Poltnln« pUfan* r jotorfnl.
II. izdaja.
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih tn dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—. lanskoletne 2'—: mesečna naročnina Din 20—, za tujino 80-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. S0-09 tn 30-71
Jugeslcvan
Rokoplaov na vračam«.
Oglasi po tarifi tn dogovora.
Oprava »Ljubljani. Gradišče4. tel.30-68. ^Podružnica » Mariboru, Aleksandrova cesta št 24. tel 29-GO.
V Celju: Slomškov trg 4. Post ček. raS.j Llnbllann 15R2I
St. 55
Ljubljana, sobota, dne 7. marca 1931
Leto II.
Povratek admirala Gueprattea v Francijo
Beograd, 6. marca. 1. Danes dopoldne sl Je admiral Gučpratte ogledal francosko šolo. Na šoli so ga navdušeno sprejeli. Zatem se je odpeljal v umetniški paviljon Cvijete Zuzorič, kjer 8i Je ogledal izložbo »Krugovih umetnikov«. Admiral Gučpratte se namerava jutri vrniti v Francijo. Iz Beograda odpotuje ob 18. uri.
Minister dr. Curtius o pomorskem sporazumu
Dunaj, 6. marca. AA. Na čajanki v nemškem poslaništvu je zunanji minister Curtius povedal svoje mnenje o pravkar doseženem sporazumu med Italijo in Francijo. Dr. Curtius meni, da pomeni ta sporazum sproščenje ne samo na pomeni ta sporazum sproščenje ne samo napetih odnošajev med tema dvema državama, nego pomiritev za vso Evropo. Zato ga pozdravlja tudi Nemčija. Pogoj pa je, da se ne obistinijo vesti o tem, da bi bili Anglija in Italija dovolili Franciji izjemne koncesije v vprašanju razorožitve na kopnem.
Berlin, 6. marca. AA. Zunanji minister Curtius se je vrnil z Dunaja. Nemško in avstrijsko časopisje še vedno razpravlja o njegovem po-setu na Dunaju ter povdarja važnost tega dogodka za prijateljsko sodelovanje obeh držav, ki tvorita en sam narod.
Listi pa priznavajo, da je čas, ko se bosta združili Nemčija in Avstrija, še zelo daleč.
Revolucija za revolucijo v Peruju
London, 6. marca. AA. Po poročilu iz Lime bo še tekom današnjega dne sestavljena četrta revolucijska vlada Peruja v zadnjih 7 mesecih. Polkovnik Jiminez je združil čete in Izjavil, da bo vojaštvo vzdrževalo red in mir do uvedbe ustavne vlade. Po najnovejših vesteh Cerro še ne bo prevzel oblasti, pač pa se bo najprvo napotil v Evropo, po trimesečnem bivanju v Inozemstvu pa se bo vrnil v Peru, da poseže v volilno borbo.
Novi krvavi spopadi v Indiji
Bangolcre, 6. marca. AA. Ker se je tu raznesla vest, da je bila mošeja poškodovana in več muslimanov umorjenih, je prišlo do krvavih spopadov med muslimani in hindujci. Pri tem je bilo ranjenih nad 100 oseb. Nemiri so nastali pri nogometni tekmi, nakar so se razširili po vsem mestu. Mesto je zasedlo vojaštvo. Aretiranih je bilo 45 oseb.
Bombaj, 6. marca. AA. Rdeča zveza predil-nlških delavcev je priredila shod, na katerem je protestirala proti sporazumu med Gandhijem in podkraljem lordom Irwinom.
Politična kriza na Turškem
Ankara, 6. marca, n Narodna skupščina bo danes sklepala o svoji razpustitvi. Če bo razpuščena, bo podala ostavko tudi sedanja vlada. Končno bo odstopil še Kemal paša. Pravijo, da je Kemal paša na svojem potovanju po Turčiji dobil vtis. ki ni zanj povoljen. Zaradi tega namerava odstopiti svoje mesto kakšni drugi osebnosti.
