Inseratl se sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., de se tiska lkrat,
,, it it ii ^ 11 Ifi ti ti n n ^ ,,
Pri večkratnem tiskanji se oena primerno tmanjša.
Rokopis
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništv. (administracija) in ekspedicija na Starem trgn h. it. 16
flf «tfffllTVVf!
v \/H NH
MUU 1 MllUMf
Po poŠti	prejeman velja
Za ceio leto	, . 10 gl.
ta po) leta	. . 6
ta četrt leta	. . 'i
Političen list za slovenski iieroa.
V administraciji velja:\_-ifl, Z a celo leto . . 8 gl. 40 ta pol leta .	4 „ 20 „
ta četrt leta . . 2 „ 10 ,, V Ljubljani ua dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredniitvo je na Bregu hišna
štev. 190.
Izhaja potrikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Ha/jnere na Češkem.
Čeravno so oči cele Evrope sedaj na jugovzhod obrnjene, dobivajo ravuo po tamošnjih dogodkih tudi avstrijski Slovani čedalje večo važnost. Sprevida in sluti se namreč po pravici, da mora v kratkem, osobito ako bi Srbi zmagali, tudi v Avstriji slovansko vprašanje na vrsto priti, kterih je tu šestnajst milijonov, pa nimajo nobenega političnega vpliva. Nemci to izprevidjajo in se boje, in zato so nedavno nekako sramožljivo potisnili zopet češko vprašanje v razgovor. Čehi so najmočnejše slovansko pleme v Avstriji, toliko po številu, kakor po izobraženji. Le ena nesrečna nadloga jih močno slabi, in ta je nesloga. Češka nesloga je dvojne vrste: vprvič ste si nesložui sosedni deželi Češka in Morava, vdrugič je znani razpor med Staro- in Mladočehi. 0 poslednjem ni treba mnogo pojasnila, saj smo ga okusili tudi mi, da bi se nikdar več ne vrnil! Mladočehi igrajo zares žalostno rolo: po nemških listih se opirajo in priporočajo, brez vsake moralične podlage se s težavo obdrži stranka le po osebnem sovraštvu; osebni sovražniki staročeskih prvakov, ljudje, ki so bili kedaj od kakega staročeskega lista malo razžaljeni, potem razni polnemškutarji, navzeti liberalizma, in taki, ki se ne upajo spreti niti z Nemci, niti s Čehi, in slednjič nekaj fanatičnih čestilcev Ilusa, so zbrani okoli Gregrove zastave. Ker nimajo nobene dosti krepke ideje, ki bi njih odpad od narodne večine opravičevala, manjša se stranka od dne do dne. Češki narod je izpre-videl pozno, pa vendar, da mu je nesloga v največo škodo, zato se glasovi po spravi vedno glasneje oglašajo, in ko bi bil Skrejšovsky za-
dosti plemenit, da bi sezidal Mladočehom zlat most za povratek, smelo bi se računati na gotovo spravo.
Med Češko in Moravo pa je stvar taka: Enkrat (pod Svatoplukom) bila je Morava glavna dežela in Češka nje primeček; pozneje postala je Češka vladarica, in Morava primeček; pravi se, da ta čas Čehi niso bili posebno priljubljeni na Moravi. Ti spomini med obema deželama niso še popolnem pozabljeni. Moravani nečejo popolnem pod Prago pasti, ampak obdržati neko neodvisnost in samostojnost. Sedanji moravski poslanci tudi nočejo prav radi sprejemati ukazov od češkega kluba v Pragi. Žalibog, da je tako, pa mi stvar samo konsta-tiramo. Moravski poslanci so iz začetka deklaracijo podpisali in postopali složno s Čehi. Pa samoglavnost in častilakomnost moravskih poslancev pripravila jih je do tega, da so slogo raztrgali in vstopili v državni zbor. Več let so tam sedeli in svojo učenost razkazovali, toda z drugimi vred niso nič dosegli. Našli so pri Nemcih gluha ušesa in zasmehovanje, kakor so jim čehi prerokovali. Ta eklatantni nevspeh dal je Staročehom, osobito energičnemu Skrej-šovskemu, pogum, da so agitacijo zoper mo-ravske poslance celo v moravsko pokrajino zanesli, in sicer: vspešno. Moravani izprevidjajo, da brez Čehov nič ne opravijo, in da jim zamore le popolna Bloga s Čehi pomoči. Že se poroča, da je bil te dni shod čeških in moravskih prvakov, v kterem se je popolnem složno postopanje dogovorilo. Tako je prav! Bodimo složni Slovani, saj vidimo, da nas ves svet sovraži, in da vsa Evropa rajše s Turkom potegne, kakor da bi nas na površje pustila! Mislimo, da bodo zdaj tudi moravski poslanci iz državnega zbora izstopili, saj tam ne cveto
rožice za nas. Nemci nas rabijo le za stafažo, sklepajo pa po svoji volji.
Ni mogoče, da bi ne mislili tukaj tudi na naše slovenske državne poslance. Kaj bodo sami tam delali, če vsi drugi ven pobegnejo? Kaj smo še tam dosegli? Več nam bi koristila demonstracija izstopa, kakor vse dosedanje posedanje med ustavoverci, ki so imeli menda le sladke besede in obljube za naše poslance, pa so bile le turške obljube, ker se nikdar niso izpolnile. Premislimo si to!
Pozi v.
Živiš na veke — in slaviti mora Te naše matere najzadnji sin!
