, 10 ru-munskih, 2 turških in 2 madžarskih zastav in 2700 'm volnene tkanine za zastave.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
NEMOČ ČLOVEKA ALI PARADOKS SEDANJE DOBE
Iz Nemčije pobegli pesnik Alfred Kerr je objavil duhovit članek o dvojnem obrazu sedanjosti. V četrtem odstavku govori ljudem:
> Iznašli ste letala, vozila skozi ozračje, ustvarili ste radio, poleteli že v stratosfero, ustvarjate umetne vitamine, izračunati morete pota ozvezdij, oitvairjati raketne železnice, zidate hiše v devetdeset nadstropij, morete človeški glas obdržati na platnu, fotografirati severni tečaj, v kratkem boste morda poleteli v osmih urah iz Evrope v Anie,'>k°> živemu človeku morete presvetiti njegov skelet, pričarati mu moremo slike na neverjetne daljave... ne morete pa nasititi lačnih ljudi!
Vsak ve to,... vseeno se ne bo nič iz-prememilo. Na ena strani je vse, kar je potrebno za nasitenje — toda na drugi strani ima neumnost sedanjosti raje, da vse zgnije in propade, kakor da bi se uporabilo za svoj namen. Živimo v najbolj pametni in najbolj neumni dobi vseh Sasov ...«
ZAKAJ JE PRIŠLO DO SVETOVNE GOSPODARSKE KRIZE?
Na to vprašanje dajo popoln odgovor le ištevilke: Od leto 1913 do 1925 se je prebivalstvo na zemlji pomnožilo za 4%, proizvodnja deželnih pridelkov pa je narasla za 10%, proizivodnja siroviin pa celo za 25%. Vsa trgovina pa se je povečala za 7%.
Od ileta 1925 do 1929 se je število prebivalstva na zemlji pomnožilo zopet le za 4%, proizvodnja poljedelskih pridelkov za 5%, sirovin za 20% in trgovina za 19 odstotkov.
Vizroki sedanje gospodarske krize segajo torej zelo daleč nazaj, že v pred vojne čase. Proizvodnja se je na vsej črti mnogo bolj dviignila ko število prebivalstva, da bi moglo to uživati preobilico produkcije in občutiti resnično blagostanje, bi se morala povečati tudi kupna moč prebivalstva. Čeprav pa se je življenjski standard v splošnem do 1. 1929 dvigal, se vendar ni dvignil v tej meri, da bi prišel v sklad z večjo produkcijo. Treba zato gledati na to, da bodo ljudje več zaslužili in mogli potrošiti tudi več blaga. To je edina pot iz krize.
>IZTREBITI<
>Ostfront« v Gleiwitzu piše: »Zidovski narod je hudičev narod. Je to narod morilcev in zločincev in zato treba ta narod iztrebiti«. In da ne ostane le pri besedi, kakor kaže ta inserat v »Jiidische Rundschau«: Zdravnik v Berlinu sredi 30 let, poročen, oče treh otrok, brez sredstev, brez in brez dohodkov išče kakršnokoli službo.« — In je ne dobi.
PIVO IZ GROZDJA
Italijanski profesor Mazzi je baje odkril posebno postopanje, po katerem je mogoče iz grozdja izdelovati pivo. Grozdje pride v stiskalnico, nato pa doseže Mazzi z nekaterimi dodatki isto vrenje, kakor nastane pri fabrikaeiji piva iz ječmena. Pred kratkim je Mazzi razkazoval svojo iznhjd-bo strokovnjakom, ki so izjavili, da iz grozdja izdelamo pivo v ničemer ne zaostaja za pravim pivom. Nova iznajdba, če se bo res posrečila, bo za Italijo velikega pomena, ker je pivo v Italiji dražje od vina in se skoraj vse pivo uvaža iz tujine.
*
Italijanski športni komisar je prepovedal nogometno tekmo Rim : Zagreb.
V	treh letih ne sme priti nobena ženska obleka iz Francoske v Nemčijo, so sklenili narodni socijalisti. Izdali pa ne bodo direktnih prepovedi, temveč z nadlegovanjem žen preprečili, da bi te še hotele trpeti sitnosti zaradi francoskih kostimov.