Pomorski sporazum in posojilo
Pariz, 6. marca. AA. Poročajo, da v rimskem pomorskem sporazumu ni bilo omenjeno posojilo Italiji, čeprav se zatrjuje, da dobi Italija 600 milijonov funtov sterlingov posojila, ki ga bo finansirala po največjem delu Amerika.
Podpredsednik rimske zbornice v Budimpešti
Budimpešta, 6. marca. d. Podpredsednik ita-•ijanske zbornice ln predsednik italijanskega društva za pospeševanje prijateljstva z Madjar-®ko Bodrero je prišel danes v Budimpešto, kjer Ba je sprejel italijanski poslanik in pa naučnl minister grof Klebelsberg.
Zadržanje Italije po pomorskem sporazumu
Komentarji fašisfovskega tiska zavzemljejo obliko zmagoslavja - Znaki začetka nove kampanje proti Franciji - Šumno napovedovanje GranJijevega ekspozeja
Rim, 0. marca, n. V poslanski zbornici so danes zaključili razpravo o proračunu ministrstva za javna dela. Na prihodnji seji bodo razpravljali o proračunu zunanjega ministrstva. Razprava bo zavzela nekaj sej, ker je prijavljenih 11 govornikov. Ob zaključku debate bo zunanji minister Grandi poročal o mednarodnem položaju. Menijo, da bo Grandi podal svoj govor šele v Četrtek dne 14. marca. Govor pričakujejo z velikim zanimanjem, ker bo Grandi podrobno opisal (udi potek razgovorov za sklenitev pomorskega sporazuma, ki so se končali z velikim uspehom.
»Tevere« pravi, da bo Grandijev govor jasen in precizen, tako da nihče ne bo več mogel dvomiti o iskrenem namenu Italije. Italijanski tisk je baje srčno pozdravil pomorski sporazum. V nadi, da bo ž njim nastopilo zbližanje med Francijo
in Italijo, na podlagi vzajemnega zaupanja in lojalnosti. Zato smatrata ta sporazum francoska vlada in tudi vsa javnost kot velik dogodek. Tako sta ga ocenila Hen-derson in Briand. Francoski tisk pa se ga prav nič ne veseli in kaže, kakor pravi omenjeni rimski list, celo neko indiferentnost in hladnost. »To nas ni iznenadilo,< pravi »Tevere«, »ker je pomorski sporazum uničil vse intrige in manevre proti-fašistovske Italije. Mi ne bomo menjali svojih direktiv. To bodo morali napraviti drugi, ki bodo morali prepoznati tudi važnost faSistovske Italije v evropski in svetovni politiki. Francija mora biti, kakor se je izjavil sam Briand, napram Italiji korektna.«
»Tribuna« naglaša, da so izjave Hen-dersona in Brianda o pomorskem sporazumu potrdile, da ta sporazum ima izrazito
političen značaj. To je naglasil tudi Grandi in baš v tem je pomen tega sporazuma. Pomorski odnosaji so se doslej pri takih sporazumih urejevali s čisto tehničnega stališča. Ta sporazum pa bo moral imeti vse bolj važne posledice. Zaradi tega »Tribuna« opozarja, da iz številk zbirke aritmetičnih formul, ki jih vsebuje sporazum, ki ga bodo v kratkem objavili, lajik ne bo mogel spoznati važnosti pogodbe. »Tribuna« naglaša, da končno ni važno, koliko to-naže bo imela ta ali ona mornarica. Tek sporazuma bodo razumeli samo strokovnjaki, kakršni so bili oni, ki so sporazum sestavili. »Tribuna« je 8 tem skušala italijansko javnost že vnaprej poučiti, kakšno stališče naj zavzame napram sporazumu, da ne bo razočarana, če bi ji kdo dopovedal, da je s sporazumom Italija kapitulirala pred Francijo.