V nedeljo 13. avgusta se bode obhajal spomin enega največih in zaslugepolnih budni-kov in delavcev na slovenskem slovstvenem polji; spomin našega prerano umrlega Anton Janežič-a, bivšega c. k. profesorja. Rajni Anton Janežič je bil buditelj slovenski bele-tristiki, neutrudljiv tajnik družbe sv. Mohora, marljiv slovenski pisatelj in vrlo znani nam jezikoslovec. Na rojstni njegovi hiši, v vasi Le še, v fari št. jakobski mu bodejo mno-gobrojni čestitelji njegovi s posebno slovesnostjo stavili spominsko ploščo. Došle so nam že vesele vesti, da se bodejo rojaki in prijatelji našega materinega jezika mnogoštevilno zbrali. Naj tako postane dan ove slavitve vreden zaslugi nepozabljivega našega Antona Janežič-a, ki je neutrudljivo delal v prospeh, razvoj in napredek našega slovstva!
Odveč bi bilo tukaj naštevati vse zasluge Anton Janežič-eve; ime njegovo nam je porok dovolj, da se po mogočosti mnogobrojno ovega praznika vdeležimo!
Vladika Matej Ravnikar v slovstvu slovenskem.
1. Znano je, da sta slovstvo staroslovensko vstanovila brata dva, škofa katoliške cerkve, sv. Ciril (r. 827, u. 8G9) in sv. Metod (r. 824, u. 885), in da sta v književnem delovanji imela za naslednike tudi vladike ali biškupe.
V novoslovenskem slovstvu se po veku protestantovskem prikaže iskreni Tomaž II re n (Chrönn, r. 15G0, u. 1G30), kteri je „pravi kranjski apostelj", kakor ga imenuje Valvazor, preskrbel, da so v nemškem Gradcu 1. 1613 prišli na svetlobo tolikanj potrebni „Evangelia inu lystuvi ... na slovenski jezik zvestu preloženi" (v 8° str. 136). Jako slovi v preteklem stoletji marljivi pisatelj Jurij J a pel (r. 1744, u. 1807), kteri je na smrtni postelji izvoljen bil za škofa v Trstu, kteremu je pa pozneje postal duhovni vladika rojen kranjski Slovenec Matej Ravnikar. Koliko sta storila za nas v slovesu posebne pobožnosti umrla Friderik Baraga (r. 1797, u. 1868), prvi kranjski apo-steljski misijonar in škof med Indijani, in Anton
Martin Slomšek (r. 1800, u. 18G2), in koliko čast si je pridobil s svojo književno vstanovo ranjki knezoškof Anton Alojzij Wolf, vse to je jasno kot beli dan.
V sedanjem veku je na slovstvenem polji slovenskem vrlo in vspešno deloval Matej Ravnikar (vradno Raunicher), kteri je, rojen 20. septembra 1776 na Vačah na Kranjskem, sicer ubožen, toda bistroumen prišel v Ljubljano v šolo, postal po dovršenem modroslovji bogoslovec, po v treh letih dovršenem bogoslovji komaj za mašnika posvečen 1. 1802 koj učenik pravoverstva ali dogmatike v bogoslovji, I. 1805 verozakona v liceji in nedeljski pridigar, potem vodja ljubljanske duhovščnice, 1. 1809 v dobi francoski kancelar (Chancelier) vseh šol, poznej voditelj sedme in osme ali tedanje liceje, 1. 1817 korar Lamberški, 1. 1827 sovetnik, duhovni in šolski opravnik pri e. kr. primorskem deželskem poglavarstvu, 1. 1830 izvoljen za škofa tržaško-koperskega je umrl v Trstu po neutrudnem cerkvenem pastirjevanji 20. novembra 1845.
Življenje in dejanje Ravnikarjevo je ob
kratkem popisal neki prijatelj njegov v Ljubljani ter poslal v Trst s pristavkom, da to je le življenje našega Ljubljanskega Ravnikarja, in prinesle so ta spis „Novice" 1. 1845 k 50. listu v posebni prilogi. L. 1846 pa pišejo: „Smert visokozasluženiga Teržaškiga škofa so zvedili kmalo tudi v Parizu. Vredništvo fran-coskiga mesečniga časopisa, ki se imenuje „1 e necrologe universel du XIX siecle" in ki popisuje samo življenje umerlih imenitnih mož tekočiga stoletja, je 13. Grudna preteče-niga leta prosilo, de bi mu iz Tersta poslali popis Ravnikarjeviga življenja. Vikši vrednik imenovaniga časopisa gosp. Saint-Maurice Ca-bany sklene ta dopis s temi besedami: „Noben človek ne zasluži bolj ko ranjki Ravnikar priti v te velike bukve, v kterih so vse imenitne osebe sedajniga stoletja zapisane." — Komu bi serce od veselja ne poskakovalo, slišati, kako ptuj narod Slovence časti — pravi dr. Bleivveis nato v „Novicah" št. 2 str. 6. — Treba je bilo torej prvemu dodati še popis Teržaškega Ravnikarja. K temu so znanci in prijatelji spod-
Slovenci! hvaležnost je lepa reč; posebno hvaležnost pa moramo imeti možu, ki jo je zaslužil v tako obilni meri. Vse svoje duševne in telesne moči je Janežič tebi posveti), mili narod slovenski 1 Tebi so bile posvečene vse njegove misli, tebi vsak migljej blagega srca, tebi je žrtvoval trudapolne dni in noči, tebi vse svoje imetje, tebi svoj mir in svoje zdravje! Tebe je ljubil čisto in stanovitno do konca kratkega svojega življenja!
Slovenci! dojdite omenjeni dan, na jutro, v prijazno Rožno dolino, v rojstno vas Anton Janežič-evo, da z nami vred hvaležno počastite in proslavljate dobrotnika tolikega, da javno in sijajno pokažete svoje sočutenje in pravo omiko!
Dne 13. avgusta naj svetu priča, da vemo in znamo častiti svoje možake, da se milo in dostojno spominjamo velikih zaslug rajnega Janežič-a, moža poštenega značaja in neumorne delavnosti!
Složimo se in postale bodo resnične besede pesnikove:
Donu za tabo vddno glasi mili,
Predragi, ki v prezgodnjem grobu spiš!
Nendhoma te bodejo slavili,
V slovenskem rodu večno ki živiš !
