578 Listek. gospodin Fr. Leveč, kojemu je povjereno uredjivanje Levstikovih djela, svoj posao ovršio vješto i savjesno." Dramatično društvo v Ljubljani, kateremu je namen vzdržavati slovensko gledališče v Ljubljani, naznanja s tem, da se otvori s i. dnem septembra meseca 1892. leta dramatična šola. Tej šoli je namen, podati onim, kateri se hočejo posvetiti slovenskemu gledališču, potreben pouk v igranji in deklamaciji. Dramatično društvo vabi torej dne dame in gospode, ki hočejo stopiti v dramatično šolo, naj zglase svoj pristop pismeno odboru Dramatičnega društva. Pouk v dramatični šoli je brezplačen. Učenci in učenke, ki pokažejo potrebno sposobnost po dovršeni šoli, bodo se angažovali za slovensko gledališče. Dramatično društvo v Ljubljani. Predsednik : Tajnik : Dr. Ivan Tavčar. Anton Trslenjak. Novi grobovi. Dne" 1. veTikega srpana je umrl v Ljubljani po daljši bolezni profesor zagrebške gimnazije Ivan Zupan, brat g. prof. Tome Zupana, v 48, letu dobe svoje. Pokojnik je služboval v Gorici, na Reki, v Varaždinu in končno v Zagrebu. Zlasti v prejšnjih letih se je rad bavil s književnostjo slovensko, zlagal pesmi, izmed katerih so nekatere natisnjene v Razlagovi pesmarici in danes splošno znane, n. pr. ,,Lahko noč, dekle sladko", ,,Grajska hči", ,,Savska"; v izvestjih reške gimnazije pa je priobčeval znanstvene sestavke in bil sploh priden sotrudnik slovenskim časopisom. Blag bodi spomin odličnemu rodoljubu! Dne" 23. malega srpana je umrl v Rajhenburgu ondotni šolski ravnatelj Fr. Jamšek, vešči pedagoški pisatelj slovenski, čegar večji knjigi ,,Šolske Drobtinice" in ,,Napake pri vzgoji otrok" sta dobro znani našemu učiteljstvu. Vse polno manjših člankov, dopisov, razpravic i. t. d. je raztreseno po raznih zlasti šolskih listih slovenskih. Naj v miru počiva! Dne" II. m. m. je umrl v Pragi sloveči pisatelj in dramaturg narodnega gledališča, Ladislav Stroupežnickij, v 42. letu dobe svoje. Jako hvalijo zbirko njegovih povestij in črtic ,,Li<16 smešni a ubozi", katera je izšla lani pod izpreme njenim naslovom ,,Z Prahv a venkova". Pokojnikove drame ,,Cerne duše", ,,Rarašek Zvikovsk^", „Pani mincmistrova" ,Vaclav Hrobčicky z Hrobčic", ,,Naši furianti" so in ostanejo dika češkega gledališča. Poleg tega, da jim je snov zajeta iz življenja češkega, ponašajo se s toliko tehniko, da Stroupežnickemu ni bilo vrstnika med češkimi dramatiškimi pisatelji. — V njega ostalini se je našla mimo nekaterih črtic nova drama iz malomestnega življenja. Književnost hrvaška je v prvi polovici t. 1, tudi razven perijodiških listov in časopisov obrodila dosti dobrega sadil Sivi starček in znani pesnik dr. Stjepan Ilijasevič je pod naslovom ,,Sala i satira" izdal zbirko svojih šaljivih in satiriških pesmij, med katerimi jih je nekoliko prav ostrih na ljudske zmote in napake. — Silno obdarovani in izmed živih pesnikov najobljubljeuejši pesnik hrvaški, Avgust Harambašič, razveselil nas je v ,,Nevenkah" z novim lepim šopkom, v katerega je povezal 60 liriških pesmij, ki so po obliki dovršene kakor vse njegove prejšnje pesmi, po katerih ljudje vedno radi sezajo. — Stjepko Španič je izdal prvence svoje ,,I m mo rte 11 e", v katerih sicer poznaš začetnika, ali tudi vidiš, da ima mladi pesnik dosti darti, in bi sčasoma lUegnil spisati še kaj boljšega. — Tega pa ne moremo reči o Mirku Košutiči, ki nam v svojih ,,Zim ze le nka h" tudi podaja nekoliko prvih pesmij svojih, o katerih se kritika ni izrazila nič kaj povoljno. — V Mostam je izšla nova izdaja ,,Narodnih pjesama bosanskih i h er ce go v a čk i h", ki sta jih med ljudstvom nabrala prevredna frančiškana Ivan Jukič'in Grga Martič. — Nadejepolni pisatelj in navdušeni prijatelj hrvaške dramatiške Listek. 