Nov inozemski odmev kraljevskih dni v Zagrebu
Grški list o kampanji proti Jugoslaviji - Med gonjo proti naši državi in gonjo proti mirovnim pogodbam je tesna vez - E*ot kralfa Aleksandra v Zagreb je bila najboljši
odgovor na klevete
Atene, 6. marca. o. »Pitarhia« objavlja v svoji poslednji številki daljši članek o po-setu kralja Aleksandra v Zagrebu. Med drugim pravi: »Ob srečnih okoliščinah je šel kralj Aleksander v Zagreb. Njegovo pot so pripravljali že nekaj časa. Njegov poset pa ao zabeležili baš takrat, ko so nekateri inozemski listi pričeli opisovati situacijo v Jugoslaviji, kakor da je vznemirjujoča. Ta kampanja ni nova. Začela se je baš onega dne, ko je nastala jugoslovanska država. Oni, ki so živeli v Beogradu prve dni po vojni, vedo, da ta kampanja ni nikoli prenehala, včasih je biln agresivna, včasih so je bile same klevete.
V	svojem pogovoru s poročevalcem agencije »Wolf« je general Živkovič de-
mentiral tendencijozne vesti o svoji državi, ki jo metala v svet skupina izdajalcev jugoslovansko ideje. Med napadalci na Jugoslavijo in kampanjo za revizijo miro» »ih pogodb obstoja tesno vezi. Čim bi nasprotnikom današnjih meja v Evropi uspelo dokazati, da nove države po dvanajstih letih obstoja in izkušenj niso mogle regulirati svojih notranjih razmer, bi imeli potreben argument, da javno nastopijo proti braniteljem povojnega teritorjalnega stanja. To je, mislimo, pojasnilo za vse klevete, ki jih tako opravičeno obžaluje jugoslovanska vlada. S tega vidika je bila pot kralja Aleksandra v Zagreb silen dogodek.
Nočemo tu opisovati te poti, pripominja-
nio le, da je dokazala monarhistično razpoloženje Hrvatov, kakor so jugoslovanski listi z absolutno stvarnostjo popisali. Potrebno pa je, da gledamo na te manifestacije s kronološkega in geografskega stališča srbsko-hrvatskih odnošajev.
V	nadaljnjem opisuje list zgodovino srb-sko-hrvatskih odnošajev ter končno zaključuje s temi besedami.
i »Med onim sprejemom, ki ga je hrvat-ski narod priredi) avstrijskemu imperatorju pred 35 leti, in sprejemom, ki ga je priredil kralju svoje krvi, so takšne razlike, da bi mogle baš te razlike biti najboljši odgovor na argumente novinarske kampanje proti Jugoslaviji.«
Met nemških gospodarstvenikov v Jugoslavijo
Gostom se pripravljajo svečani
Beograd, 6. marca. AA. Z dogovorom med gospodarskimi zbornicami in organizacijami v naši džravi ter zavodom za po speševanje zunanje trgovine in sporazumno z našim konzulatom v Dilsseldorfu je tamkajšnja trgovska zbornica napovedala za začetek maja t. 1. izlet nemških gospo darstvenikov v našo državo in program njihovega bivanja pri nas. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je na podlagi dogovora z gospodarstveniki iz vse države predlagal, da se prvi svečani sprejem nemških izletnikov priredi v Zagrebu n
sprejemi v Zagrebu in Beogradu
priliki velesejma Zagrebškega Zbora, ki bo od 25. aprila do 24. maja v Zagrebu. Tam bi se sestali zastopniki naših gospodarskih krogov iz vse države in bi vodili nemške goste, razdeljene že po skupinah, in interesente za posamezne panoge go spodarstva, po njihovi želji. Po tej seznanitvi bi se spet priredil svečan sprejem v Beogradu na posebnem zboru. Ta sprejem bi organizirala Centrala industrijskih kor poracij skupno z nemškimi in jugoslovan skimi faktorji.
Pred volitvijo novega predsednika Francije
Doumergue odklonil zopetno izvolitev - Briand najresnejši kandidat
po vsem inozemstvu najboljši vtis. VVivvan-
Pariz, 6. marca. d. V dveh mesecih bo v Franciji volitev predsednika republike. V javnosti še vedno ne imenujejo kandidatov za to mesto. Gotovo je, da je Doumergue odklonil zopetno izvolitev. Največ izgledov, da postane njegov naslednik, ima Briand. Celo desničarski listi se zavzemajo zanj in pišejo, da bi Briandova izvolitev napravila
tzeva revija je stavila na mnogo oseb vprašanje, naj povedo, za koga mislijo, da bo predsednik republike. Izid tega povpraševanja je bil ta-le: Doumergue je dobil 174 glasov, Briand 154, Doumer 115, Painlevč 94, Lebrun 91, Barthou 76, Marginot 61.