Podpisani odbor objavi p. n. čestiteljem A. Janežičevim še sledeče:
1.	Da zamore odbor po svoji mogočosti dotične korake v primerni sprejem, postrežbo, vožnjo od Verbe do št. Jakoba in event prenočišče včiniti, je neobhodno potrebno, da nam p. n. čest. gostje iz bližnjih pokrajin, posebno iz Kranjske, Štajarja in Primorja do 10. avg. po listnici sledeče naznanijo: Kraj, event. kor-poracijo, koliko oseb bode prišlo, koliko jih misli čez noč (od nedelje 13. avg.,na pondeljek) v št. Jakobu ostati. Tudi posamezniki p. n čest. gostov, ki ne spadajo k enemu ali drugemu teh društev, naj blagovolijo kratko naznanilo poslati.
2.	Pri svečanosti (11 uri dopoldne) se bodo pele sledeče pesmi: Molitev, Ivanka Pesem koroških Slovencev, Gerbeca — Slav-nostina kantata, zložil Stöckl. — Samo, För-sterja — Domovina, Nedvedova. Vsi čest. p. n. gg. pevci, ki se hočejo pevskemu zboru pridružiti, naj po mogočosti dotične napeve seboj prineso.
3.	Pri skupni zabavi (ob 4 uri popoldne bode „beseda" sledeče točke za petje obsegala: Vogel, Kovaška, zbor s čveterospevom — Fa-
bian, Stanovička, čveterospev — Vašak, Radostno potovanje, zbor — Vilhar, arija iz operete „Jamska Ivanka", za bas solo z brenčečim zborom. — Mašek, Pod oknom, čveterospev — Mlatiči, zbor — Zapuščena, čveterospev — Vogel, Cigani, zbor s tenor solo. — Zvezdam, čveterospev — Zajic, V boj, zbor.
4.	Vozovi (brezplačni) bodo čakali na postaji „Verba-Velden" v nedeljo zjutraj na vlak, ki dojde iz Celovca, oziroma Maribora, Gradca, Celja itd. ob '/.t5 uri; za v'8^ 'z Beljaka oziroma Trbiža, Ljubljane, Gorice itd. ob 7 uri zjutraj.
5.	Legitimacije za znižano vožnino — za vse vdeležnike, ki spadajo h kakemu domačemu društvu in imajo društvene spre-jemnice — po Rudolfovi in južni železnici se dobivajo od 3. avg. pričenši za Štajarsko v čitalnicah v Mariboru, v Celji, v Ptujem; za Kranjsko v čitalnicah v Ljubljani, v Novo-mestu, v Kranji, v Škofji Loki, v Kamniku, v Postojni in v Idriji; za Gorico in Trst v tamošnjih čitalnicah; za Dunaj pri slav. vredništvu „Zvona". — Čest. gg. domoljubi iz druzih pokrajin in iz Koroške naj pišejo po ove legitimacije takoj v Celovec odborniku Lambert Ei nspieler-ju, knez. svetovalcu, kojemu se naj vsi, točko 1. in 5. zadevajoči dopisi adresirajo.
6.	Natančni program se razdeli na dan slavnosti v št. Jakobu.
V Celovcu dne 26. avgusta 1876.
Odbor.
Jugoslovansko bojišče.
0 vojni srbski zadnje dni ni prišlo nič posebnih poročil. Turki si jako prizadevajo, da bi prodrli na zemljo srbsko, pa do zdaj tega še niso dosegli; Os man paša, ki se je bil vtaboril pri Velikem Izvoru, moral se je celo 27. julija za štiri kilometre nazaj pomakniti, ker mu je topničarstvo srbsko napravilo veliko škode.
Veliko več in sicer ugodnih poročil je prišlo o vojni črnogorski. 24. julija so hoteli Turki od treh strani od Podgorice, Fun dine in Doljakov napasti s Črnogorci zvezane Kučijance. Pa Črnogorci so jih na vseh treh krajih po hudi bitvi, ki je trajala celi dan, vrgli nazaj in jih podili do Podgorice. 27. in 28. julija so pa Turki zopet pričeli boj pri Medunu. Pa Črnogorci in Kučijanci (ka-
kih 2500 mož), kakor telegrafuje Božo Petrovič kneginji Mileni, so sovražnika prijeli in popolnoma premagali ter mu vzeli več ka-nonov, streljiva in orožja. Turki so vsi preplašeni, sklepa Petrovič poročilo svoje; živili knez, Vaša visokost, stolni dedič in hrabri naši junaki!
Od Črnogorcev je prišla vse druga novica, nego bi bila prijateljem Turkov všeč. Po tej novici sklepamo, da so čnogorci nazaj se po-mikaje vabili Muktar pašo v past. Knez Nikica namreč telegrafuje svoji kneginji, da je pri Vrbici 28. julija Turke, ki so ga zagrabili, grozno pobil in vjel celo poveljnika O s m a n (Ali) pašo.
Ob Timoku je že več dni hud boj. Poveljnika sta Černajev in Kerim paša. Do danes izid še ni znan.
Med Turčijo in Grško so se vnele hude obravnave. Turški prijatelji se „bojč", da bi konec ne bila vojska.
Enako srečen vspeh so imele združene čete ustajnikov, ki so pregnale Turke iz vseh pokrajin med Livnom in Starim Majdanom, kjer je ustaški vojvoda Uzelac osnoval že neki odbor, ki bo vredil občine po zgledu srbskem. Tudi ima tje priti neki poslanec kneza Milana, ki ima ljudem naznaniti, da je knez z radostjo sprejel proglašenje svoje za kneza bosenskega. Poroča se tudi, da so ustajniki razdjali vtrjena kraja Vakup in Kamengrad, ter Turkom vzeli 1600 goved, 2000 ovac, 20.000 patron za puške, mnogo smodnika, svinca ter drugih reči, in da kmalo marširajo proti Serajevem, kjer se hočejo s srbskimi brati zediniti.
