Štev. 2.
Y Mariboru 8. januvarija 1891
Tečaj XXV.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s požiija-njem na dum za celo leto S gld„ za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt iota 80 kr. — Naročnina se pošilja upravnistru v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice. hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobfi so v tiskarni in pri fr. Novak-u na velikem trii;u po 5 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Novi kij za slov. ljudstvo.
Na večer pred sv. tremi kralji stolkli so naši Nemci v Mariboru nov kij za slov. ljudstvo, podružnico družbe „Siidmark" v Mariboru. Huda je v tem imenu sodba čez novo podružnico, toda ona ne zasluži drugega in nje namen tudi ni drug, kakor da pobije slov. posestnika, kjer mu koli more do glave. To priznava celo „Mbg. Ztg." sama. V članku, ki je zbobnjaval vse prave ali tudi le po sili Nemce v to novo podružnico, bere se to malo, da ne v istih"' besedah.
„Nemško društvo", bere se v njem, „Siidmark" ima nalogo, nemške ljudi v gospodarstvu podpirati, ako prebivajo v mešanih krajih na Štajarskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem ali pa imajo voljo nastaniti se v njih". Zoper to še človek nima kaj reči, če hoče kako društvo podpirati svoje ljudi, ali drugo je vprašanje, kdo da so mu „svoji" in kako da jih podpira? Ako se godi pošteno, ne očitno na škodo tistih, ki živč v obližji tacih ljudi, bodi jim to! Za to je tako društvo le hvale vredno, toda društvo „Siidmark" pa pač nima volje za to. Njemu je vse kaj druga na misli. Cujmo! V njegovem oklici se bere tudi to-le:
„Ta namen se naj doseže 1. z nakupovanjem kmetij; 2. s priskrbovanjem ležečih in živečih stvari, ki so v gospodarstvu potreba; ¿5. s prepuščevanjem tacih kmetij a) rednim poslom in vinicarjem; b) družinam, ki so prišle brez lastne krivnje v revščino; c) družinam, ki nimajo toliko dohodkov, kolikor jih je treba za družino, naj se preživi, kakor je prav; d) osebam, ki nimajo toliko premoženja, da si kupijo še tudi tako malo posestvo. .." Ljubo slov. ljudstvo, kaj ne, da je to drnštvo vse hvale vredno ?
Gotovo, to društvo je hvale vredno ali ono hoče tako skrbeti le za Nemce in ne na Nemškem, ampak na slovenskih tleh. Komur tedaj to društvo pomore na kako posestvo, tak Mf Denešnji list Ima '/> P°,e «•
nima sam na sebi nobene pravice do zemlje, | ampak društvo rine domačega, slovenskega po-j sestnika s posestva ter postavi na-nj tujca, kakor pravi samo, Nemca na mesto Slovenca. Kaj pa da postane iz Slovenca, čegar je bilo doslej posestvo, to ne skrbi društva, ampak ono je veselo, da se šopiri poslej Nemec na njegovem posestvu, in čem prej to doseže, tem večje je veselje v tem društvu.
In podružnic tacega društva imamo že več na slov. tleh, po mestih, trgih in malo, pa jih dobimo že tudi v naše vasi. Najnovejša je tedaj v Mariboru in visoka vlada je, kakor je podoba, s tem zadovoljna. V isti številki, v kateri prinaša „Mbg. Ztg." oklic za to podružnico, išče c. kr. okr. glavarstvo pisarjev v svojo uradnijo in c. kr. okr. sodišče razglaša prodajo nekaterih reči v Kozjaškem vrhu, na slov. zemlji. Kaj si naj misli pri tem človek, ki nima nemčurske slame v glavi? Da prideta ta razglasa po naključji v isto številko? Se ve, da je tako, ali naš sosed, ko to vidi, premi-kuje ramena in čudno obrača svoje oči, vidi se mu, da ne ve, kaj naj reče na to. Sitno mu je to, prav sitno in vpraša se: čemu pa ni teh razglasov v tudi „Siidst. Post", če že morata biti v nemškem listu? Tako, meni, bi umel to ležje. Ali pustimo ga, tega soseda, v njegovem premišljevanji, saj najde gotovo odgovor, da ne bode na škodo c. kr, vladi sami. Nas tudi ne skrbi za vlado ter zna ona gotovo, čemu da ji služi društvo „Siidmark". To, kakor pravimo, nas ne skrbi, pač pa želimo, da so naši rodoljubi opazni na to društvo, naši kmetje pa naj imajo oči odprte ter ne pustijo nikogar v svojo domačijo, komur je „Siidmark" za kumico. Pravljica o ježi in lesici naj jih uči; škode imamo že več, kakor do volje, po ljudčh, ki so se najedli našega kruha, v zahvalo pa bi nas radi še potisnili izpod lastne naše strehe. To pa ne sme biti dalje, odbijmo kij s kijem, to se pravi pokažimo vselej in vsi v vasi, trgu, mestu, da ne izpustimo niti pedi slov. zemlje iz rok na ljubo
ljudem, ki ži6 iz jasli družbe „Siidmark". To pa nas še reši in to je še mogoče.
Drnžba sv. Cirila in Metoda.
(Konec.)
S tem, slavna skupščina, bi bili izvršili svoj nalog, podati Vam namreč nekak obris družbinega gibanja v pretekli upravni dobi. A ne morem si kaj, da bi ne pristavil še nekoliko besed.
