Krščansko časopisje — krščanska dolžnost. Ob nastopu novega leta se postavi bolj ko v poteku leta pred vsakega človeka važno vprašanje, ki nujno terja odgovor. To vprašanje se glasi: »Ali in kakšen časopis iraaš v svoji hiši?« Da je časopis dandanes potreben vsakemu človeku, ki zna čitati, ni treba še posebno povdarjati, še manj pa dokazovati. časopis, in sicer dober, v pravem smislu pisan časopis, je takšno sredstvo ljudske omike in izobrazbe, da brez njega ni udeležbe posameznikov iz Ijudstva pri splošni kulturi in omiki niti ni napredka v gospodarskem oziru. Kar se pa dostaje drugega dela vprašanja: »Kakšen časopis imaš v svoii hiši,« je to veleresna zadeva, ki se t;če tvoje vesti in tvoje odgovornosti. Gpomin iz Amerike. Nekrščansko časopisje je najkrepkejše orožje borbe zoper vero in Cerkev in njene pravice. Ljudje, ki stojijo po svojem svetovnem naziranju v nelvršoanskem taboru, se dobro zavedajc učinkovitosti tega orožja. Zato imajo kakor »Amerikanski Slovenec« lepo ir> krepko poudarja v svoji številki z dne 7. decembra Ianskega leta, močan in zelo razširjen tisk in z njim širijo svoje zmote, napačne ideje, krive nauke, pogubna načela; širijo laži in obrekovanja o katoliški Cerkvi, duhovnikih. redovnikih in katoličanih, da bi s tem rnaioverne, lahkoverne in. nevedne prevaraii. Napadaio, sramotijo, smešijo vse, kar je krščanskega, h\ijskaio proti vsemu, vnemajo srd in sovraštvo do vsega, kar je z vero in s Cerkvijo v zvezi. Ksj proti temu storijo tisti, ki se držijo krščanske vere? »Amerikanski Slov?nec« iim v omenjenem članku po pravici očita, da jih je mnogo med njimi rr>alomarnih, brezbrižnih in kratkovidnih, ki se ne zavedajo škode, ki jo povzročajo nekrščanski časniki. »Koliko l.iudi,« tako naglaša glasilo katoliško-zavednih Slovencev v Ameriki, »so sovražniki vere katoličanov s svojim protiverskim tiskom že pripravili ob vero in s tem ob časno in večno srečo! Koliko dušnega in telesnega zla so že naredili in povzročili protiverski listi, katero bi bili katoličani lahko prepročili, če bi bili vsaj za polovico tako vncti in navdušeni za svojo obrambo kakor so oni v boju proti njim!« Nakana »Jntra«. Opominjevanje na krščansko dolžnost z ozirom na časopisje ne ugaja ljubljanskemu »Jutru«. V novoletni številki proglaša sebe in Domovino«, »Slovenski Narod«, »Mariborski Večernik«, »Življenje in svet« in »PondeIjek« kot »napredne« liste in ovaja prizadevanje za razširjenje krščanskega časopisja kot zlorabo vere in Cerkve ter ga natolcuje kot gonjo proti naprednemu tisku. Kaj »Jutro« v sedanjih razmerah s tem namerava, je vsakomur jasno, če tudi ne bi »Jutro« tega s tako vsiljivo pripravnostjo namigavalo. Bodi pa »Jutru« povedano, da je prizadevanje za krščansko časopisje in svarjenje pred nekrščanskimi časniki dolžnost. in sicer vestna dolžnost vsakega kri stjana, kaj še le vsakega duhovnika. Kristjani, katerim je katoliška vera poglavitno življenjsko vodilo in nače!o, ne bomo hodili k »Jutru« se pouče vat o tem, katere so naše krščanskr ¦lolžnosti, pa se tndi ne bojimo njegovih ^,labo prikritih groženj. Za ljudi, ki so takozvanega naprednega in svobodoumnega mišljenja, je vsako uveljavljenje krščanskih resnic in načel v javnem življenju zloraba vere in Cerkve in vsako nastopanje proti slabemu. ljudstvo, zlasti mladino kvarcčemu časopisju gonja in hujskanje, ki naj bi se zatrlo z vso strogostjo zakona. Takšno je »Jutrovo« naprednjaštvo in svobodnjaštvo. Eesne škofove bcseds. O dolžnostih katoliških kristjanov glede na časopisje ne sprejmemo ne ne pouka ne žuganja naprednjakarjev in svobodnjakarjev, marveč navodila naših cerkvenih predstojnikov, zlasti papeža in škofov. Iz zadnjega časa je vrcden upoštevanja opomin švicarskega škofa Bessona, ki vlada friburško— lozansko—žensvsko škofijo. V svoji poslanici vernikocti predvsem govori o krščanskih listih in njihovih vrlinah ter opominja kristjane na elementarno dolžnost, da te liste podpirajo ter jim dajejo prednost pred vsemi drugimi O /lekrščanskih listih izjavlja sledeče: »So pa tudi drugi listi, ki pobijajo naSa načela, bodisi da razvijajo nauke, ki so krščanstvu naravnost nasprotni, bodisi. da ae navidezno držc nckakft nov- tralnosti, ki pa dejansko zanikujejo božje pravice in smešijo vse, kar je do brega, pravega in poštenega. Katoličan, ki podpira take liste in jih vsak dan bere, ne ravna samo nesmiselno in nedosledno, marveč si nakopava tudl težko krivdo.« O pogubnem vplivu slabih časnikov in o krščanskih dolžnostih zoper nje dostavlja ta opomin: »Ne bo vam veli-ko koristilo, dragi bratje, če ob nedeljah hodite v cerkev, obenem pa dan za dnem čitate liste, kl bolj ali manj odkrito pobijajo nauke, ki jih slišite s prižnice. Ne bo vam veliko koristilo, ako dajate vzgajati svoje otroke krščansko, a puščate v njihovih rokah versko-brezbrižne ali pa veri naravnost sovražne dnevnike, ki dan za dnem neusmiljeno podirajo v njihovih mladih dušah zgradbo, ki jo v prekratkih urah kršf-anskega nauka potrpežljivo gradi duhovnik. Naravnost oresenetljiva je grešna lahkomiselnost ¦oliko drugače dobrih ljudi ali ljudi, ki vsaj veljajo kot dobri. ki se zgražajo nad propadanjem dobrih običajev, hiranjem družine, socialnira neredom — ki jih pa ni strah redno čitati dnevntke, katcrih trditve in zamolčanja so ravno vzrok vscli toh pojavov. Ali niso ti ljudje podobni zmedencu, ki objokuje prijatelje, katere je umoril dolgo uživani fin strup, sam pa se ne bojl redno uživati majhne kolicine istega strupa. Zato, dragi bratje, se mi je zdelo potrebno opozoriti vas, da ste dolžni naročiti se na naše listo, na liste, ki spoštujejo cerkev, ki branijo krščansko miscl, ki vplivajo nravno in dobrodejno in zaradi katcrih vam ne bo treba nekoč precl Eogora zardevati.« Iz navedenih bosed sledi, da nastopanje zoper slabo časopisje in delo za krščanske časnike ni nobena zloraba vero in Cerkve, marvcč da je krščanska dolžnost vseh vornikov in duhovnikov. Vršimo in izpolnimo to dolžnost tudi med slovenskim ljudstvom. S tem tudi največ storimo za obstoj in napredek navoda in države.