Zaključek zasedanja velikega fašistovskeffa sveta
Izredno sodišče za zaščito države postane trajna ustanova
Rim, 6. marca. v. Snoči se je veliki faši stovski svet četrtič sestal. Sejo je otvoril Mussolini ob 22. uri.
Predsednik posebnega sodišča general Cristini je poročal o novih zakonikih in zakonih za zaščito države. Debate sta se udeležila ministrski predsednik in tajnik fa-šistovske 3tranke. Sklenili so, da poverijo presojanje političnh zločinov, ki jih vsebuje novi kazenski zakonik od 1. julija prihodnjega leta dalje posebnemu sodišču za zaščito države. Posebno sodišče bo obstojalo še nadalje, čeprav bi rok njegovega obstoj« zapadel že sredi prihodnjega leta,
ker je bilo sodišče ustanovljeno leta 1926 za dobo pet let.
Fašistovski svet je nato sklepal o praz novanju ft. obletnice ustanovitve borbe nih fašistovskih organizacij. Te obletnice bodo praznovali z zborovanji mladinskih fašistovskih formacij. Sejo je Mussolini zaključil ob 23. uri.
Snočna 3eja je bila zadnja v sedanjem zasedanju velikega fašistovskega sveta.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 6. marca. d. N ez »nesi j Ivo vreme, naj-brže zopet sneg posebno v južnih Alpah.
Povratek bana dr. Marušiča
Beograd, 6. marca. 1 Nocoj ob 19.35 je odpotoval z brzovlakom v Ljubljano ban dr. Drago Marušič. Ban se je nekaj dni mudil v Beogradu zaradi službenih poslov.
Imenovanja v vojski
Beograd, 6. marca. 1 Po naredbi ministrstva vojske in mornarice je bil nameščen kot skladiščnik v" smodnišnici v Kamniku nižji vojni uradnik III. kategorije artilerijsko - tehnične stroke Dubrovič F. Nikola, za vršilca dolžnosti poveljnika III. čete 7. pešpolka pa poročnik Solar F. Dragutin.
Koncert učiteljskega zbora v Novem Sadu
Beograd. 6. marca. 1. Davi so odpotovali člani pevskega zbora U.JU v Novi Sad, kjer bodo nocoj priredili koncert. Vsi člani zbora so iav-dušeni zaradi sprejema in uspeha v Beogradu. Beograjski tisk je ielo simpatično pisal o njih in jih nazval najbolj muzikalen in sploh najboljši zbor v Jugoslaviji.
Poincarejevo zdravje se ni poslabšalo
Pariz, 6. marca. AA Sooči so se razširili glasovi, da se je stanje Poincarčja poslabšalo. V zvezi < temi vestmi objavlja Poiricarejev zdravnik, da se državnikovo zdiavje sicer res le počasi boljša, da |,a oo take vesti popolnoma neosno-vane.
Krst parnika »Kraljica Marija«
Beograd, 6. marca. I V Splitu bodo iutri na svečan način in v prisotnosti Nj Vel. kraljice Marije krstili naš največji parnik »Kraljico Ma rijo«. last »Jugoslovanskega Lloyda«. Ob 20 je odpotoval iz Beograda poseben vlak z velikim številom Beograjčanov, ki se bodo udeležili sve Ičanega krsta
Lahen potr^ v Italiji
Rim, 6 marca. AA. Vest, ki jo je razširila brezžična postaja v Nauenu o močnih potresnih sunkih v Anconi, ki da so povzročili veliko škodo, ni točna. Uradno ugotavljajo, da je lahek sunek trajal le tri sekunde in da ni povzročil škode.