579 umetnosti Stjepan Mileiič je v posebni knjižici izdal novo svojo dramo ,,G r o f P al i ž n a", ki ima lepo tendencijo in mnogo plemenitih mislij ter nam po vsi svoji osnovi in tehniški spretnosti daje upravičene nadeje, da bode mladi pisatelj hrvaško dramatiško literaturo pomnožil še z mnogimi lepimi plodovi. — Dočim nam Miletič v ,,Paližni" kaže podobe iz sedanjega društva hrvaškega, napisal je Jos. D. Ljubic zgodovinsko dramo '.Poslednji kralj", v kateri nam predstavlja zadnjega hrvaškega kralja Petra Svačiča. — Mladi pripovedovalec Vladimir Borota je spisal in priobčil pripovedko ,,Dina", v kateri je orisal nesrečno zakonsko ženo ia pokazal mnogo daru za pripovedno književnost. — Izmed prevodov nam je oznaniti, da izhaja pri Šolci v Zagrebu v snopičih prestava ,,Oblomova", slovečega pesniškega dela ruskega. —Za nežno mladino je v hrvaškem prevodu izšlo nekoliko izbranih pripovedek Krištofa Šmida; prav tako je v isti namen znani pedagoški pisatelj V. Z. Marik zbral in izdal nekoliko ,,Narodnih pripovedek" ruskih, čeških, bolgarskih in hrvaških. Isti pisatelj je za hrvaško mladino po češkem spisu Jos Klike priredil knjižico ,Jan Amos K o men s k y", ki se je raz-pečala v 3000 iztiskih. Komenskega tristoletnico je proslavilo tudi oseško učiteljsko društvo ,,Zajednica" s posebno „S po menico", v kateri je priobčilo več svečanosti primernih člankov. — Zanimljiva za poznavanje delavnosti hrvaških učiteljev je knjižica ,,Pučki učitelji kano radnici na kulturnom polju", v kateri nam župauijski šolski nadzornik Marijan Vukovic statistiški kaže, kaj in kako delajo za omiko hrvaški učitelji zunaj šole. —V knjižici ,,Naše žene" obravnava anonimen pisatelj vprašanje, kako" naj se vzgajajo deklice, in podaja vso osnovo, kako naj se preustroje višje dekliške šole, zakaj sedanje da podajajo premalo znanja. — Stari pedagoški pisatelj Skender Fabkovič je izdal imenitno poučno knjigo pod naslovom ,,Nešto o ponosu i njegovih s rodil i c i h", v kateri poudarja, kako treba doma in v šoli že nežni mladini vcepiti čustvo pravega in plemenitega ponosa. — Marljivo pedagoško društvo v Zagrebu poroča v knjigi ,,Druga desetgodišnjica hrvatskoga pedagogijsko-književnoga s bor a«, o svojem delovanji od leta 1882. do leta 1892.; izdalo pa je tudi zanimljivo zgodovinsko knjigo „Gradja za istoriju dubrovačke pedagogije", ki jo je sestavil Vicko Adamovič v Dubrovniku. V tej knjigi se pisatelj ozira na razvoj dubrovniškega šolstva od leta 1800. do naših dnij, torej na novo dobo. —¦ Prijatelje glasbe bode gotovo zanimala knjižica z naslovom ,,Nova glazbena struja nje mačka i sadašnji talijanski k o m poz i t e r i", zakaj neimenovan pisatelj nam podaja tu mnogo izvirnih mislij. Pravi, da more biti vzor umetniški glasbi jedino le prosta ljudska glasba; trdi, da Nemci nimajo prirojenega daru za glasbo, da nimajo prave glasbene tradicije, in drugega več. Ostro kritikuje nemško klasiško in komorno glasbo, govori o "VVagnerji, potem o Verdiji, Boiti in Mascagniji.