Stališče, katero zavzema družba sv. Cirila in Metoda, njej odkazano po pravilih, imel sem čast že opetovno povdarjati pri prejšnjih skupščinah, osobito markantno lani na Bledu. Le ponavljati bi moral tedaj rečeno. A tudi danes mora vodstvo povdarjati, da je v dosego po-voljnega šolstva na Slovenskem, o drugih težnjah slovenskih nam v tej skupščini itak ni govoriti, to stališče jedino pravo. Če hočemo doseči vspehe, moramo se vsi kot en mož zbirati okrog zastave sv. blagovestnikov naših Cirila in Metoda. In ta zastava naša je — trobojnica. (Dobro!)
Da-si ne v barvah, vendar pa v bistvu jednako sta jo visoko vihtela že pred tisoč leti slovanska blagovestnika in čuda sta delala — krščanska omika je posijala med Sloveni; na praporu odsvita napis: vera, dom, cesar.
Kdor deluje pod trobojnico, deloval bo za slovensko šolstvo, v smislu naše družbe za kr-ščanskO; in narodno vzgojo naše mladeži, deloval bo za versko šolo uprav v smislu naših vla-dik vedoč, da so oni sijonski čuvaji — varuhi vere in nrave. In žalostno bi bilo, gospoda moja, ako bi katoliški cerkvi ne zaupali, njej, katera ima skoro dvatisočletno zgodovino za seboj in je za omiko slehernega krščanskega naroda največ storila; njej, katera je bramba prave svobode, ne pa razposajenosti in preku-cije, katero kot tako preslavljajo veleumi in zgodovinarji veščaki; njej, katera ne gleda toliko na obliko in način podučevanja, ker metodična stran se v raznih dobah spreminja in nihče ne more absolutno trditi, da ravno ta metoda je najboljša in najuspešniša, katera pa gleda na pravega duha, ki naj preveva ves poduk in vso vzgojo in to je versko nravni duh po nauku Kristusovem. Če zgreši naše šolstvo ta smoter, potem ne doseže ni druzega.
Kdor deluje pod trobojničnim geslom, postavil bo vse svoje moči za narodno šolstvo. Gospoda, ni vse jedno, kdo in kako podučuje našo mladež. Zgodovina našega šolstva spričuje, da kakorkoli se je urejevalo, zmir se je stvar sukala tako, da je materinščina na boljem, njej se morajo slednjič klanjati vsi predmeti, še celo verouk, ki se pač ne bi smel predavati i drugače, nego v materinem jeziku dotičnih učen- j cev. Zoper tak pedagogiški nonsens se moramo
vzdigniti vsi Slovenci, kakor jeden mož. Naj se uči mladež tudi drugih jezikov, ker so jej potrebni, ali s tem ukom se jej ne sme zadu-ševati v srcu ljubav do domovine, ljubav do lastnega, če tudi majhnega in bornega naroda, da bi čislala le, kar vidi pri bogatejših narodih in hrepenela znajti se v njihovem okrilju ter se tako odtujila svoji materi. Slovenskega duha in slovenske zavesti manjka našemu šolstvu. Kar je dr. Rieger rekel pri letošnjem zborovanju češke šolske Matice, to velja tudi nam: „Materini jezik je kakor blagodejna rosa na mlada zelišča ; šola z materinščino in šola z inorodnim jezikom sta si med seboj v tisti razmeri, kakor mati pa mačeha. Ali naj y oči-gled vsemu temu mirno gledamo, kako nam ne-prijatelj od vseh strani sili v deželo? Ali nam skušnja ne potrjuje, da se on ne prilagodi našim razmeram, marveč gleda, da se mi ravnamo po njem? Kedaj se bomo pač spametovali? Ljubezen do rodne zemlje nam naklada dolžnost, da pod trobojnico neumorno delujemo za svojo domovino in svoj narod. Vsak naj stoji na svojem mestu in vsak po svojem stanu naj dela na krščanski podlagi za blagor svojega rodu. Kar smo s težavo sozidali, tega z neslogo ne podirajmo ni z desne, ni z leve. — Držimo se vsi stare slovenske trobojnice! Branimo svoj dom in rod — bodimo vsi obmejni stražniki vsem neprijateljem slovenske stvari in soglasno zakličimo s pesnikom: Nazaj! Nobeno ped Za celi svet Ne damo več, Ne damo preč. Ne damo zemlje naše, — Slovenske zemlje naše!
S tem sklepom, čč. skupščinarji, ločimo se v ljubezni širom naše domovine.
Gospodarske stvari.
Gnjiloba pri krompirji.
Po zimi rad gnjije krompir v hramih in kleteh, posebno še tedaj, kedar se zima pretrgava, da je sedaj hud mraz, sedaj pa južno vreme. Da krompir gnjije v tacem času, tega je kriva moča, ki se nareja pri njem.
Zoper to gnjilobo priporoča se apno in sicer negašeno. Tako apno se stolče v prah in zatem se potrosi krompir z njim. Se ležje pa se to izgodi, ako se položi po več koscev tega apna v kup krompirja, toda to se naj izgodi tako, da se apno ne dotika samo krompirja, ampak ovije se s slamo ali z listjem ali se pa dene v kak slab jerbas.
Apno vleče vlago na-se in s tem odtegne prvi pogoj gnjilobe. Zatem pa umori prah iz
►
apna glivice, ki tičž na vrhu krompirja ter zaduši a tem nadalnje okuženje. V tem pa se še ne izkazi tako apno po polnem, marveč je še za rabo, za gnojilo na polji.
Razven apna še se rabi tudi žveplo za to, da se prepreči gnjiloba pri krompirji. Hitro, ko se je v jeseni krompir izpotil ter se jame že sušiti, zažge se mala skledica navadnega žvepla v kleti ali na tistem kraji, kjer se hrani krompir. Ta žvepleni sopuh dela na krompir in vduši glivice v njem, ki so izvirek gnjilobe. To se doseže pa še tem bolje, ako se žveplo zažge pod krompirjem, pod kupom krompirja. To se pa more le izgoditi, ako krompir ne leži na tleh, na zemlji, ampak na lesenem rožnji ali tudi podu.
