ltalijansko boiišče. Na itali.aiiskem bojišfiu zaduji čas ni nobenih rosebnib sprememh. lz pornčil, ki jih dobivamo iz bojišfia na Primorsk&m, je razvidno, da je italijanska ofenziva ustavljena in da Lah ne more ne proti Trstu in ne proti Ljubljani, PrlSakuje se v biižirih dneli resnegai odpora našib čet. Gorica jc samo dva lolometra oddaljena od nove itali^auske erte, Trst ]>a 20 km. Naša sejdajna fronta gre s hriba Sv. Gabrijela (severno od Gorice). 2 km vzhodno soškega* bofca ipri Solkaim proti jugu e«z liolm« vzbodno Gorice. doseže 166 m visok hrib Sv. Marka pri Sempetru in ¦tefie ob oesti fez Vrtojbo v Vipavsko dolino in gor do O at*ega sela, 1K km vzhodno Dola. Doslej so bili še vui sovi'iižiii iKipadi na. to črto odhitl. Italijanska n<:pa/Jalna fronta od Sv. gore do morja je dolga 26 km. Kakor se zdi, se je našim četam vzhodno Gorice že posrečilo napraviti zaporno črto, ki pdkaže isto odporno trajno silo, klalkor naša na veke nepozabna pr\-a zaporna črta na Doberdobski planoti in ob goriSkem mostišču. Na Tirolskem še naši stojijo vedno na tfrti, ki so jo zavzeli nred dobrim mesecem. Vrše se le manjgi boji. Kako so Italijani zavzeli goro Sabotin. Najbolj krvavi boji v okolici Goriue so se vrsUIi menda za goro Sabotin. Te boje in junaški o'd|)or naših čet opisuje ofiividee v nekiem itaiManskem listu sledečo: Naša artilerija je vrgla, čez 600 granat na goro Sabotin. Granate so učinkovale na vrbu gore kakor iiajhujši potres. Glavna množina avstrijskih oet je pa še kljub temu vstrajala, v svojih kritjih. Ta-le kritja so ogromni podzemieljski rovi ali galerije, ki se nahajajo pod gorskim vršacem in se raztezajo od ene strani vršaca do druge strani. Strmi in sivi vrh gore> višiiia 002, se je krčevito tfrariila. Na vse pozive, da sp naj posadfca uda, je odgovorila s streli iz pušk. Na tem vrhu se je nahajala na.ivec.ja votlina cele gore, v kateri ]e bila močna avstrijsKd. posadka in poveljjstvo gore. Naše (italijanske) čete niso botele izgubiti igre, čenrav jim je bilo jasno, Oa Sabolipa skoro ni lnogoče zavzeti. Skozi celi dau. celo aoč iq še drugega dne ni bilo mogoče j^riti Avstriicem do-žiivega. Ko niso vsi ustineni pozivi, da se naj posadka uda, prav nič izdali, smo spravili initraljezo t!p pred vhod ^ vntlino. Streli so padli v temno votlino, toda učinka ni bilo nobenega. Prav, gotovo je 1;ila votllna vijiugasta in so z-adeli slreii samoobkarueDie. Samo preklinjanje posadke saio slišali. Ker- s strfili ni bilo mogoče priti do oilja, mora. pa dira poraasati. Vhod v votJino smo poplavili s petrolejem in  uaUj zaž_ali. Plamen jp Svignil v voiiinr, kjer ]e še daljo razsajal. Vsa gora je smrdeLa. taKC grozno, kakor oe bi tlele velikanske množine s ue<rc!eieia poliuh cunj. Toda avstrijska posadka v votimi se še tudl sedaj ni hotela udati in se jp šo bra-iMa skoizi vee ur, Ob prlliodu Italiianov v Gorico. Zagrebške ,,Novine'- priobSu-jejo s fronte: ZanimiV je bil jjrihod Italifanov v Gorico. Prve Italijane, ki so {.rišli v Gorico, so naši polovili in pobSli. Nadporočnik Vitič se je bil z njimi po ulicah. Ko sino biii mi odSli, so prišli v mesto Lalii. Eden na