Turki so hoteli vse oborožiti, kar je mu-hamedanskega. A vnanje vlade so se temu vstavile, ker razbrzdana druhal turška razsaja, kakor ji je ljubo in drago, ne zmene se za povelja svojih prednikov. Včliki vezir je ljudem tedaj naznanil, da vlada ne potrebuje več vojakov in da vsled tega nabiranje vstavi. Vprašanje je le, če se bo to zgodilo tudi na deželi. Kako opravičen je ogovor vnanjih držav, priča dogodek v Haskenu pri Plovdivu, kjer so prostovoljci muhamedanski v mirni vasi bulgarski tako razsajali, da je vlada zapovedala poveljnika te prostovoljne čete, nekega Hadzi-Murada, obestiti.
bujali gospoda, kteri je bil skoro vedno krog njega, in ta je zdaj že tudi ranjki Jožef Kovačič (r. 1808 v Čatežu na Dolenskem, u. kanonik in šolski nadzornik 1867 v Trstu). Ta je čez leto in dan sostavil kratek opis življenja Ravnikarjevega po nemški, ki ga je sloveči doktor Kandier dal potem na svetlo po laški z naslovom: „Biografia di Monsignor Matteo Raunicher Vescovo di Trieste e Capodistria".
Ker so pa mislili mnogi Slovenci, ki so ali prijatelji, součenci, ali častitelji pokojnega višega pastirja bili, da bi se spodobilo življenje tega imenitnega in za cerkev in slovenščino tolikanj zaslužnega moža Slovencem v njih jeziku bolj na tanko razložiti, je storil to tudi po nagibu lastnega Ravnikarju živo vdanega srca vrli rojak kranjski, ter v Drob-tincah 1. 1858 v ogledalu blaženih mož, ne-kdajnim v spomin, sedajnim v posnemo str. 81 —107 priobčil: Matevž Ravnikar, prvi Teržaško-Koperski škof. Zapisal Jož. Kovačič, njih nekdanji kaplan.
V tem opisovanji je primerno dokazano, kako je napredoval Ravnikar v silo ubožnih
razmerah vendar izvrstno učenec, kako podu-čeval potem učenik, ponosno se vedel o vladi francoski, narodno in domoljubno pozneje pod vlado avstrijsko; kako je povzdignil škofijo tržaško, ktero je dobil bil v bolj žalostnem stanu, skrbel za mladino, pomagal duhovnom, bil pravi oče svojim vernikom, ljubo se obnašal pri škofovskem obiskovanji na deželi, kako priprosto živel doma, vse premoženje sporočil v dobre namene, za uboge dijake, vzlasti za revne v Trstu, na Vačem in sosednih duhov-nijah. Naposled je o njegovem vnanjem obrazu po „Novicah" povedano na pr.: „Pod košatimi obrvmi je lesketalo črno, tamno iu ojstro oko, ki je na prvi pogled bistroumnega in resnobnega moža visoke veljavnosti razodelo. Streli enak je bil njih pogled. Brž pa ko so se njih usta k pogovoru odprle, se je odkrilo njih žlahtno in ljubeznjivo srce. V vseh njih delih se je razodevala živodušnost iskrenega, za vse dobro gorečega moža. V družbi svojih prijatlov so se radi razveseljevali z nedolžnimi kratkočasni-cami. Priprosti v vsim svojim življenji so prezirali vnaujo bliščobo. Pod milim nebom,
posebno po gričih sprehajati se, jim je bilo do zadnjega leta njih življenja nar ljubši veselje. Hoje so bili nagle, in dober pešec je mogel biti, ki bi se hotel bil z njimi skušati. Ko so še v Ljubljani bili, so radi obiskovali svoje stare prijatle po deželi, nar rajši so pa hodili v svoj rojstni kraj, v trg Vače, kjer so vsake šolske praznike nekoliko časa doprinesli, posebno pa dokler so njih pobožna mati živeli, ktero so srčno ljubili. Tudi pridigovali so tamkej dokajkrat in ljudstvo jih je rado poslušalo. Z eno besedo, Vače so jim bile tako drage, da ko so še v Ljubljani kot korar, vodja in učenik bili in potem tudi v Trstu kot škof in obloženi s čezmernimi opravili, so večkrat rekli: Vse bom popustil in pa za be-neficiata na Vače šel. Gorečo ljubezen do svoje kranjske dežele, do maternega jezika, ki so ga visoko držali iu nikoli sramovali se ga, in do svojega rojstnega kraja, so do zadnje ure svojega življenja v vrlem srcu ohranili. Plačilo njih blazega življenja so pri nebeškem Očetu našli — na zemlji pa so zapustili nepozabljivi spomin. (Prim. Drobt. 1858 str. 106. 107).
V Ljubljani, 31. julija.
Avstrijske dežele.
Dualizem je v veliki nevarnosti in Število nasprotnikov njegovih se od dne do dne množi, odkar se je pokazalo, da je Avstrija proti vnanjim državam vsled dualizma jako nezmožna. Neki list piše, da se bode moral dualizem kmalo umakniti slovansko-birokratični državi; „Politik" pa dobro omenja, da naj si dunajski politikarji, ki so toliko ča$a prebili brez Slovanov, tudi dalje pomagajo brez njih; če hočejo osnovati vojaško-birokratično državo, naj si jo le osnujejo sami, Slovani in Rumunci pa so bili že čestokrat goljufani, da bi se zopet zarad drugih ljudi opekli.
IVIadjari še vedno hudo razsajajo proti omladini srbski, ki simpatizira s svojimi so-brati unkraj Donave. Opravili pa ne bodo nič; cesar so neki večkrat rekli, da imajo oni in njihova hiša na iztoku dolžnosti, vsled kterih jim je nemogoče nasprotovati slovanskim kristijanom na Balkanskem. Tudi se govori, da so turškemu poročniku kakor nedavno car Aleksander izrekli svojo nevoljo o zadevah na Turškem.