Kdor nima veliko krompirja, njemu je treba še bolj na to paziti, da mu ne segnjije, to mu pa je tudi mogoče; veliko ležje stori to on, ker ga vkadi lehko jerbas ali locanjo za locanjo in ga tako zavaruje zoper okuženje. Ali tudi večim posestnikom se to svetuje, vsaj pri semenskem krompirji. Ako mu tak segnjije, lehko pride s tem v veliko škodo, ali tudi ob ves pridelek, vsaj obkrompir tiste vrste, ki jo je hotel saditi, pa mu je segnjila.
Sejmovi. Dne 12. januvarija v Šmarji, na Planini in v Novi cerkvi pri Celji. Dne 14. januvarija pri sv. Filipu v Kozjanskem okraji. Dne 15. januvarija v Gradci in na Bregu v Ptuji. Dne 17. januvarija v Kapelah, pri sv. Petru pri Radgoni in v Petrovčah.
Dopisi.
Iz Ormoža. (Naša čitalnica) je priredila na Silvestrov zvečer zabavo s tombolo in petjem. Tomboli ste bili dve. Prva resna, druga šaljiva. Obe ste donesli občinstvu primerno število dobitkov. Pesmi so se po šaljivi tomboli povpevale in sicer 1. ženski zbor dva mešana zbora in pet moških zborov. O polnoči je gosp. dr. Geršak za novo leto vem navzočim sprožil srčna voščila za novo leto v imenu čitalnice. Njegovi posebni želji, naj bi se v Ormoži in orm. okraju neznosne razmere v novem letu na korist vseh Slovencev zboljšale, pritrdili so vsi navzoči. V nedeljo dne 11. t. m. je v Ormoži po pozni maši seja kmetijske podružnice. Isti dan popoldan po večernici občni zbor čitalnice, kateremu sledi zvečer zabava s tombolo in plesom. Vsi narodnjaki in prijatelji čitalnice dobro došli.
Od Radgone. (Judovsko-liberalni napredek.) Kakor znano, je društvo štajarskih učiteljev vis. c. kr. deželnemu zboru prošnjo doposlalo, naj blagovoli definitivnim poduči-teljem pripoznati doklade po letih službovanja, Vis. kr. deželni zbor je peticijo zavrgel, le
slovenski pCslanci so stali na strani učiteljev. To spet jasno kaže in spričuje „očetovsko" skrb nemških liberalcev za vas učitelje, posebno na spodnjem Štajerji. Sicer vam radi kličejo: „Učitelji, stojte vstrajno na našej strani, bodite nam pomagalci, da ste nam vneti za prave idejale, in se borite za prospeh prave kulture, za pravo ,prostost, za napredek!" — Kadar se pa obrnete pri svojih nevgodnih gmotnih okoliščinah do njih, da vam kolikor, toliko stanje vžboljšajo, vam pa hrbet obračajo, vas prezirajo in se delajo, kakor bi sploh nič ne vedeli o naših težnjah. Učitelji, zapomnite si to dobro! Pride čas, ko bodo liberalci vas potrebovali, taeas pa vi njim hrbet obrnite; takrat pokažite, da veste, kje in kdo so vaši pravi prijatelji!"	_ Učitelj.
Izpod Kapele. (Pogreb.) Četrtega dne decembra pokopali smo ženo občno spoštovanega posestnika, večletnega občinskega predstojnika in cerkvenega ključarja, Jakoba Brat-koviča. Pokojnica je bila izgledna gospodinja in vrla mati. Izredila je troje otrok. Srednji izmed njih posvetil se je naukom. Njena iskrena želja je bila videti ga stopiti pred oltar Gospodov ter šlišati ga, ko zapoje angeljski slavospev; „Gloria in excelsis Deo!" Bog je vslišal materine želje. Dne 17. julija pr. 1. daroval je njeni sin Franc Bratkovič prvo sveto mašo. Ko je vrhunec svoje pozemeljske sreče doživela, mislila si je: sedaj pusti, Gospod, svojo
službenico v miru odpočinoti--In res hladni,
vlažni zimski čas jo spravi v postelj, iz katere ni več vstala. Sin duhovnik jo obišče in ona umrje. Hvaležni sin, katerega je nekdaj zabavala pevaje v sladko spanje, zapoje ji crkveno pesem, katera naj jo zaziblje v pokoj veko-večni; „večna luč ji naj sveti", odpevajo mu duhoyni bratje in vse ljudstvo, katerega se je obilno zbralo, pritrdilo je sočutno: amen!