Nemška vlada je prepovedala za tri mesece Ludendorffov list »Die Volks\varte«. Bivši Hitlerjev zaveznik v miinchenskem puču je namreč danes njegov odkrit nasprotnik.
Prihodnja vojna bo zračna vojna, je dejal minister Balbo, in zato bi morale vse vlade, ki jim je pri srcu obramba njih naroda, na vso moč pospeševati vojno letalstvo.
Neprostovoljen uspeh Hitlerja je, da se
je sovjetska Rusija vrnila k slovanski politiki stare Rusije in da tudi aficdalno v svojem časopisju nastopa proti reviziji versajske mirovne pogodbe. Rusija je postala v tem konservativen faktor v svetovni politiki, a si obenem pridobila v evropski politiki oni vpliv, ki ga je imela nekoč Rusija. Tako poroča iz Rusije stalni dopisnik dunajske >Neue Fr. Presse«.
UGLEDNA NAŠA ZALOŽBA UMETNIŠKA PROPAGANDA
ki je pravkar končala izdajo prvega slovenskega leksikona, ki srno ga Slovenci tako težko pogrešali, nadaljuje v svojem zaslužnem delovanju in najavlja izdanje Trgovskega leksikona. Kakor pojasnuje pričujoči številki našega lista priloženi prospekt, gre za obsežno, globoko zasnovano enciklopedijo trgov, znanja, delo, ki ga posedujejo le veliki narodi. Ni nam mogoče dovolj priporočiti subskribiranje te, za podvig trgovske izobrazbe tako silno potrebne publikacije.
ZBRANI SPISI ŠENOE
V	založbi Binoze (Biblioteke novinarske zadruge) v Zagrebu izhaja jubilejna izdaja zbranih spjisov Šenoe, tega odiičnega hr-vatskega pesnika in pisatelja ter iskrenega prijatelja Slovencev. Spisi Šenoe so znani tudi med Slovenci, tako zlasti njegova »Kmečka vojska«, njegov nepozabni spis s Prešernovega groba, Zlatarjevo zlato in druga dela. — Sedaj je izšel X. zvezek zbranih spisov v izdaji Binoze, ki jih urejuje dr. Anton Barac, eden najboljših poznavalcev šenoe in njegove dobe. — Oprema vseh knjig Binoze je odlična, tisk jasen in lep, a pri tem so knjige silno poceni. Tako velja X. zvezek Zbranih spisov, ki ima nad 470 strani, za naročnike Binoze broš. le 30-— Din, vezan pa 40-— Din. Knjigobržna cena je sicer 80, oz. 90 dinarjev. Zbrani spisi Šenoe so izredno izdanje Binoze, dočim izhajajo v redni izdaji Binoze samo moderni in aktualni avtorji. Tako je bila zadnja knjiga, ki jo je izdala Binoza, Dinamit našega ameriškega rojaka Louisa Adamiča. Poleg tega znamenitega dela je izdala Binoza še 16 drugih velikih romanov in sicer: Jacka Londona, Fjodora Gladkova, E. Kischa, Sin-claira Lewisa, Mirka Jelušiča (Cezar in Don Juan), Uptona Sinclaira, lije Ehren-burga, G jura Vidoviča, Pavla Szaba, An-dria Malvauxa, Maksima Gorkega in Geor-gesa Ferrea. Tudi Adamičev Smeh v džungli je že izšel v izdaji Binoze. Kdor želi priti do cenenih in lepo opremljenih knjig, naj piše na Binozo, Nakladni zavod, Zagreb, Bogovičeva ul. 5 po prospekt, ki mu ga zavod pošlje brezplačno.