Važna nemško-romunska pogajanja na Dunaju
Prva pogajanja, ki se vršijo na podlagi načela preferenčnih carin
MasaiyLov nauk
Karel Čapek je te dni izdal drugil del evojili »Razgovorov z Masarykom«. Med drugim objavlja Karel Čapek tu^i Masarykovo izjavo o dolžnosti držav, da vodijo moralno politiko. Na konec te svoje izjave pravi Ma-earyk, da mu je bilo dano, da je mogel tudi kot poglavar države ostati zvest svojim idealom in da mu ni bilo treba menjati svoje vere v humaniteto in demokracijo in svojega iskanja resnice in nad vse etične in verske zapovedi ljubezni do bližnjega.
In nato zaključuje Masaryk svojo izjavo ta-ko-le: »Pravim si, da sem stal v neprestanem boju za lepšo bodočnost naroda in človeštva na pravi strani. Ta zavest zadostuje, da je življenje človeka lepo — ta kakor se pravi — srečno.«
A v resnici tudi ni lepše zavesti, ko ta, da je človek vedno storil svojo dolžnost in
da je v neprestanem boju za lepšo bodočnost naroda in človeštva bil ;edno na pravi strani. Vsa politika obstoji pravzaprav le v tem, da bi vsi ljudje stali na pravi strani, da bi vsi, ko Masaryk, mogli v visoki starosti reči, da so izvršili svojo dolžnost. Je to velika stvar in le malo ljudi je tako močnih in silnih, da morejo to dolžnost izvršiti do konca. Ni pač vsak človek Masajk, da bi bil močnejši od vseh mamil življenja. Vsak človek pa je lahko toliko Ma-saryka, da bo vsaj skušal izpolnjevati njegov nauk, da si bo vsaj prizadeval stati vedno na pravem stališču.
Zlasti pa, da bo na pravi strani v naci-jonalnem boju! Kajti samo od tega boja je odvisno, če narod v resnici napreduje ali ne. Tako n. pr. se je več ko enkrat oficiel-no razglašala potreba boja proti korupciji. Vsak tak apel pa je padel v vodo, ker ljudje niso stopili na pravo stran, ker so nihali med enim in drugim stališčem in zaradi komoditete segli po kompromisu. Ce pa ljudje ne bi nič drugega storili ko to, da bi ostali trdno na svojem stališču in da ee ne bi dali izvabiti na drugo stran tudi samo kot gledalci, bi morala korupcija sama od sebe.pasti, ker ne bi dobila rešilne sankcije od pasivnih ljudi, ki so tako korupcijo rešili, čeprav sami niso bili ko-ruptni.
Prav isto je tudi z našo gospodarsko osamosvojitvijo. Neštetokrat ta od vseh strani je bilo proklamirano, da moramo vsi predvsem kupovati od svojih ljudi. Nihče ni tajil, da je samo to pravo stališče, ali samo redki, zelo redki posamezniki so bili, ki 90 zavzeli to »tališče. Večina pa je ostala na drugi strani, a obenem govorila o potrebi gospodarske osamosvojitve. A besede, ta naj jih bo še toliko, niso nobeno dejanje.
Vsi vemo čisto točno, zakaj je bilo pri nas strankarstvo škodljivo, vemo tudi to, kaj bi bilo treba storiti, da nam ne bi moglo to nikdar več škodovati. Ni treba nič drugega, ko edino to, da zavoljo strankarskega interesa nihče ne zapusti pravega stališča, ki ga tudi brez nase volje in krivde ustvarja narodnostni boj. Vse to »mo znali, delali pa drugače in poedinci, ki so vstajali In skušali druge spraviti na pravo stran, da ne bi v strankarskih bojih pozabili na vsenarodni ideal, »o redno izgubljali vse bitke.
Tako je bilo leta in leta in zato je prišel 6. januar, da ne bi bilo več tako. Ni 6. januar samo državniški akt največje vrednosti, temveč je še mnogo več, odločen poskus, da v narodu zavlada pravo mišljenje o njegovih dolžnostih ta pravicah Kdor pravilno pojmuje 6. januar, ta mora hoteti, da bo v vsakem vprašanju, političnem, gospodarskem, kulturnem in socijalnem, zagovarjal le ono stališče, ki je za naš narod pravilno. Ta volja mora biti tako močna, da bo vsakdo hotel, da bo mogel na stara leta reči: tudi v tem velikem vprašanju sem bil na pravi strani; zato je tudi moje delo in moja zasluga, da je bilo to vprašanje prav rešeno.