Od sv. Lenarta v Slov. gor. (Seja okr. zastopa, nemčursko obnašanje.) Lani v spomlad so bili v naš okrajni zastop izvoljeni iz velikega posestva, kakor iz občin enoglasno sami slovenski poštenjaki, toraj dvajset po številu. Le trgeca Lenarški in Trojiški sta si izbrala z malo izjemo najhujše sovražnike našega jezika in slovenskega naroda. Ali to njim ni zadosti, da imajo deset sedežev v okr. zastopu in enega zastopnika v okr. odboru, po homatijah, ovajah, sumničenju najveljavniših oseb okraja so se hteli še polastiti najvišje časti in moči v okr. odboru. Ali ni se jim posrečilo, čeravno jih je pri tem počenjanji neki visoki gospod v Mariboru podpiral do skrajne meje. Ko so presvitli cesar g. Janeza Krautiča, velikega posestnika na Malni, Jurijevška fare,' za načelnika potrdili, pa so se nemčurskim petelinom grebeni povesili in glas jim je zbegnil. Novi postavno wejeni okr- zastop je toraj imej
dne 24. decembra 1. 1. svojo prvo plenarno sejo. V njej je, v pričujočnosti c. in kr. komisarja g. vit. Arailza, predsedoval g. Anton Vogrin, mož bistroumen in z zasoljenim odgovorom naglo pripravljen. Na dnevnem redu ravno ni bilo nič kaj posebnega, kakor obč. doklade. obč. inventarij, proračun za prihodnje leto itd. vendar so naši kljubu velikemu snegu skoraj vsi prišli, kar kaže, kako zavedni so že zdaj naši kmetje ter vejo presoditi važnost okrajnega zastopa.Tudi od nasprostne stranke so bili zastopniki prišli, med njimi g. Aubl, medar in oštir. Obnašal pa se je v seji tako neolikano, da bi se najzadnji zagorski hlapec nedostojniše vesti ne mogel. Koncem še kaže g. Mesarec, izvrsten gospodar, v jasnih besedah potrebo okr. ceste k sv Benediktu, Juriju in Rupertu in naznani, da k vsemu temu ni treba °/o više kot za 3% povišati Okrajni zastop je do zdaj z 17°/o lz sajal in zanaprej bi zadostovalo 20%, dočim Nemci poprej s 23°/° niso izhajali, ter še na one tri župnije celo nič ozira niso jemali. Te besede so Aubla pa tako razkačile, da začne z očmi sekati in v „hinder honder-hani šprahi" taki ričet kvasiti, da je vse pričujoče smeh posilil. Iz vsega je pokazal, da je revež na duhu, ki žveče, kar od svojih pristašev sliši in kolikor si more ravno zapomniti ne glede na to, ali imajo njegove besede kako smisel ali ne. Temu gospoda, ki hodi „šiltnati" kapi po trgu okoli odgovori g. Krautič mirno in v nemški besedi ter mu v kosmata uha zasoli take žgeče, da je hitro svoja nemčurska kopita pobral. Glejte, kmetje, tukaj imate svojega prijatelja, kateremu pa še svoje groše v krčmo nosite? Ako bi okr. zastop trške kanale zidal z vašim denarjem, tedaj bi mu tržani ploskali; če želi pa okr. zastop k vašemu hasku in pridu kaj storiti, tedaj mu ti ljudje nasprotujejo. In pri tem medarju, ki veliko, če enkrat v letu cerkev od znotraj vidi. pri vsaki priložnosti pa klesti po cerkvi, njenih svetih obredih in duhovnikih, še kupujejo nekateri župniki sveče za cerkvene potrebe. Ali se kaj enacega ne pravi, strupene kače na svojih prsih rediti? Kedaj bode enkrat pri nas obveljalo geslo: Svoji k svojim?
Iz Brežiškega okraja. (Marsikaj.) [Konec.] Prihaja zima, dolgi čas, zberite se, dragi rodoljubni gospodje po večerih in mislite, kaj za bodočnost, zakaj od Vas se več tirja, ker Vam je stvarnik dal boljše talente in poleg tega še premoženja, kakor ubogemu kmetu; vabite rodoljube, spodbujajte mlačne narodnjake, ustanovite podružnico sv. Cirila in Metoda; hvaležni Vam bojo Vaši potomci. Vidite, kako se svetijo imena mož, ki so svoj rod budili, društva ustanavljali, tako rekoč celino orali. Kličite : bratje, na delo, zdaj je slednji čas, bote videli, da Vaš trud ne bo glas upijočega v puščavi, Se ve, da je začet&k težaven, pa kjer
ni začetka, tam ni konca. Kakor se čita pO časnikih, ustanavljajo rodoljubi društva po vaseh, in naš okraj je gotovo v tem obziru zadnji, da ni nikakega društva in tako vsa moč oslabi, in še ti, ki so kaj zayedni, čisto mlačni postanejo. Zatoraj od Vas, dragi gospodje rodoljubi, se pričakuje, Vi morate drugim zglede dajati in pri vsaki reči podpirati in tako z združfniini močmi se ustavljati vsem nemškutarskim napadom. Poskusiti in bo šlo. Nekoč se je že slišalo, da mislijo neko društvo ustanoviti, pa zdaj je zopet vse tiho postalo, kljubu temu, da naši zagrizenci svoje tajne seje imajo in nam neprijazno društva širijo na naši zemlji. Ali jih bomo še dalje mirno gledali, kako se na naši zemlji bogatijo in nas zaničujejo? Ozrite se po drugih krajih, kako rodoljubi delujejo, postavim, kdor čita, kaj so že v Celji dosegli, tam so še bolj mogočni mestjanje, kakor so naši in so jih le premagali, bodisi pri volitvah ali drugih društvih. Tu čaka se do zadnjega dne, ko je treba že na volišče stopiti. Tedaj se teka okoiu, tako pač ne gre. Okolice so že dobro prebujene, pa sam kmet si ne zna in ne more dosti pomagati, ker je že od nekdaj bolj bojazljiv; tu je treba mestnim gospodom rodoljubom za ščit prijeti, po tem bo tudi kmet bolj srčen, združene moči in dobra volja vse premore, kajti sloga jači nesloga tlači. *)
Iz Ptuja. (Za dijaško kuhinjo) so nastopni p. n. prečastiti in častiti gospodje veledušno darovali: Č. g. Majcen Ferdo, vero-učitelj v Ptuji. 2 fl.; č. g. Črnko Marka, mestni, vikar v Ptuji, 2 fl. 10 kr.; č. g. Bratuša Alojzij, benificijat v Ptuji, 2 fl. 10 kr.; č. g. Sa-lamon Frančišek, mestni kateket v Ptuji, 2 fl. 10 kr.; č. g. Korošec J., kaplan v Cirkovcah po g. A. Gredoriču, 5 fl.; veleč. g. dr. Muršec Jožef, zlatomašnik v Gradcu. 5 fl.; č. g. P. Stazinski Konrad, kaplan pri sv. Petru in Pavlu v Ptuji, 2 fl.; č. g Simonič Frančišek, kaplan v Zavrču, 3 fl.; č. g. Skuhala Peter, župnik pri Velki Nedelji po č, g. Ferd. Maj-cenu, 5 fl.; č. g. Mere Jakob, kaplan v Ribnici po č. g. Ferd. Majcenu, 1 fl.; volilo pokojnega č. g. Ivana Tikviča po g. Lukežu Knesteku, 8 fl.; g. dr. Jurtela Frančišek, odvetnik in dež. glavarja namestnik v Ptuji. 10 fl.; g. dr. Ploi Jakob, odvetnik v Ptuji, 9 fl.; g Kunstek Lukež, prof. v Ptuji, 6 fl.; g. Cilenšek Davorin, prof. v Ptuji, 2 fl.; g. Klobučar Anton, c. kr. sod. pristav v Ptuji 6 fl.; g. dr. Omulec Ivan, odvetnik v Ormoži, 5 fl.; g. Strah Jurij, kmet v Hvaletincih po g. A. Gregoriču, 1 fl. Vsem preblagim gospodom dobrotnikom, katerim je vedno srce in roka odprta za ubogo gimnazijsko mladino, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo s stoternim: „Bog plati!"