—Izmed znanstvenih knjig imenujemo najprej ,,N a-ravno bogoslovje ili koliko može čovjek samim razumom spoznati Boga". Učeni gospod prof. dr. Ante Bauer je to knjigo namenil najprej svojim slušateljem na vseučilišči, potem pa tudi drugim izobraženim kristjanom. — Tej se je pridružila druga knjiga preimeuituega zgodovinskega dela ,,Cesarizem i bizantinstvo u povjesti iztočnoga razkola". Frančiškan dr. Ivan Markovic nam je že v prvi knjigi tega svojega dela podal prezauimljivih mislij o cerkvenem razkolu in jih sedaj dalje razvija. Poudarja, kako se je Focijevo ime izpremenilo v simbol bizantinske cerkve ; razlaga, da je razkol plod politike bizantinskih cesarjev ; omenja razmerja Hrvatov, Srbov in Bolgarov proti Carigradu in proti Rimu; govori o pokrščenji Rusov ter o cerkveni upravi ruski in srbski. Knjiga je imenitna ne samo za hrvaško, ampak tudi za svetsko literaturo sploh, zato jo kar najbolje priporočamo tudi slovenskim čitateljem. — Za cerkveno zgodovino hrvaško je važno delce ,,Dvie opatije", v kateri nam pisatelj Petar Kaero 58o Listek. opisuje zgodovino dveh benediktinskih samostanov, ki sta v stari spletski nadškofiji slula za domačih hrvaških kraljev. — Župnik Luka Turčic je izdal razpravo „0 porieklu čovjeka po posljedcih prirodoslovnih znanosti i biblije", v kateri pobija mnenja in nazore tistih hrvaških učenjakov, ki se prištevajo privržencem Darwinovim. — V precej obsežni knjigi „Pr ehi s tor ička nalazišta", ki jo je izdala bosenska deželna vlada, poučuje V. Radimskij prav po domače, kako treba paziti na zgodovinske in prazgodovinske starine in jih čuvati, da se ne pogube" in ne propadejo; opisuje njih pomen in razlaga, kako se takšne stvari iščejo in najdejo.— Profesor dr, M. Srepel je v posebni knjižici priobčil prelepo svojo razpravo „0 Vrazovo j kri tiči", v kateri je v jedno celino zbral, kako je Vraz sodil o dubrovniški književnosti, o narodnih pesmih ter o drugih književnih prikaznih in vprašanjih. Jedro te prezanimljive študije pa je, da je Stanko Vraz začetnik prave literarne kritike pri Hrvatih.1) — Prof. dr. A. Lobmayer je spisal novo higijeniško knjižico „Majka nad bolestnim djetetom", da bi matere poučil, kako morajo paziti na otroke, da jih ohranijo zdrave, in kako naj jim v nesreči dadd prvo pomoč. — Opis Dalmacije iz dela cesarjeviča Rudolfa izhaja v hrvaškem prevodu 'v založbi F. Maršiča v Spljetu. — Tistim, ki bi si radi ogledali Zagreb, spisal je mestni svetovalec A. Hudovski priročno knjižico ,,Zagreb i okolica. Kažiput za u r od jeni ke i strance" in ji dodal 43 podob in dva načrta. (Konec prihodnjič.) Nemški književni koledar. Književnik Kurschner je izdal koledar, v katerem je zabeleženih 2078 mest, kjer živi 11.961 nemških pisateljev. Izmed teh jih je v Berlinu 1521, na Dunaji 1160, v Monakovem 409, v Lipskem 309. Kaj čudo, ako je leta 1890. izšlo 18.975 nemških knjig! — Nekaj podobnega je izdal leta 1891. »Spolek českoslovansk^ch knih kupeck^ch ličetnich« v Pragi, čegar bogati »Cesky katalog biblio-grafick^ za rok 1890.« nas do dobra poučuje o prelepem razvoji češke književnosti. Gunduličev spomenik. Odbor za Gunduličev spomenik v Dubrovniku je nabral dosedaj 11.000 gld. Ker je ta vsota premajhna, postavi se rečeni spomenik bržkone šele prihodnje leto Vukov slovar izdaja srbska državna tiskarna v Belem Gradu, Vse delo, katero ureja najboljši sedanji poznavalec srbskega jezika, yovan Baškovič, obsezalo bode v štirih knjigah 47.324 besed. Cena prvemu zvezku je 2 goldinarja, Listnica. J. V - v v L. Spis prejeli; priobčevati ga začnemo, kadar bode dopuščal prostor. — K—r v P. Morda prihodnjič. — L. Habetov. Naznanite nam svoje pravo ime, sicer ne moremo priobčiti ničesar. — Vazilij. Takim nerodnim poskusom nimamo prostora. — B. v K. Prevodov naš list načelno ne prinaša. Popravek. V beležki, priobčeni v poslednji številki pod naslovom »Nebeszki pasztir pogublvenu ovczu ische«, stoj namesto letnice 1795 praviloma 17^5. i) Glej natančnejše poročilo o tej knjigi v 7- številki. Ured. ,,Ljubljanski Zvon" Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Kongresni trg št. 12. v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani. Listek. 