Imeti to ambicijo, se pravi, biti res pravi jugoslovanski patriot, imeti to voljo, se imeti to hotenje, se pravi popolnoma iz-pravi v resnici izvrševati Masarykov nauk, vršiti svojo dolžnost do naroda. Danes pa je ta dolžnost obsežena v tem, da vsakdo po svojih močeh prispeva h konsolidaciji Jugoslavije. Kolikor je Jugoslovanov, toliko mora biti ljudi, ki se trudijo in ki se žrtvujejo, da se izvrši preporod jugoslovanskega naroda, kakor je bil zamišljen s 6.' januarjem.
Biti vedno na pravi strani, zagovarjati vedno pravo stališče, je pač najvišje zadoščenje in največja sreča, ki je za človeka dosegljiva. Ni mogoče želeti jugoslovanskemu narodu večje sreče, kakor da bi vsi Ju-
Berlin, 6. marca. AA. Na Dunaju so se pričela zaključna pogajanja o trgovinski pogodbi med Ruinunijo in Nemčijo. Z novo pogodbo se bo ukinil dosedanji provizorij. Vodja nemške delegacije je ministerijalni direktor Posse.
Dunaj, 6. marca. d. Romunska delegacija za nemško-romunska pogajanja o trgovinski pogodbi, ki so se pričela danes na Dunaju, je pod vodstvom glavnega tajnika trgovinskega ministrstva Cesarja Popescu-ja. Delegaciji je prideljen tudi nemški manjšinski poslanec Gonnerth. Na nemški strani se pogaja ministerijalni ravnatelj Posse in tajni svetnik Windel.
Gorica, 6. marca. v. Druga za drugo sta se razširili včeraj v Gorici vesti o dveh novih atentatih, od katerih se je eden izvršil na Bovškem, drugi pa blizu Cerkna.
V	sredo zvečer tik pred 20. uro je spremil finančni stražnik Josip Italia, nameščenec na cerkniški obmejni postaji, svojega poveljnika domov v Zelin. Nato se je spet vrnil na postajo. Med potoma pa — okrog 150 m daleč od želinskega razpotja — je iz bližnjega gozda nekdo nenadoma oddal strel iz puške proti stražniku, ki se je na biciklju vračal na svojo postajo. Finančni stražnik se je ozrl, skočil s kolesa, a tema mu ni pripuščala, da bi koga opazil. Zajahal je spet kolo in oddirjal na postajo, kjer je prijavil napad poveljujoči šarži. S postaje so takoj obvestili tudi idrijskega komisarja Tellinija.
Ta je s karabinerji, finančnimi stražniki in izvežbanimi agenti ter s policijskim psom takoj pričel preiskovati okolico. Zaprli so vse ceste in iskali okrog po gozdovih. Psa so odpeljali na mesto, kjer je po vsej priliki stal napadalec. Res je pes našel sled in ji sledil. Vodila je proti skupini hiš, ki ni ravno daleč od tistega kraja. Tam so so iztaknili tudi nekega fanta, Josipa Moškona po imenu. Takoj so ga prijeli, češ da je on iskani atentator. Fant se jih je spričo njihovega nastopa spočetka nekoliko ustrašil in ni vedel takoj dati odgovora na vprašanje, kje je prebil noč. To pa je bilo zadostno izpričevalo za karabi-nerje, da so ga kot atentatorja aretirali in
Kampanja proti poslanici jugoslovanskih škofov
Rim, 6. marca. n. »G e o ranile d Italia«, organ zunanjega ministrstva ostra napada zagrebške »Novosti« zaradi tega, kar so pisale o priliki poslanice nadškofa dr. Bauerja. »Giornale d Italia« proglaša trditve »Novosti« za neresnične, posebno trditev, da bi bili rimski papeži posredovali pri italijanski vladi zaradi preganjanja Slovanov. Rimski papeži natančno poznajo mejo svoje kompetence. Ta akcija nadškofa dr. Bauerja — pravi rimski list — je drzna akcija, ki je naperjena proti Italiji.