konju je nosil črno zastavo. Nasproti mu je priSlo okrog 30 deklet — ,,svoji, ki jih jei bilo tr.eba rešiti!" Pa toliko krvi ;>reliti! Govoril sem z nekini vjetim italijainskim stotnikom. Rekel je: ,,La gente era contentissima" (ljudje so bili prezadovoli.nii. ItalijaBsko topniStvo }e pozobalo DalmatiuoG. a Itailijjane ivaše puške. \ridei sein, k'ako so fa^itom od srda silile solze v o6i. Da inorajo brez najmanjSe lar stne krivde zapustiti, kar so bili foliko moseeev krvavo branili! Vendlar si čul: ,,Hv.ala Bogu! Kogar Bog Ijubi, tega tudi kara. Še nas .;« Hrvatov za mesec dni. Niti najma"] se nc bojmo Italjjanov. Bog l<o pomajgal!" Slišai sem težko ratr.en« vzdihovrli: ,.A l^omaigai nam sinjska Gospa! Pa nam jp tudi poniagala, lder ne bi bil ostal ch-ugače od silnega topnišiva nihče živ!" Tako tudi je, To sem videl in sli§al na,tanko pripovieildovati od vojakov, a izkusil sem tudS sam na sebi, Padli sta te tlni d,ve bombi nad menoj in okrog mene, A vsikdar so mi v mislih Suni6eve besede: .,Deva vas SSiti in brani, bodite jej vedno udani!" Dasi sem vedno pripravljen,' na pot v nebesa! Veeraj sem šel \- bojno črto na ix>ko;> pa4lih jirnakov. Pridem do vojakov, slonečih ob naperjenih j.iuškah. ,,Kaiko je, bratjc?" Eden meni: ..Dobro! i-I.a italijane čakam! Pred seboj vidim smrt. A te se ae bojim. Nai 1p. pride tudi ona, ako je volja božja. Enkra-t treba urareti!" Levo in desno pade tu in tain granata. A tudi krogln, iz puške udari včasih i\r drevo gosto zaraščenega gozda. Ugaja mi njegova hladnokrvnost Dokier le ta.kih, ni strailnv ;;red prodiranjem sovražnika. Taki se ne nmakneio, dokler jim je glava noi rame-nili. Zavedajo se svoje dolžnosti, potem [){t kar Bog da in sreča iunnška! Nekdo piše v ..Slovoiicu": ..Dalmatinci so proizvajali 6uda, ime Dalmatincev je v vseh ustih." In ne laže. Najboljši dokaz ie fo. da so !nnt]e, d;v:e uri prej nego jim ie došlo povelje, da zapuste Podgoro, izvršili juriš na Itali,;ane in jih izgnali iz onega dela postojank, ki je bil ujim določen za. brornlx). In trije so bili vieti, ker s?)loh niso hoteli verjeti, da je umikanje." — ,,Zi'iricber Tagesn(nzeiger" piše o pjih: ...Branili so se izročiti svojp oro^iP." A eden. ki jim jp bil utekol, je riravil: Z brHonetom. kameiii.iem smo se bili in nazadnie grizli z zobmi, A ako bi bili imeli topništva, l>i bilii Podgora še sedaj ii->^'i' P;t do tPea -oridp itnk zo;«t ]ire]p ali kasneje. Sovrsižno prodiranje proti Gorici in Trstu ustavljeno. Prodiratre italijanov se je ustavilo 2 km vzhodno Gorice [ired našo novo bojno črto. Mesto Gorica leži sedaj ueposred,no pred naišo fronto. Za hišami (.¦redmestij nabirajo Ita.li.iani svnje napaidalne kolone in streK iz itaJijanskih liateri'. postavljenih na zapadnili- viSinaJi, lptijo i)pč in dan čez mesto. Laški ; sunek na LjuMjano. ki bi se imel vršiti po italijan- skih vojai&kih kritikih iz goriške okolic . je ustavljen pred našo novo Jronto na Gorišikem istotako, kakor že napovedani pohod v Trst pred našo novo kraško fronto. Italijani niso prišli bližje Trstu-, kakor so bili začetkom vojne, kajti pozicije ob deVinskem bregu so bile komaj dotakujene z opusfitvijo doberdobskih postojank. Pot v Ljiubljajio nemogoča. jSvicarski generaJ Ciierllis misli, da inora Kadorua poskusiti z naidaljevajnjem svoje ofenzive na veft točkah. enako Brusilovu, ker jp direktna pot v L ubljano nemogoča. lu-vava borba za goro Monte Cebio. Bojišče. 