643 združen z modroslovno fakulteto, in njega namen je najprej ta, da se vadijo člani samostojno znanstveno obravnavati slovniška in književna vprašanja zlasti v obsegu jugoslovanskih jezikov i 11 književnostij; po drugi strani pa podaja seminaristom priliko, da se uče" utrjevati in praktično uporabljati pridobljena znanja, pri čemer je osobito gledati na pripravljanje za učiteljske službe po srednjih šolah. Zato so uvedene vaje po dve, ako treba, tri ure na teden, ki obsezajo pismene naloge in ustna jezikovna in stvarna razlaganja književnih del. Člani slovanskega seminara so lahko redni slušatelji modro-slovne fakultete ali pa tudi takšni slušatelji drugih fakultet, ki imajo že dov61j znanja, da se resno bavijo s temi študijami. Člani so redni in izredni. Izredni člani se udeležujejo samo ustnih vaj, redni člani pa predlagajo mimo tega pismena dela, in sicer vsaj po jedno na semester. Tisti člani, ki se odlikujejo po temeljitih delih in pridnosti, dobe" ustanovo po 30 gld na semester; za sedaj so odločene štiri ustanove. — Radostno pozdravljamo novi seminar, ki bode izredne važnosti za naše vseučiliščnike, zajedno pa nam je iskreno zahvaliti g. prot. dr. Kreka, da ga je izposloval pri naučnem mini-sterstvu. XI. izkaz darov za Prešernov spomenik. Preuesek . gld. 753"39 Drugoletniki mariborskega semenišča............. „ 12" 15 Andrej Mahorič v Ptuji.................,, y — Pet slovenskih abiturijentov ljubljanske realke..........,, 32'— Skupaj . . gld. 804*54 Osebna novica. Kanonik in profesor č. g. Jožef Mam, predsednik »Matici Slovenski«, bil je o priliki svojega umirovljenja odlikovan z viteškim križem Frančišek -Jožefovega reda. Castitamo! Književnost hrvaška. (Konec.) Tiste, ki se bavijo s politiko, zanimala bode Zivkovičeva brošura ,,K ako je postala hrvatsko-ugarska n a -godba?" — Za gospodarje je v Zagrebu v vseučiliški knjigarni v hrvaškem prevodu izšla francoskega strokovnjaka Emila Gautiera knjiga ,,Preokret u p olj od j els t v u", ki je konec lanskega leta vzbudila veliko pozornost pri Francozih in Rusih. Knjiga dokazuje, da bi pri umnem gospodarstvu na Francoskem lahko živelo sto milijonov, na Hrvaškem pa deset milijonov ljudij. — V Zadru se je osnovalo novo hrvaško društvo ,,Pučka knjiga", ki bode udom svojim za letnino 50 krajcarjev ali pa za ustanovnino b goldinarjev dajalo vsako leto po 4—b knjig nravne in gospodarstvene vsebine, namenjene zlasti preprostemu kmetskemu ljudstvu. Prva knjižica ima prvi del ,,Pučkih razgovora", ki jih je prav po domače spisal znani pisatelj in rodoljub, duhovnik Mate Nekič. — O lanski ,,h r v a t s k i j u b i 1 a r n i i z 1 o ž b i" je napisal Janko Ibler z nekaterimi drugimi strokovnjaki vred precej obširno knjigo, katero pojasnjuje 47 portretov iu 22 drugih podob. Ta lepa knjiga bode posebno zanimala posetitelje lanske zagrebške razstave. — Jugoslovanska akademija znanostij je izdala svoj ,,Lje t o p is" za leto 1891. in tri nove knjige svojega glasila ,,Rada" (zv, 107., 108. in 109.). V letopisu čitamo, da je štela Akademija 6 častnih, 29 pravih in 35 dopisujočih udov; izdala pa je 12 knjig razne vsebine, ki smo jih navedli v lanskih književnih poročilih. V 107. knjigi ,,Rada" je priobčil sedaj že pokojni dr. N. Selak obširen životopis slavnega Dubravčana, zdravnika Jurija Armana (1668.