Demanti italijanskih izmišljotin
Zagreb. 6. marca. k. V jutrišnjih »Novostih« izide izjava Gani bega o očitanem pripravljanju vpada v Albanijo. Gani beg, ki živi v Beogradu, najodločnejše demontira vesti iz italijanskega vira o pripravljanju kakega vpada njegovih pristašev z jugoslovanskega ozemlja v Albanijo. Gani beg naglaša, da imajo v njegov dom pristop vsi pripadniki njegovega naroda. V teh njegovih gostih pa italijanski listi vidijo revolucijonarce. To pa Gani beg najodločneje zavrača.
Plebiscit o razpustu pruskega deželnega zbora
Berlin, 6. marca. AA. Ker je Stahlhelm predložil potrebno število podpisov za ljudsko glasovanje, je pruski notranji minister Severing odredil, naj se izložijo liste za ljudsko glasovanje o razpustu pruskega deželnega zbora.
Stahlhelm utemeljuje svoj predlog s tem, da sedanji pruski deželni zbor po Izidu zadnjih državnih volitev ne odgovarja več ljudski volji.
Glasovi o revoluciji na Portugalskem
Madrid, G. marca. AA. S portugalske meje poročajo, da Je izbruhnila v Lizboni revolucija. Podrobnosti manjkajo, ker je meja zaprta. Menijo, da je revolucija naperjena pr.oti diktaturi.
Nov finančni škandal v Parizu
Pariz, 6. marca. AA. Odkrili sq nov velik finančni škandal. Privatna zrakoplovna družba, ki vzdržuje poštno zvezo med Francijo in Južno Ameriko, je visoko pasivna.
»Le Flgaro« poroča, da znaša aktiva na stran le 25 milijonov frankov, dočim je 52 milijonov pasiv.
Komunistični »Humanlte« celo trdi, da ima družba pol milijarde frankov deficita. Splošno menijo, da družba ne bo stopila v konkurz, ker bo izgubo poravnala vlada.
goslovani dosegli to zadovoljstvo. Samo od njih je pa odvisno, da to dosežejo. In zakaj ne bi dosegli?
Na nemško-romunska pogajanja gledajo s posebnim zanimanjem, ker je pri teh pogajanjih vzet prvič za od obeh strani priznano bazo preferenčni carinski sistem.
Nemčija je v tem smislu tudi načelno pripravljena ugoditi romunskim željam glede kontingenta. Vendar pa bo za Nemčijo bržkone potrebno, da si bo za sklenitev kon-tingentnega dogovora z Romunijo poprej priskrbela pristanek drugih držav, da spravi dogovor v sklad s klavzulo največjih ugodnosti. Podobna potreba bo obstojala najbrže tudi za Romunijo. Glede na to bo dogovor, ki bo, če le mogoče podpisan kar na Dunaju, od obeh parlamentov odobren šele, ko se dobe vsa privoljenja.
odvedli v Idrijo.
Preiskiva pa se je nadaljevala včeraj ves dan. Aretirali so še celo vrsto ljudi. Deloma so jih izpustili, deloma pridržali.
Drugi atentat se je izvršil včeraj popoldne na Bovškem. Obmejni miličnik Anton Patrocinio, ki je nameščen na Logu, je včeraj popoldne okrog 15. ure s kolesom odšel proti Bovcu po glavni cesti, ki veže žago z Bovcem. Ko pa je prišel do mostu, sta izza bližnjega zidu padla nenadoma dva strela iz samokresa. Eden ga ni zadel, drugi mu je preluknjal klobuk tik nad fašistovskim znakom. Patrocinio se je vrgel na tla in čakal še nadaljne atrele, a jih ni bilo. Potem je pa spet skočil na kolo in oddirjal nazaj na Log. Od tam so obvestili okoliške karabinerske postaje in goriško policijo.