jntu pgrgnla
LJUBLJANSKI ŽIVILSKI TRG
Trg je vedno dJobro založen, tako tudi zadnji v sredo. Sadja je na trgu posebno mnogo. Prodajajo se še češnje, ki jih je posebno na kmetskem trgu mnogo. Prodajajo se po 2-50, hnustavke pa po 5 Din kg. Mno-
go je bilo na trgu malim, ki so ee prodajale po 4 Din liter, a se je dobila tudi malin po tej ceni. Za marelice je živa1!®1 zanimanje. — Na zelenjadnem trgu se j* posebno kupovala sladka paprika in sic«: po 75 par kos. Stročji fižol slabše vrste bil po 2-50, )bo/lj se je kupoval boljše vrst* ki je bil po 4—5 Din kg. Kumaric za ganje je mnogo in se je dobilo za 10 D*1 že 100 kumaric. Kg kumar velja 5 Din Glava endivije je po dinarju, ostala -salal še znatno cenejša. Paradižniiki so po 5 D*1 za kg. 'Zelo debele buče so prodajali P1
1-50 glavo, novi ohrovt je Ml po 1'50 za W rdeša koleraba, ki pa je še drobna, po narju pet <bosov. Cvetača je po 4 Din glJ va. — Jajca so se prodajala po 1-25
DUNAJSKI PRAŠIČJI SEJEM
Na trg, dne 25. t. m. je bilo postavljeni* 6176 pršutarjev iin 5099 Špeharjev, od t^ iz Jugoslavije 2664. Cene so bile te: angl« šfci križani od 1-30—P48, 'kmetski od 1'2 do 1-36, Špeharji I. vrste od l-28—1-32, st« ri Špeharji od 1-20—1'26; pršutarji od 1’3* do 1-65. V začetku sejma živahna kupčij* je protfi koncu popustila. Špeharji so prodajali za 5, angleški križani za 8 in pr' šutarji ;za 10, v nekaterih primerih celo ^ 15 grošev.
CENA PŠENICE V BUDAPEŠTI PADL*
V	sredo in četrtek je začefla cena pšenic' v Budapešti naglo padati. Padec oen razi®' gajo kot posledico špekulacije nemšk* tvrdke Farbeu-Industrie, ki je dobila dff voljenje, da svoje zamrzile terjatve Madžarskem uporabi za izvoz pšeraice Madjarske. Ker je tvrdka hotela na vsa« način priti do denarja, ni gledala dosti n* ceno in jo ponujala na tujih trgih cenej*' kakor pa je bila na trgu. Nato je madja'* sika Narodna banka prepovedala tvrdki n*' daljnji izvoz, ta pa je nato vrgla na trg vs® kupljeno pšenico, ki jo je bilo 120.000 m«'1 stotov. Ta velika ponudba pšeiir.ce je nat° povzročila nagli padec cene pšenici.
NA MADJARSKEM SE OBETA D0I5R*
ŽETEV
Po uradnih podatkih bo znašal letošnj) žetveni donos na Madjarskem po prilil'1 (v milijonih meterskih stotov): pšenic 22-2, rži 9, ječmena 7-2 in ovsa 3. Stanjc koruze se popravlja. Sodijo, da bo imel# Madjarska letos za izvoz sedem do osen1 milijonov stotov. Letošnja žetev na Madjar-skem se ceni kot rekordna.
1
Kakor juhi sol,
lezite pripada Kaihffcincff Kneip-po vi slatini kavi ‘Pvavi „Fi?a nefeov"
dodat ek J
šBrzojavi: šKrispercoloniate JCjubljana — ‘Getefon št. 2263
Ani. Krisper Coloniale
Častnih: Josip Vevlič
‘Veletrgovina koloni-jalne robe. ‘Velepražarna kave. Mlini za dišave.
‘Gočna postrežba.
Ljubljana
iDunajska cesta 33
Ustanovljeno leta 1840
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. SHineralne vode.
Ceniki na razpolago
‘Grgovci in indastrijci I
T egevski list
st priporoča za
inmevir anf c/
mhmiir<jmke, uradne,mklam-TJSjjpn ne,časopise, knjige, večhan
■ _	.	j.,	L:iViy	jn	/IAvV/1/	!
'^jjjPrvnMisk Mrcr in pjmml
TISKARNA MERKUR
L1U B11 AN A ,G R iGORČI ČE VA 51-23
%l25-52ffieqram:7IskctiMiVhrliitr.
i)
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijako d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.