PREMALO  PREGLEDAN  ROKOPIS
Ob dobrem prevodu mora imeti bralec občutek, da bere izvirnik. Tega občutka pa ne bo mogel imeti ob knjigi Dura Kladarina »Zlom četrte in pete okupatorsko-kvislinške ofenzive« (DZS 1959, 452 strani), ki jo je prevedel F. P.
Prevajanje iz srbohrvaščine ni lahko. Zlasti težavno pa je prevajanje vojaškega izrazoslovja. Vendar je škoda, da je prevajalec F. P. grešil celo tam, kjer bi mu res ne bilo treba. Tako pri njem enote kar naprej izvršujejo napade, operacije, mobilizacije, čiščenja, manevriranja, bombardiranja, izpade, obračune, obkolitve, priprave, premike itd., namesto da bi preprosto napadale, operirale, mobilizirale, čistile, obračunavale, obkoljevale, se pripravljale, premikale itd. Pri njem enote osvajajo nazaj, namesto da bi zopet osvajale, podvzemajo čiščenje vasi od ustaške milice itd.
Srbohrvaščina je prevajalca prevečkrat zapeljala na kriva pota. Tako brez po- ¦ trebe piše brezmočne namesto šibke, slabotne, izbegavati namesto izogibati se, obru-ševanje namesto strmoglavi j en je, neprijatelj, neprijateljski namesto sovražnik, sovražen. Tudi izraza strelba in oslepovanje sta narejena preveč suženjsko.
A ne mislimo več naštevati. Človek se le upravičeno čudi, kako se je mogel takšen prevod sicer pomembne in mikavne knjige zmuzniti iz uredniških rok, ne da bi ga bil kdo pred tiskom pregledal. In to je že drugi primer v nekaj mesecih. Prvi je bil prevod Prikrilove knjige »Pekel na Pacifiku«. Napake v »Peklu« in »Zlomu« so si na las podobne. Ali je prevajalec obeh knjig isti? Napake pravijo: da.        T.G.