—1707.), ki se je po svojem vzgojitelji tudi zval Ba-glivi. Prof. dr. Kispatič je priobčil v isti (in v 109. knjigi) razpravo o ,,Potresih u Hrvatskoj" začenši od XIV. stoletja do naših dnij. Dr. Sulek je spisal članek ,,0 p r i-tlikovcih"; a predsednik Josip Torbar zanimljivo razpravo o ljudeh, ki ne ločijo in ne čutijo nekaterih barv. V 108. knjigi čitamo najprej prof. dra. Milivoja Srepela razpravo 644 Listek. „0 Patricijevoj poetici" s kratkim životopisom. Frana Patricija, slovečega hrvaškega modroslovca XVI. stoletja; potem ,,Ruske i češke riječi u kujiževuom hrvat-skom jeziku", kjer prof. dr. Maretič navaja* 130 ruskih, 70 čeških in 70 takih besed, o katerih se ne more dognati, ali so prišle iz ruskega ali iz češkega jezika v hrvaški književni jezik. Dr. Kosta Vojnovič nadaljuje svoja preiskavanja o ,,Sudbenom ustroju republike dubrovačke"; prof. dr. Maretič govori še „0 umjetnom svjetskom jeziku"; a prof. Luka Zore priporoča v ,,Palj e t ko vanj u" nekatere lepe ndrodne fraze in besede. 109. knjiga ima razven že omenjene razprave o potresih še: ,,Obcenite vito-pere plohe četvrtoga stupnja", spisal dr. Segen; ,,Aigialosaurus", novi gušter iz krednih škriljeva otoka Hvara, spisal dr. Gorjanovtc; ,,Prilog geoložkomu poznavanju Psunja", spisal dr. Kispatič\ in ,,Dokle se može dokazivanje krvi spektralnim načinom in po Teichmanmi smatrati pouzdanim?" spisal dr. yaneček. Narodno gledališče v Pragi. Češka akademija znanostij in umetnostij je podelila češkemu narodnemu gledališču veliko zlato svetinjo za njega sijajne uspehe na Dunaj i. Spomenik Vaclavu Benešu Tfebizskemu so odkrili dne" 14. velikega srpana v njega rojstveui vasi Tfebuu. Slavni češki pripovedovalec je bil porojen due 27. svečana 1849. leta, umrl pa je dne 29. rženega cve"ta 1884. leta in je pokopan na Vyšehradu. Spomenik stoji na griči nad vasjo in kaže pisatelja sedečega, kakor bi ravno pisal; zamišljeno gleda po rodni vasi in češki domovini. — Narod ga spoštuje tako, da nosi staro in mlado njega podobe v molitvenikih. Na svečanost je došlo do 10.000 gostov iz vseh krajev čeških. ,,Matica Srpska" v Novem Sadu je izdala pregled o stanji vseh fondov, katere upravlja. Čistega imetja ima 125.239 gld. 3 kr., in zajedno z 18 zakladami lepo glavnico 742.624 gld. 94 kr. Skladatelj opere »Črnogorci«. Nedavno je umrl v Parizu baron Armand Limnander, francoski skladatelj, ki je pred več nego 40 leti zložil opero »Črnogorci«. Pela se je leta 1849. jako uspešno v komični operi. Limnander je zložil še nekatere opere, kesneje pa se je popolnoma posvetil simfoniški in cerkveni glasbi. Listnica. F. P. Izmed poslanih pesmij ne moremo priobčiti ni jedne; hib Vam pa zaradi nedostatnega prostora danes tudi ne moremo razkladati. — Savinjski. Takšnim poskusom, kakeršen je Vaš »roman« — notabene obseza celih 36 stranij v četverki — naš list res nima prostora. — Ignotus, O priliki pismeno. — Zdravko. Morda kdaj pozneje. Več spisov smo morali za to številko odložiti ; dotične gg. pisatelje prosimo prijaznega potrpljenja ,,Ljubljanski Zvon" Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Kongresni trg št. 12. v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.