Vnauje države.
Ruski poročnik, general Ignatiev je 25. t. m. zapustil Carigrad ter je šel v Petrograd na odpust, kar sovražnike ruske silno veseli. Pa mogoče je, da bode v Petrogradu dovršil, kar je v Carigradu pričel.
Turški sultan je nevarno bolan in vsak trenutek pričakujejo njegove smrti. Eni celo trdijo, da je že umrl. „Nemzeti Hirlapu" se iz Carigrada poroča, da so za sultana že oklicali njegovega brata Abdul-Hamida, ki pojde osebno na bojišče. Hamid je rojen 22. sept. 1842 in je bolj moškega značaja, kakor njegov stareji brat Murad. Tudi se neki strogo drži postav Muhamedovih. Posebno ga neki veseli zidanje in kmetijstvo. Med Pero in Bu-jukdero je obdelal velik kos dežele in sozidal gospodarska poslopja, kjer se nahajajo najboljša plemena domačih živali. Po „Standardu" je novi sultan tudi jako praznoveren.
Pruska višja sodnija v Hammu je barona Loe-ta, obsodila na 6 mescev zapora, češ, da je pred poltretjim letom pri nekem katoliškem zboru s svojim govorom razžalil Nj. veličanstvo. Tožba zoper g. barona, ki se je nedavno na čelu nemških romarjev poklonil
V kratkem bode sto let, kar je rojpn bil na Kranjskem ta blaženi rodoljub, kteri je, kakor pravi opis, tudi začetnik nove, veselejše dobe za- slovenščino. In res, tako izvrstnih mož in pisateljev je dotlej štela Slovenija malo malo, in kdor pomisli, da bi po nemili osodi Vodnikovi slovenščina za dokaj časa po šolah bila morda popolnoma propadla brez Ravnikarja, rad mi bode pritrdil, da Matej Ravnikar zasluži, da se stoletnica njegova obhaja slovesno ranjkemu na slavo, naslednikom pa v posnemo in spodbudo. Kako slovesno smo 1. 1858 obhajali stoletnico rojstva Vodnikovega in s kolikim književnim vspehom! Res je, da je do 20. septembra premalo časa za kako velikansko slovesnost; nasproti je pa tudi res, da bi velika sramota bila Slovencem, ko bi se celo nič ne storilo tolikanj slovečemu možu ua spomiu. Pristojno naj bi se, ako že ne v Ljubljani, vsaj v Trstu, iu vzlasti na V a č e m, kjer vživajo mnogi še njegove dobrote, s sosednimi duhovnijami v cerkvenem in narodnem smislu obhajala stoletnica Ravnikarje v a.
sv. očetu, se je vložila 15 mesecev po omenjenem govoru iu glavna priča je bil neki liberalen vrednik, ki je pa sam rekel, da je bil pri baronovem govoru že jako truden. Dasi si tedaj ni mogel več natanko zapomniti govor-nikovih besed, in dasi je mnogo prič trdilo, da se ne spominjajo, da bi bil g. baron tako govoril, kakor se mu je očitalo, ga je sodnija vendar krivega spoznala in obsodila.
X Belgiji prišel je neki dogodek na dan, ki jasno priča, s kakimi pripomočki liberalizem nasprotnike svoje zatira. Pred nekimi leti, ko je bilo državno krmilo še v rokah stranke liberalne, je v mestu St. Genois tako pogostama gorelo, da so se ti požari sploh pripisovali kakemu hudobnežu, ki nalašč požiga. Neki Van de Patte ovadil je pri sodniji kot požigalce n aj ve 1 j a v n ej š e katoliške meščane, ki so bili vsled pritiskanja pravnega ministra Bara res tudi nemudoma zaprti in k težki ječi obsojeni. Nedavno je pa ta Van de Putte nevarno zbolel in pred smrtjo gosposki naznanil, da je omenjene katoličane kot požigalce ovadil le podšuntan od nekega liberalca, da so pa vsi čisto nedolžni. Katoliški listi vsled tega odločno zahtevajo pregled omenjene sodnijske obravnave, da se po nedolžnem obsojene žrtve, med kterimi je neka mlada deklica vsled žalosti umrla, kakor hitro mogoče zopet oproste. Tudi liberalni „Journal de Bruges", glasilo skrivnega tajnika kraljevega, to zahteva. Po pismih računskega vrada je dokazano, da je kraljevi prokurator Courtray v tej zadevi okoli 50krat prišel v Bruselj in s pravnim ministrom konferiral. Tako liberalizem izvršuje pravosodje! kaj njemu mar, če tudi nedolžni ljudje po ječah zdihujejo, saj njega nič ne boli!
Angleži so bili 27. t. m. v zadevah kristjanov na Turškem osnovali ljudski zbor, kterega seje vdeležilo tudi okoli 20poslancev. Vsi so se enoglasno izrekli zoper podporo Turkov, ki v Bulgariji tako silno razsajajo, in za samostalnost vstajniških dežel. Lewis Far-ley, ki si je za ta shod največ prizadjal, je zbranim bral neko pismo vlade, ki pravi, da se hočejo Srbi bojevati do zadnje kapljice krvi, in da upanje svoje stavijo na pomoč vnanjih držav in na pričetek splošne vojske. — „Times" menijo, da se bo turško vprašanje najlože rešilo, če se vse posebne zveze raztrgajo ter skliče mednarodni kongres. Ta nasvet dobiva čedalje več vejlave in še Nemčija, kteri se je mednarodni kongres najbolj mrzil, ker se je bala, da bi prišle v razgovor tudi njej neljube reči, temu nasvetu francoskemu več ue oporeka, in zahteva le to, da se natančno določijo točke, ki se imajo pretresati, in da se vse vlade zavežejo nobene reči ne sprožiti, ki bi ne bila v programu. Kongresa bi se ne vdeležile le vlade, ki so podpisale pariško pogodbo, ampak tudi nektere druge srednje države. Najpri-pravnejši kraj za ta shod bil bi, pravijo, Berlin, kot glavno mesto tiste države, ktero dogodki na iztoku neposrednje najmanj zadevajo.