*) Kolikor se sliši, ima slov. kmet na mestnih rodoljubih vselej zaslombo pa tudi pomoč, če mu je je treba.
PoSitlčni ogled.
Avstrijske dežele. Da dobimo letos že v poletnih mesecih volitve drž. poslancev, to je sedaj blizo že gotovo in traja torej sedanjemu drž. zboru doba delovanja kje tje do meseca junija. Razven drž. proračuna ne reši se več po takem večjih predlogov v tem zboru, vse pride torej na to, da bodo nove volitve srečne.
—	V dež zboru na Dunaj i je prišel nanovo predlog, naj se vpelje „ženitbenska oglasnica1', v razpravo, toda kakor druge krati, tako tudi tokrat brez uspeha. Iz tega pač izpoznamo, da je težko odpraviti postavo, tudi tako, ki velja že pri vseh za nesrečno; tako pa stoji s postavo glede na prosto ženitev. — Kakor je znano, je v Gradci mestni zastop ves v rokah nemških liberalcev in meša se torej rad v cerkvene reči in tudi pravico do pokopališč si svoji, češ, da se ne sme poslej več nihče po kopati, kakor le na mestnem, novem pokopališči. To pa je bilo že c. kr. namestniji preveč ter je zato zavrnila mestne očete, češ: tako daleč pa še pač ne seže vaša pravica! — Naši nemški konservativci imajo po novem letu na večih krajih občne zbore svojih političnih društev in pravi se, da se vdeležuje teh zborov tudi veliko gg. učiteljev. To seveda ni liberalcem po volji.
—	Ni dvoma, da bodo na Koroškem pri sedanjem ljudskem štetji veliko Slovencev požrli, vendar pa se kaže, da je že precej veliko število zavednih slovenski kmetov, ki se ne dajo vgnati v nemške mreže. — Grof Blagay je v Ljubljani neki odpovedal vsem, ki so v njegovih hišah na stanji, le-to, če so se vpisali za Slovence. Blag pač torej ni ta Blagay! — Kranjska c. kr. kmetijska družba se lehko ponaša s številom svojih udov, lani jih je štela že čez 1500. — V Gorici se raztegne domači prepir še v to leto ter izhajate dve „Soči", lista, ki imata oba skupaj more biti toliko „plačnikov^, kolikor jih je treba za en list, da shaja pošteno. Oj nesrečne nesloge, potem pa še tisto javkanje o izgubah! — V Trstu se je župan dr. Bazzoni odpovedal svoji časti in zato pride najbrž jud dr. Luzzato do te časti! — Slov. poslanec, g. iT. Nabergoj je obhajal svojo 251etnico, odkar poslančuje pri slov. okoličanih. To je največja pohvala za-nj: zaupanje, ki ga uživa pri svojih volilcih. - Hrvaški drž. poslanci so, kakor je to navada, iz Zagreba brzojavno čestitali o novem letu predsedniku ogerskega drž. zbora in le-ta se jim je zahvalil v hrv. jeziku. To je bilo dobro od njega, toda madjarskim listom se je hudo s tem zameril. — Isti listi se jezijo na grofa Sz&p&rya, da ni zabranil judom v Požunu, ko so Nj. veličanstvo nagovorili v nemškem jeziku. Smešna jeza, blagi grof jo bode še že prebolel.