7. avgusta. Gfira Monte ('obio i.severno od Asiagai je že  marsikoinu znana iz krvavih bojev, ki se vršijo (am okoli že veŁ kot me.sec dni. Ceravno dosoga ui:zudo ISOU ni višuie, vendar jo je Lalr hotel jorušiti v ravnino. Na&e fiostojanke so na tej črti grozrno trpele, kajti vse sovražne sil« so bile naperjene le proli omenjeni višini. Po rtvadn-0'viiem srdteni boju sc mu ji vendarle j;-osre6i'lo proidreti v prvi naš jarek, v katerero y,\x. se jo ;,-rav malo časa šopiril. Ker so se »pjše (":ete menjale, bili so naši sloA'enskoš,tajerski vrl> lantje nastaTljeni n/.i tej planoti v obrambo proti sovražniku. V noči od 5. na (i. avgusta so ti Irrahri braniieH domovine kar nepričakovano z ročnimi granatami napadli sovražnika v omenjenem delu naše izgub'1'ene postojanke in mu jo zopet iztrgali iz rok. Razven tega so še uplenili 5 strojnih puš,k in vjeli 76 mož pehote. Osebno sem slišal od višjih častnikov, Kateri so izražali posebno pohv&lo Slovencem za hrabre in drzne 6ine v bojih proti sovragu. Bodimo torej ponosni na n>aš slovenski narod, katerega ime in east slovi že po eelem svetu-. Srčne pozdrave poSiliam vsem Itralcem tega lista, posebno pa Haložanom. Va-S i>rii:itelj Franc SvRnšek iz Sedlašeka pri Ptu.Mi. Šestintridesetum. borba. (Z laškega bojišča.] Nebega jutra na vse zgodaj zadoni par težkih italijanskih topov. Takoj arao vedeli, kaij bo. In ros, vedno bolj je pokaJo. Borba se je začela. Bilo je res strašno poslušaiti doneče topove, kateri so bruhali l>6 nr brez preiiehanja ogenj proti nam. Mislili smo, da bo Lah raztfil celi svet. Kraalu nato smo slišali kiice: ,,Avanti! Avantil" Hej, iaintje! Puške v roke! Naitaknimo bodala! Začeli smo strašno bitko, v kateri niso Lahi nič dosegli. Popolnoma so utihnili in še dto danes je niir. Prisrčne pozdraive pošiljamo vsem štajerskim Slovencem! Želimo si skorajšnjega svidenja,! Dekleta, pripravite si šo.pke! Ivan Mir, desetnik, Sv. Jurij ob Sfiavnici; Martin Cirjak, Celje: Frano Poštrak. Vnrberg: Aloiz Sever, Liutomer: Ivan Glogovšek. Brežicp; 'Jožef Rajer, Ljubljana: vsi pri mariborskem domobranskem jješpolku. Se tri svetiiike morajo osvojitl. Posebni (ooročevalec milianskega lista ^ltalia" jjoror.a iz Gorice: Ne moremo se veseliti posesti (iorice; ko smo jo zasedli, ]o lnuramo osvoboditi s»e treh svetnikov: Sv. Gabrijela, Sv. 'Marka in Sv Gore, s katerih višin Avstrijci obvladujejo mesto. Katc^ cerenionije v ziiameiije zasedenja goriškega raesta so se vršilp ? Vso ](* viselo pod Damokleievlim mečem Avstrijcev na višinmh vzhodno Gorice. — Poroftevalec toži, kako velike težko&e so za ltalijaiie -omenjeije tri ntrjene v.i.^ine. Odpor avstro-ogrskib čet tukaj je po\'sera nevcrjpten. Na v.sak napad sledi takoj protinapad. Kako dolgo bodo š-e trajali ti strašni boji, kdo ve to? Hifrp<_n, konoa. bojev ob Sooi nikakor ni pri("'akovnti. 