Domače novice.
V Ljubljani, 1. avgusta.
(Pozor!) V današnjem podlistku jel se je opisovati v slovstvenem delovanji izvrstni Slovenec škof Matevž Ravnikar, kteri je bi rojen 20. septembra 1776. V kratkem bode stoletnica rojstva njegovega. Radi obhajamo obletnice, 25- in 501etnice o posebnih dogodkih ali osebah; prav in spodobno je toraj, da se v nemar ne pusti stoletnica Ravnikarje v a, kajti narod, kteri svojih slavnih
mož ne časti, da se mu rodijo, vreden ni. Naj rodoljubi, ktere zadeva, kaj storijo v ta namen, in slovenski časniki sploh opomnijo Slovence te hvaležne dolžnosti.
(„Turški list",) ki se je bil menda le za en dan poboljšal, zdaj zopet staro „turško" Jesem tuli. V slovenskem mestu, v sredi slovenske zemlje izhajajoč si drzne ta nesramni izmeček Časnikarstva vedno in vedno vpiti, da se morajo Slovani zatirati. Ali ni to draženje občinstva, kaljenje javnega miru? Izgovor, ki ga ima državno pravdništvo, da kaj tacega pusti, je menda edino ta, da „turški list" med drugim ljudstvom ni razširjen, tisti pa, ki ga obrajtajo, so že tako „turški", tedaj jih ne more bolj nahujskati zoper Slovane, kakor so že. — Ta gnjidovi list se spodtika nad našo zadnjo novico o 11 Turkih, ki so bili unkrat preko Ljubljane v Celovec gnani. Všeč mu namreč ni, kar smo mi kot govorico pristavili, namreč, da so ljubljanski „Turki" nameravali svojim sobratom napraviti v kazini večerno pojedino, kar se pa ni zgodilo, ker so Turki prej odpotovali. „Turški list" tedaj trdi, da smo se mi lagali. To pa ni res. Govorica ta je šla po mestu, mi smo jo na več krajih slišali in kot govorico tudi priobčili. Ko bi „turškega lista" poročevalec umel slovenski, bi se nad njo tudi ne bil jezil. Vrh tega pa — čemu se jezite, če mi pišemo, da hočete svojim prijateljem napraviti kako gostijo! Ali se svojih prijateljev sramujete? Kako pa potem, da se za-nje s peresom in jezikom na vso moč borite? Vsakemu, ki naše članke bere, se bo verjetno zdelo, da bi vi Turke, ko bi prišli v Ljubljano, prijazno sprejeli in jih objemali, tedaj tudi pogostili. Tudi vaše obnašanje sploh mora vsakega k tej misli zapeljati. Čemu potem jeze pihate?
(Iz Šentpeterskega predmestja) se nam poroča o razgrajanji in pretepanji, ki je bilo v nedeljo vso noč. Sploh je to predmestje ponoči zelo nemirno in razvpito zarad pijancev. Ali slavna mestna policija tu ne more nič vkreniti ? Dobro in koristno bi bilo.
Razne reči.
—	Duhovske spremembe v krški škofiji: C. g. provizor Val. Kapun je postal fajmošter v Brezah. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Fr. Šavbah iz Špital-a na Višarje; Fr. Guggenberger iz Sovodja v Špital; Jan. Jamnig iz Radljah v Sovodje; Klem. Warmuth iz Himmelberga v Zgornjo Belo. Pastirsko službo nastopila sta: č. g. Kon. Baumgartner hot kaplan v Himmelberg-u in č. g. Jož. Fritzer kot kaplan v Radljah. Umrla sta: dne 25. majn. č. g. Mat. Šteiner, fajmošter pri Mariji Devici v Svečah in dne 16. jun. č. g. Urban Kuher, fajmošter in zlatomašnik in knez.-škof. svetovalec v Škoficah. R. I. P.
—	K Janežičevi slavnosti v Lešah na Koroškem bosta tudi Goriška čitalnica in pevsko društvo „Slavec" poslala deputacije, kteri bosti odrinili 11. avgusta zvečer iz Gorice čez soško dolino v Kobarid in drugo jutro prav rano čez Predel v Trebiž in po železnici naprej do postaje Vrba (Velden). Čitalniški odbor in pa odbor Slavca vabita svoje ude, da se še kak prostovoljec pridruži tema deputacijama iu ker bode potovanje jako zanimivo, in ker tudi stroški ne bodo tako veliki, nadejati se je obilega vdeležtva. Dobro bi bilo, piše „Soča", da bi se tudi tržaške deputacije združile z goriškimi, ker potovanje čez Predel je jako zanimivo. Kedor želi potovati z omenjenima deputacijama, naj se oglasi do 10. avgusta pri
♦
vredniku „Soče". Rodoljubi iz šoske doline pa se lahko zbirajo v Kobaridu 11. avgusta zvečer, kajti želeti je, da bosti tudi čitalnici v Tominu in Karobidu zastopani pri slavnosti. Goriški Slovenci morajo pokazati bratom na Koroškem, da so vneti za čast naroda slovenskega.
—	Deželnepostave. Prvi snopič „p r i-ročne izdave deželnih postav veljavnih za pokneženo grofijo Goriško in Gradi šk o", ktero priobčuje dež. uradnik g. E. Klavžar, je ravnokar na svitlo prišel in drugi bo tudi koncem prihodnjega tedna do-tiskan. Dobiva se ta zbirka postav pri knjigo-tržcu Paternolli-ju na Travniku v Gorici ali pa po pošti. Delo se odlikuje po lepi vredbi, čedni obliki in razločnem tisku. Prvi snopič obsega deželno ustavo, postavo zastran volitve v deželni zbor in občinski red.