Vunanje države. Med temi, ki so sv. očetu v Rimu čestitali za novo leto, bil je tudi ruski car ter je rekel, da upa v tem letu se do cela izporazumeti s sv. očetom v zadevah katol. cerkve. — Minister Crispi širi vest, da italijanska vlada ni kriva, ako ne zaupa francoski republiki, kajti le ta dela Italiji vedno škodo, najbolj v afriških naselbinah. No, toliko že le ne bode škode, da ji je treba se pritoževati. — Volitve v senat so po vsej Franciji bile take. da jih je sedanja vlada lehko vesela. Se ve, da take volitve obrača lehko vlada sebi na korist, ker ima moč in torej tudi volilce v svojih rokah. — V Belgiji misli konservativna vlada resno na to, da raztegne volilno pravico ter jo neki dobž vsi, ki znajo brati, da-si ne plačujejo davka. Nam pa se ne zdi, da privoli vlada v tako postavo. — Nesrečni Parnell, kedaj vodja irskih poslancev v anglijskem drž. zboru, sedaj vendar le odstopi ter izgine s političnega površja. Mož ne zasluži pomilovanja. — Knez Bismarck še upa vedno, da pride iz nova do krmila široke Nemčije in njegovi pristaši tudi delajo na to, vendar pa bode težko kedaj še taka sila za-nj, da premaga mržnjo, ki jo ima cesar Viljem do njega. — Ker še vedno Avstrija ni sklenila trgovinske pogodbe s svojo sosedo, nežno Rumunijo, pri zadeva si Rusi j a veliko za to, da dobijo njeni trgovci kupčijo v Rumuniji v svoje roke. na vsak način trpi naše cesarstvo pri tem škodo. — Iz Bolgarije pride sedaj redko kako poročilo in to je dobro znamenje za njo in kaže, da si pridobiva princ Koburški vedno bolj srca ljudi in to je podlaga reda — Iz S r b i j e se poroča, da misli kraljica izseliti se na Rusko. Nam se ne vidi, da je to verjetno, kajti katera mati bode sama rada zapustila sinu in to brez nade, da ga še vidi kedaj ? — V Macedoniji, ki je pod turško vlado, ropajo, da je groza, po kršč. vaših cele čete muselmanov in turška vlada jih ne more ali pa noče vgnati. Ubogi kristijanje ! — Tudi v Grškem kraljestvu poznajo v drž. proračunu primankljaj ali deficit, letos ga bode nekaj čez dva miljona. Vsled tega so nekateri poslanci hudo napadli ministerstvo, toda brez uspeha. — Dobro se godi nemški naselbini v Zanzibaru, v vshodni Afriki, vsaj kakor so poroča v nemških listih. — Kardinal Lavigerie je priporočal polskega popotnika Sienkiewicza misijonarjem v Sahari, to pa v jako laskavih besedah za Poljake. — Republiko v B r a z i 1 ij i je v novem časa pripoznala tudi nemška država in torej ne bode dolgo, da stori isto tudi naša Avstrija. — Indijanci v severni Ameriki se še niso udali vojakom združenih držav. Skoda, da se ne dajo podučiti. Upor je za-nje pač brez upanja na zmago.
Za poduk in kratek čas.
Junaška deklica.
(Pripovedka od sv. Ane v Slov. Goricah.)
(Dalje.)
Tako torej, da veš, pri čem si! Drugi dan se odpravi ropar, a proti noči pride neki starec in Marijioi ovako govori: „Nesrečnica, ne veš, kje se nahajaš? Roparjeva sogroga si, a rešiti te hočem, ako me ubogaš, vzemi takoj precej bogastva: zlata in srebra ter tak6 hajdi od tega nesrečnega kraja, pa brzo, drugače pride ropar poprej domu!" Marijica hiti in pograbi dokaj premoženja in tako se podasta od grada A nista še bila daleč, ko opomni starec: „Noč je tukaj, bolje je, da se za nocoj vrneš nazaj v grad, ker morda bi naju ropar srečal, ki se bo vsak čas vrnil in potem bi bilo gorje. Bodi jutri pripravljena, ker ropar bo zopet gotovo od doma šel in takrat te rešim!" Marijica gre v grad nazaj. Oni starec takoj za njo a preoblečen in tirja od Marijice okusnih jedil, ter kriči in razgraja po gradu. Kadar mu vsa preplašena prinese v naglici večerjo, pogrozi se ji rekoč: „Kaj si storila? Nezvesta si mi hotela postati, jaz sam sem bil tisti starec, ki sem skušal tvojo zvestobo; hajdi z menoj, da ti poplačam". Prime jo za kito lepih lasi in jo vleče v mesnico človeško ter ji tamkaj brez usmiljenja odseoe glavo. Sedaj gre zopet k čevljarju in pravi, kak6 je njegova prvenka osrečena in z vsem preskrbljena, samo prosil bi še za srednjo hčer, da bi ženi kaj pomagala. Oče mu jo da s seboj. Tudi Anici se jednako zgodi. Pride tretjokrat in pavi, da rabi_ pestunjo, zato bi lahko Cirilka šla ž njim. Čevljar v to dovoli, in Cirilka mora od doma. Po potu ropar Uirilko poprašuje, kaj misli, kako ste njeni sestri? Kaj me to briga, naj vsak živi, kakor hoče! je bil kratek odgovor Cirilkin. No, si misli ropar, ta pa drugače govori, kakor sestri njeni, vendar še jo hočem skušati. Pokaže tudi Cirilki ono klavnico, in o groza, tamkaj na klinu visite glavi Marijice in Anice. Drugi dan se ropar poda zopet na pot in se kakor starikav mož kmalu povrne in hoče Cirilko premotiti. Cirilka takoj skliče služabnike, ki ga naj vržejo iz grada in odpodč.	(Konec prih.)
Smešnica 2. Žendar sreča človeka, ki vidno zakriva pred njim par črevljev pod suknjo. „Lepe črevlje", nagovori ga prijazno, „lepe črevlje si nesete; koliko pa ste dali za nje?" „Za črevlje?" nategne možic, „za črevlje, koliko sem dal? Tega pač v resnici ne vem, mudilo se mi je, pa nisem vprašal za ceno".
Razne stvari.