7iKH) itali.(anskjli topov na soški fronti. Priprave za olenzivo ob Soči, v kateri so Lahi zavojcvali goriško mostišče, segajo naravno daleč nazaj. Tam stoječi polki so bili izpopolnjeni, dobro pripravljene rezprvne formao^ie, posebjia pozornost !;a se je posvečaJa artilerijski opremi ofenzivne armade. Stevilne nove bateriie so bilfi postavljene. Fo italijanskih fiodatkih jp bilo nabranih ob soški fronli sku;:iio 7000 toi ov. To bi bilo v razmerju Irontne obsožnosti petkrat toliko artilerijskpga materijala, kolikor so ga združili zavezniki a maju lanskega leta.ob |,rpbitn: frouti pri GorlicaJi. Pri sv. maSi uMtih J3 ljndi- IJsinilieiii brat o. Rajinund porofta. da je bil tit pred Ttalijnni Sp v goriški stoinici. Granate so popollioma pornšilp prezbitprij in njegove dragocene slike. Stnlp se \e podrl. Za to barbarsko ]ioni&enje ni bilo nobflnpga vojaSkega razloga in fo jasno osvfitl.jujp svo.ipfia.Rno italijansko kri^anje. kpr so a.vstriit;ke bombp zadele npko oerkev v Benptkah, ki je stala tik kolodvora. Polovic;i. kai^icinske oerkve )f nodrta. Pri sv. maši je bilo ubitilr 13 ljudi. 30 pa tp?.ko ranjenih. Np ve se Se. kalco jo z ofipti ;pzniti. Itiiliiansld ki'alj v Goriei. , 7 ,,1t:;.^!a!itsk.i kwY: v$f°r ,l?'ti^iiiijel ^e \f diiJp 20. av^f)^a,'tY( ^tOjiivjbilu jiri^ijar^^rjc^^^ " Dcte pod razvallnaini. List ,,Giornale d'Italia" porofia, da so Italijani \ Gorici in sicer v Gosposki ulici, pod razvalinami neke hiše našli enoletno deklico, ki je milo klicala: JMama. mama.!" Laško Časoplsie o položaju na primorskl fronti. List ,,Secolo" piše: Sovražnik je mogel izvršiti popravo svoje obrambne pozicije od Vipave preko hriba Nad Logom in kote 144 do jezera Pietra Rosa, Vzhodno in severno Gorice je sovražnik v posesti ne morda po italijanskem pritiskanju obupno izvoljenih, temveč moderno pripravjjenih posfoj,ank. Sovražaa artilerija razpolaga z oklopnimi namestišči in vamo skritimi votlinami ter mogočnimi gozdovi in gorskiini kritji. Na razpolaigo so tu tudi zložne, široke, za vse kalibre pripravne ceste, ki so v zvezi z železniškinii središči. Tisoče ljudi dela za bojnimi črtami dan m nofi, da ojačijo izbrane obrambne črte in železniški promet, ki mu je središče Dornberg, raste neprenehoma. Italijani ae nahajajo pred zelo razsežno močjo odpornih črt, kaiterih premajganje stane 6asa in prevdarka Potres v Itaiiji Dne 16. avgusta ponoči je bil v Italiji hud potres. Iz mestai Rimini se poroča, da je tam napravil potres posebno škodo. Palafia Lestini z umetniškimi deli, stolna cerkev, glavno gled,ališ6e, velik nov kopališki hotel in mnogo hiš j9 sk)ro popolnoma uničenih. V okolišu Milana se .;e odtrgai oblak in napravil veliko škodo. Predilnica Vigano je uničena, Vedno bolj se kaže, da je potres v Italiji zadnje dni napravil ogromno škodo. V Pesar.i so skoro vse hiše ipžko poškodovane, prebiv-alstvo prenočuje pod milim Jipbom. V 12 'krajih v bližini srednje jadranske obali je škoda tako velika. da }e ve^ina prebivalstva broz strehe. Okoli 20.000 kmetov ,ie brez sfrelie in živeža. >-• V kopališču Ricione, kjer je bilo 20-000 tujcev. so lazen dveh hiš vsa poslop;a podrla.