—   126   —
Ogled po svetu.
(Zlata je vedno rečna sveta). — Terzaški časnik v 48. lista naznani, da pridelki zlata se memo
—   127   —
pridelka srebra poslednje leta silno množijo, in da so-sebno na Angleškim in Francoskim ga imajo veliko. V tem naznanila razodene imenovani časnik, da od leta 1830 znese v zlatih rudah v Sibirii (v rusovski Azii) pridelk zlata blizo za 100 milionov frankov (1 frank velja po našim 23 kraje.); — v zlatotvorni Kalifornii (Ameriki) so pa pridelali v enim samim letu 1851 blizo za 344 milionov frankov zlatiga praha. Poprej se v celi Ameriki o polčetertim stoletji, namreč od leta 1492, ko je Krištof Kolumb otok Guanahani iz-najdel, noter do leta 1848, dokler niso silno bogatih zlatnic v Kalifornii našli, ni več kot za 3 milione kilogramov zlata pridelalo. (En kilogram je po našim iy8 funta).
(Na zemlji živi čez 1000 milionov ljudi). Ako vzamemo v primeri človeško življenje za 33 let, tedaj jih umre vsakih 33 let 1000 milionov, vsako leto 33 mil. 300.000, vsaki dan S3.000, vsako uro 3450, vsako minuto 57.
(Človeštvo tako napreduje) — da v 2000 letih ljudem ne bo treba skoraj nič več delati; vse bojo mašine opravile. Tako je v New-Hampširu znajdena neka mašina, ki krompir koplje, čisti in na voz meče« Mašino vlečeta dva konja. Kmet nima nič druzega pri tem opraviti, kakor če hoče tobak piti ali pa novine brati.
(Največi fara na katoljškim svetu) —je gotovo v Sibirii, ki je veči kakor celo Francosko ali Španjsko; obseže 10.000 milj prostora; to je, Nerčinska fara, ktere meje sežejo do Kitajskega in jezera Baikal-skega  na jtgu, in na severu do Jakutskega okraja.
(Naj večiopečnica ali cegovnica) — je menda tista, ki jo ima g* Aloizi Misbach blizo Dunaja; v enim letu se naredi tukaj 109 mil. in 150.000 ceglov na 764 mizah; delavcov je 4150, 27 vradni-kov in 36 čuvajev. Tukaj se izdelujejo zdej tudi ilovnate cevi za podzemeljske vodotoke na njivah in se-nožetih (drenaže).