(Bogoslovje.) Na praznik sv. treh kraljih se je zbralo ob 5. uri zvečer vse čč. du-hovništvo iz Maribora, na čelu mil. knezoškof, v zabavnici duhovnišča lav. škofije v Mariboru. Vršila se je tu „academia" ali venček, spleten iz pesmi in govorov gg. bogoslovcev, tako sijajno, da so mil. knezoškof lehko in z radostnim srcem podelili gg. bogoslovcem sv. blagoslov in jim izrekli očitno pohvalo za veselje, ki so jim ga napravili s svojo „akademijo".
(Bralno društvo) pri sv. Križu na Murskem polju ima v nedeljo, dne 11. januva-rija 1891 ob 3. uri popoludne v društveni sobi svoj redni letni občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor podpredsednika; 2. Poročilo tajnika ; 3. Poročilo blagajnika in knjižničarja; 4. Volitev odbora; 5. Določitev časopisov za leto 1891; 6. Slučajnosti. Po dnevnem redu prosta zabava. Vstopnina 20 kr. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
(„Nepotrebno očitanje".) Naš „politični ogleda" se čudi v zadnjem listu, čemu ni v odboru slov. čitalnice v Ljubljani nikogar iz čast. duhovščine. „Slov. Narodu" pa se zdi to „nepotrebno očitanje", češ, da bi javaljne kateri duhovnik se hotel posvetovati n. pr. o plesih itd. Mi sicer ne znamo, zakaj je bil g. „ogleda" letos to opomenil, toliko pa znamo, da je n. pr. v čitalnici v Mariboru še doslej vselej kak duhovnik ter so letos celo trije v odboru in to ni bilo njej na škodo, tudi ne gledč na plese. Potem pa se pač godi v odboru slov. čitalnice posvetovanje še tudi o drugih reččh in pri tacih menimo, da v časih duhovnik ni — nepotreben.
(Ljudsko štetje.) čudne vesti nam prihajajo iz raznih krajev, posebno pa iz večih trgov in iz Celja pa Ptuja, kako da so tam delali poštene Slovence za po sili Nemce. Ni nam treba dostavljati, da se je godilo istotako tudi v Mariboru. Tu še bojda nima nihče pravice za to, da izpovč slovenščino za občevalni jezik. Kdor bi pa rekel na robe, imel pa bi pač več pravice za to: komu pač ni v Mariboru potreba, da zna slovenski ?
(Obsodba.) Pri c. kr. okr. sodniji v Celji je bila zadnji den 1890 obravnava zoper veli-cega Nemca v Podčetrtku, lutrovca Schoberja za voljo žaljenja časti nasproti g. J. Slemen-šeku, učitelju v Podčetrtku. Schober plača 40 fl. v ubožno kaso ali pa sedi 8 dni v temnici, po vrhu pa so še vsi stroški na njegovem rovaši.
(Stroški za ljudsko štetje.) Listo-vine, katerih je treba pri ljudskem štetji, so stale 30.000 fl., drugih stroškov pa bode na-rastlo do 150.000 fl. Kar pa store župnijski uradi, župani in hišni posestniki zastonj, st&lo bi še, ko bi se plačalo, veliko več,
(Šolstvo.) Na ljudski šoli v Št. Juriji ob južni železnici izvrši se razdelitev šole za dečke in dekleta in na ljudskih šolah v Ločah in pri sv. Lovrenci v slov. goricah priredi se podučevanje v kmetijskih delih.
(Draga uprava.) Ptujsko mesto ima še le 3 leta lastno upravo in že se čuti, kaka da je to sreča za mesto, kajti nič manj, kakor 26.057 gld. 50 kr. jim primanjkuje do tega, da se poravnajo letni stroški.
(Kmetijstvo.) Od leta, 1886 do 1888, torej v dobi treh let se je na Štajarskem opustilo za 444 ha. goric, naredilo pa se je na novo njiv za 338, travnikov za 70 in vrtov za 47 ha. V zadnjih dveh letih pa se je gotovo še več goric opustilo.
(Okr. zastop.) Volitve v okr. zastop v Brežicah je c. kr. okr. glavarstvo odložilo in vsled tega preliva „D. W." trpke solze, češ, da je odložitev volitve na korist slov. stranki. Se ve, da to tudi mi želimo, ali dobro znamo, da ta „slučaj" nima nič opraviti z namenom, kakor mu ga podtika Rakuschevo glasilo.
(Lastna hvala) Mestnemu zastopu v Celji poteče k malu njegova doba in župan. g. dr. Neckermann si je že v skrbeh, kaj da kje bode pri novih volitvah. Zato je v prvi seje tega leta svoje tovariše na to opomenil ter rekel, da se mora dosedanje delovanje'mestnega zastopa brez dvoma imenovati „prav koristno". Čemu pa ne koj „izvrstno" ali vsaj „prav dobro?"
(Za dijaško kuhinjo v Mariboru) so darovali gg.: Cinglak, kaplan v Sevnici 2 fl., neimenovana 5 fl., dr. Muršec, kons. svetovalec 5 fl., Hribovšek, kanonik in direktor 5 fl , Frangeš, kaplan pri sv. Juriju 1 fl, Posojilnica v Makolah 10 fl., Fr. Murkoyič, kaplan v Jarenini 2 fl., Wannaus, trgovec v Radgoni 4 fl., M. Štrakl, presbyter 1 fl. Bog plati!
(Zločinst v o.) V Bukovji blizo Žalca je neka deklina natrosila mišice v jedi svojih starišev in ko so jo za to c. kr. žendarji iz Žalca prijeli, obstala jim je še po vrhu, da je bila pred 15 leti porodila otroka pa na to položila v korito, da so ga svinje požrle.