—	Pevsko društvo „Slavec" imelo bo pevsko poskušnjo za Trst, tržaško okolico, Nabrežino, Prosek, Komen itd. v Nabrežini v nedeljo 6. avgusta t. 1. ob 3 popoldne.
—	Knjige družbe sv. Mohora bodo še ta mesec v natisu dovršene, potem prične se takoj razpošiljatev, in sicer letos po tej vrsti: najprej jih dobijo razne škofije, potem tržaška, ljubljanska in krška škofija, nazadnje goriška nadškofija. — Iz družbinega koledarja povzamemo to-le: Vsi družuiki štejejo letos po raznih škofijah : 1. Goriška 2995: 2. Krška 2687; 3. Lavantinska 9463; 4. Ljubljanska 9799; 5. TržaŠko-Koperska 1283; 6. Sekovska 163; 7. Somboteljska 98; 8. Senjska 98; 9. Zagrebačka 150; 10. Porečka39; ll.Videmska 21; Razne druge 19 udov. Vseh skupaj je 26.815 udov, med temi je 489 dosmrtnih. Število družbenikov je letos za 479 više kakor lani.
—	Iz Kamniške okolice nam piše prijatelj našega lista: V soboto 29. jul. zvečer pol šestih je pripodil se iz tuhinjske strani od kraja rahel, pohleven dežek, ki se je pa spremenil v strašansk vihar. Bučal je skoraj polno uro. Žito, ki po hribih še ni požeto, zelje, krompir, fižol, ki je vse tako lepo kazalo, vse je kar pomandrano, izbito, zmečkano. Iluda toča je razsajala po Zlatempolji. Veliki Lašini ni ponehala pri Palovičah v Kamniškem okraju. Kar ta ni ugonobila, odnesli so grozno deroči lijaki, ki so se v doline drvili od vseh strani, da groza. Cela polja in njive so pokončali. Ljudje jokajo, up poletnega dela je — proč!
—	Iz Šmarjete se nam piše: Včeraj 19. julija zjutraj okoli 3/4 na 5. uro je bil pri nas mal potres; samo ruknilo je brez zibanja. Preveliko dežja nam je napravljalo veliko skrbi. Trtje po nižavah je vse pozeblo, mrvo je voda grdo poblatila, da je bo uboga živina nerada vživala. Druga leta smo jo spravljali o kresu, letos pa jo je včerajšnji naliv še nekaj odnesel proti črnemu morju. Rež je mraz čisto stri; pšenica je drobna; ječmena je malo; in zarad •vednega deževanja še ajde nismo mogli vsejati; sadje je le v kakem zavetju ostalo. Kmet je v velikih skrbeh. Včeraj so pravili, da je od Mokronoga proti sv. Trojici toča potolkla.
—	Obešen je bil 26. t. m. v Budjevicah na Češkem Jožef Wagner, ki je 3 ljudi umoril.
—	S 1 o v s t v o. „Č e c h", kteri izhaja v Pragi, od 1. julija kod dnevnik in jutranji list v veliki lepi obliki, velja po pošti na leto 15 gld. in se prav krepko ponaša v narodnem in katoliškem smislu. Tiska se v kojigotiskarni sv. Cirila in Metoda. Ravno ta tiskarna „Cyrillo-Methodejska" je razpisala letos 150 gld. a. v. nagrade za najboljšo razpravo, v kteri se skažejo „zasluge katoliške duhovščine za jezik in slovstvo češko." Razprava naj ob-
Izdajntclj in odgovorni vrednik: Ferd. 1'ev
sega tri, k večemu štiri tiskane pole; razsodijo jo potem trije profesorji, iu — tiskana ostane lastnina knjigotiskarne Cirilo-Metodej-ske. Z zedinjenimi močmi tako Čehi lepo napredujejo v vseh raznih vedah in umetnijah. Jako veseli rodoljuba slovanskega čitati, kako si vrlo pomaga nedavno v Pragi vstanovljeua akademija kristijanska. Bolj hudo se godi ubogim Slovakom, vzlasti odkar jim je razrušena Matica slovenska. Dokler pa skupno ne morejo delovati ua književnem polji, prizadevati si morajo posamni, da se ohrani, kar že imajo, in dasi polagano vendar nekoliko pridobivajo. Časih posamezni več storijo, kot marsiktera društva. Koliko je storil na pr. pri nas zapadnih Slovencih ranjki A. Janežič! Tako si med vzhodnimi ogerskimi Slovenci t. j. Slovaki neutrudno prizadeva sloveči spisovatelj in narodnjak Fr. V. Sasinek. Prej je z drugimi knjigami vred Matica dajala na svitlo poseben „letopis"; zdaj ga je jel izdajati sam v Skalici z naslovom: „SI o ven s ky Letopis pro historii, topografij', archeo-logii a ethnografii", kteri ima nekako na-domestovati zgubo Matice slovenske. Kar je bil Grkom nekdaj Olimp, kjer so bivale boginje krasnih ved in koristnih umetnosti, to je bila Matica nam Slovakom; ali — kakor je razdraženi Jupiter pregnal z Olimpa one boginje, tako se je zgodilo naši Matici, in svobodne umetnosti, ktere so v temnem srednjem veku gojile se prosto, v razsvitljenem 19. stoletji niso več svobodne, so celo nevarne in preganjane ! Pregnana je celo modrica Kliona, ktero pokličimo nazaj in naj nam po virih pravih pripoveduje našo zgodovino itd. Vredno je početje to, da se podpira vsestransko.
— Milodari za pribegle in ranjene Hercegovince in Bošnjake in za srbske ranjence. (XXXI. izkaz.) Iz Preloke M. Zarnik 1 gl. 70 kr. Iz M o s t i č a č. g. kap. Franjo Ivanetič 2 gl. 50 kr. Iz Maribora poslal č. g. dr. Lavoslav Gregorec, urednik „Slov. Gospodarja" od čitateljev „Slov. Gosp." 30 gl. „Slovenci Loža" 2 gl. Iz Ilirske Bistrice: „skupščina častilcev sv. Janeza Nep." 14 gl. Gospa Babeta Kogl iz Ljubljane 5 gl. in zaboj šarpije. Iz Celja g. Kapus 4 gl. in zavitek šarpije.
Prejšnji izkazi 4245 gl. 64 kr., 1000 frankov v zlatu in 4 srebrne dvajsetice, skupaj tedaj 4304 gl. 84 kr., 1000 frankov v zlatu in 4 srebrne dvajsetice.
Odbor se prisrčno zahvaljuje za poslane darove in prosi še milodarov. Naši bratje se junaško bore proti turškemu barbarstvu; že na tisoče ranjenih leži v navadno slabo preskrbljenih vojnih lazaretih. Tu pomanjkuje večjidel najpotrebnejših stvari za ovezavanje ran. Ne samo ljubezen do bratovskega nam naroda, golo ljudoljubje kliče tudi nam Slovencem: Dajmo po svojih močeh, prihitimo na pomoč hrabrim junakom, ranjenim v svetem boji „za svobodo zlatno in krst častni"!
Odbor se obrača še s posebno prošnjo do vas milosrčnih Slovenk, da pripravljate in nabirate šarpije (cufanja), raznovrstnih platneuih cunj, robcev, sploh platnenega blaga itd. Nabrane stvari naj se pošiljajo ali naravnost v Belgrad „društvu rudečega križa (crveuoga krsta)" ali našemu odboru za podporo pribeghh in ranjenih Jugoslovanov, ki bode stvari poslal na pravo mesto.
J. N. II o r a k,	Vaso Petričič,
predsednik.	denarničar.
Umrli so:
28. in 29. julija. Marija Cerar, gostaea ženar 72 1., za OBljabenjem. Anton Orešek, tiskarsk služabnik, 59 1., za vnetjem pljučne mrene. Ant. Benčanu, kondukterju, otrok ženskega spola, mrtvo rojen. Jera Groznik, dninarja žena, 50 1., za mrtudom. Marija Kornič, kazn. nadzornika otrok, 2 1., za pljučno sušico.
Teleicralične ilvnnriic cene 31. julija. Papirna renta 65'75 — Srebrna rnnta 68 90 —
18fi01etno državno posojilo —•--Banldn« akcije 857
— Kmditna akcije 143' — — London 124 80 — Srebro 101-25 — Ces. kr. cekini 5-91 — 20frankov 9-92.
DenarNtvene cene. 29. julija.
Državni fondi.	Denar.	I Ulago.
5®/0 avstrijska papirna renta ....	66.50	65.60
5% renta v srebru..............69 20	69.30
Srečke (loži) 1854. 1..............106.75	107.60
„ „ 1860. 1., celi.....112.75	113,—
„ „ 1860. i., petiuke . . .	117.—	117.60
Premijski listi 1864. 1.,............130.60	131.—
Zemljiščiue odveznice.
Štajarske po 5°/„................96.50	96.50
Kranjske, koroške in primorske po 5°,	96 —	—.—
Ogerske po 5%................73.—	74.—
Hrvaške in slavonske po 5®/0 ....	82.50	84,—
Sedmograške po 5°', ......73.—	| 74.—
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke..............862.—	S64.—
Unionske banke ... ....	58.50	| 58.75
Kreditne akcije.........142.40	142.60
Nižoavstr. eskomptne družbe ....	660.—	670,—
Anglo-avstr. banke..............72.75	72 90
Srečke (loži).
Kreditne po 100 gld. a. v. .	155.25	156.75
Tržaške „ 100 „ k. d. .	13.—	14.—
„ „ 50 „ „ ,, .	56.—	66.60
Budenske „ 40 gld. a. v. .	26,—	28.—
Salmove „ 40 „ „ „ .	38.-	39.—
Palffi-jeve „ 40 „ „ „ .	30.25	30.—
Clary-jeve ,. 40 ,, „ ,, .	32.—	33,—
St. Geuois „ 40 „ „ „ .	29.60	30.—
Windiscbgrät.z-ove „ 20 ,, ,, „ ,	23.76	24.—
Waldstein-ove „ 40 ,, „ „ .	21 —	22.— Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . •............5.85	5.86
Napoleousd'or..................9.79	9.80
Srebro....................102,—	102 20
V tiskarni družbe sv. Mohora v Celovcu so ravnokar na svitlo prišle:
SLOMŠEKOVE PESMI.
Zbral, vredil in izdal Mih. Leudovšek.
Slomšek ovi h zbranih spisov prva knjiga. Srednje 8° str. I.—XVI. in 256. Prodaja Jurij Lercher v Ljubljani, trdovezan iztis po 1 gld., broširan 90 kr. Dobivajo se po isti ceni tudi v (lelji pri Drekslerju, v Celovcu pri Lieglu in Leonu, v Gorici pri Dase-u, v Gradcu pri Moserju, v Trstu pri Dase-u in Šimpfu, v Zagrebu pri Suppanu.
Kdor pa pošlje izdajatelju v Ptuj (Pettau) po nakaznici 1 gl. oziroma 90 kr., dobi knjigo takoj franko na dom poslano.
Opozorujemo še posebej čč. gg. ka-tehete in učitelje na to, da zdaj ob koncu šolskega leta ni lahko dobiti lepšega darila za šolsko mladež, kakor so te Slomšekove pesmi.	(39—1)
Kapljice (duh)
za gožo (krof)
izvrsten pripomoček za gožo (krof) pošilja po 1 gold.
V. Franz
v lloloiibkau (Češko).
Pri njem se dobivajo tudi kapljice (duh) za putko (zoper putko in trganje po udih) 1 gold. 20 kr.	(33—6)