(V Laškem trgu) začeli so resno misliti na to, da se postavi v tem trgu nemška ljudska šola. Za to se trudita pragermana K. Valentinitsch pa Falta čez vso silo in za na-vržek se jima pridružuje še tudi nek pravi švab.
(Prebivalstvo.) V Žalski srenji se šteje prebivalcev in sicer v trgu 329 moških, 340 žensk, skupaj 669; v Vrhji 139 moških, 191 žensk, skupaj 330; Zg. Ložnica 75 moških, 70 Žensk, skupaj 145 in v Sp. Ložnici 14 moških, 23 žensk, skupaj 37. Cela občina šteje skupaj 1181. Med temi je kot občevalni jezik naznanilo 1166 slovenski in 15 nemški. Prebivalcev 3e je toraj od leta 1880 za 218 duš pomnožilo.
(Zgorela) je na Podložah, v občini Ptujske gore, 78 let stara udova M. Gojkovič v noči 29. decembra. Nje unučič, lOletni Tine Gojkovič, jo je našel v jutru na peči, toda le — kup pepela. Revica je menda prevrgla v spanji lampo, v kateri je bilo petrolje, pa je zgorela, ne da bi se bila zavedela.
Loterijne številke:
Gradec 3. januvarija 1891 16, 9, 86, 71, 48 Dunaj „ „	25, 59, 76, 19, 87
pripravljena od lekarja PlCCOLI-ja v LJubljani, Je upiivno zdravilo, ki g krepr-a želodec, inelieä, ci- J Rti, odpravlja zlato žilo in p odganja gliste.	®
Sestavljena je iz zdravilnih, v p rastlinstvo spadajočih snovij ter ni I nikako drastično ucinkujoöe, mar- t več lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu ü kar nič ne škoduje, če se prav delj 1 časa rabi.	||
Esenco za želodec pošilja izdelovatelj g si proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekleničic la ¡j za gld. 1-36; po 24 za gld. 2-60; po 36 za gld. 3*84; I 1 po 44 za gld. 4'26; po 55 za gld. 5 26; po 110 za g ~ gld. 10-30; po 550 za 50 gld.	js
V steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro g v vseh tu- in inozemskih lekarnah.	11-15
Depots v Mariboru: lekarna Bancalari in | König; v Ptuji: Behrbalk; v Celji: Kupfersolimid; is v Gradci: Eichler, Nedwed, Trnkoczy in Franze. g
ra

Banka „Slavija"
1-2
sprejme nekoliko stalnih zastopnikov. Rodoljubi, ki vedo, kako važno je za naš narod, da se povsodi ravnamo po geslu „svoji k svojim!" in imajo voljo delovati v tem zmislu, blago-vole naj se oglasiti pri generalnem zastopa banke „Slavije" v Ljubljani, kateri uraduje v lastnej hiši v Gospodarskih ulicah št. 12.
Lepa jabolčna drevesa
4—5 let stara najboljših vrst, priporoča več tisoč po nizki ceni Jože Janežič na Bizeljskem pri Brežicah.	16-25
Stal ii novih vinskih flrož
kakor tudi
snažnili ti*opiii
kupi vsako mero	11
R. TVieser, žganj ari j a y HoČah.
Pri velikem denarnem zavodu dobi
zaslužka
vsakdo, ki živi na kmetih in se ne plaši resnega dela. Ponudbe pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisom „Resno delo" upravništvu tega lista.	1-2
lWBi'imm na ^ te«a.l'e> stope, žaga, ko-AfsM ^ fff vačnica (na kladvo — Hammer), hiša pri mlinu s hlevom, nekaj zemljišča,, v drugi hiši ob cesti krčma na račun — vv Ši-beniku, 20 minot od železniške postaje Šentjurske, se daje v najem. Natančneje povo lastnik ondi Jurij Vrabič, po domače, Trepan pošta: Št. Jurij ob juž. žel. 2-3
Velika žpjarija B. ffieserf
v Hočah (Kotsch)
prideluje in razpošilja najboljšo in najcenejšo žganico.	28
Apotheke
„Zum goldenen _ j Reichsapfel" u"
'S Singerstrasse 15.
Wi(Ml.
!/p»si>5e4!!irsia l/i*Ariiiisr>a nekdaj imenovane univerzalne krogljice, dobro znano, i\i ibibiSili^ k!UyiJIU/, čistilno domačo zdravilo.
Jedna škatljica z 15 krogljicami stane 21 kr., jedeii zavitek šestih škatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr.
Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati poštnine in stane: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek se ne pošilja.)
Prosimo, da se isrečno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserhofer in sicer v rdečih
za
Trpotcev sok, ena steklenica 50 kr
Amertaio mazilo za trpnje
pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo.
AneMi balzam, FijaMi prašek,
J. Pserhoferja 1 posodca 40 kr., prosto poštnine 65 kr.
1 gld. 20 kr.
Prah proti potenju nog,žkat,jlca 50 kr-poš,n:ne
za
Življenska esenca
prosto 75 kr. 1 steklenica 40 kr., poštnino , prosto 65 kr.
(Pražke' kapljice) stekleničiea 22 kr.
steklenica 50 kr.
L škatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr.
J. Pserhoferja, pospešuje rast las, škatljica 2 gld. prof. Stendela, posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr.
Univerzalna čistilna sol i&Jt^Hsrg
Univerzalni piaster
bavi, 1 zavitek 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge framacevtične specijalitete, ki so bila po vseli avstrijskih časopisih oznanjane, in ako niso v zalogi, so na zahtevanje naročajo. — Razpošiljali» po pošti se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju.
Pri dopošiljatvi denarja kakor po povzetju.

(po poštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj,
4—12