Iz Gorice so prispeli specializirani agentje s svojim avtomobilom, iz Tolmina je prišel komisar Bezzi s svojimi karabinerji. Obkolili so vso cesto in bližnje kraje, aretirali več mladih ljudi, za napadalcem pa niso našli nobenega sledu. Snoči je odšel iz Gorice tudi podkvestor Barile, ki mu je prefekt Tiengo sam dal podrobna navodila. Na Bovško se je odpeljal tudi go-riški fašistovski pokrajinski tajnik Ave-nanti.
Pravijo, da sta bila napadalca dva in da sta atentat blizu Zelina in napad na bovški cesti istega izvora. Listi pa so seveda takoj začeli bobnati, da so bili atentatorji jugoslovanski »orjunafti«.
Nižanje plač v Nemčiji
Berlin, 6. marca. AA Uprave državnih ln pruskih podjetij so odpovedale vsem svojim delavcem mezdne pogodbe z 31. marcom. Ta ukrep Je v zvezi s predstoječim znižanjem uradniških plač. Podobno je državna oblast priporočila občinam, njihovim zvezam ln vsem ostalim, državnemu nadzorstvu podrejenim Javnim ustanovam. Pokrajinski predsednik Brandenburga Je odredil, da so mu predložili točen pregled vseh plač in prejemkov uradnikov ln nameščencev Berlina. Mnogim občinskim uradnikom so na podlagi tega primerjalnega pregleda znižali plače in jih izenačili s prejemki državnih in pruskih uradnikov. Mesečno bodo s tem prihranili 2 milijona mark.
Nemško veleletalo za Francijo
Ltibeck, 6. marca. AA. V pomorskem letališču Travemlinde so preizkukill veleletalo, ki ga Je naročilo francosko letalsko ministrstvo iz svojega reparacijskega računa. Letalo Je zgradila berlinska tvrdka Rohrbach-Metallflugzeuggesell-schaft. Po končanih poizkusnih poletih bo letalo poletelo v etapah iz Severnega morja preko Kanalskega preliva do Biskajskega zaliva ln
Tintnik vrgel v kralja
Bukarešta, 6. marca. AA. Romunski kralj Karol je nepoznan posetil več policijskih stražnic in bolnic. Listi poročajo, da je v neki stražnici policijski narednik vrgel v kralja tintnik, ker ga ni spoznal. Bil je nekoliko vinjen. Ko se je kralj dal spoznati, je stražnik postal trezen in sklical svoje tovariše. Karol je pri po-setu bolnic opazil, da *o manjkali zdravniki.
Ko se je vrnil v palačo, je takoj odstavil več višjih uradnikov, ki so zakrivili te razmere.
Zastrupil sebe in vso družino
Zagreb, 6. marca. k. Zagrebški trgovec Sp. rter, ki mu je šla v zadnjem času kupčija zelo slabo, je predvčerajšnjim skušal zastrupiti sebe in svojo rodbino. Dal j* najprej svojemu otroku, potem svoji ženi in nazadnje Je še sam zavžil precejšnjo dozo veronala. Ko so sosedje opazili, kaj se je zgodilo, so hitro poskrbeli za zdravniško pomoč, nakar je bila vsa rodbina prepeljana v bolnico, kjer so Ji nudili potrebno pomoč. Čeprav je njihovo stanje precej nevarno, vendar pričakujejo, da bodo vsi rešeni.
Silen mraz v srednji Evropi
Berlin, 6. marca. AA. V Srednji Evropi vlada še vedno silna zima. Iz fllezlje poročajo, da je tam 20" pod ničlo. Interlaken v Švici Je zaradi velikih snežnih plazov odrezan od sveta. Sneg je na več krajih porušil železniško progo in zasul ceste. Tudi v Oberlandu pri Zweiliit-schinen je železnica porušena. Železniški promet pri Loetschbergu je prekinjen. V švicarskih Alpah so snežni plazovi porušili mnogo plazov.
Iz Alzacije, Srednje Francije ln rhonske doline poročajo o povodnjih, ki so napravile ogromno materijalno škodo.
Seja maribor. mestnega mladinskega sveta
Maribor, 6. marca.
V	magistratni sejni dvorani je bila snoči prva letošnja seja mestnega mladinskega sveta, ki jo je otvoril in vodil načelnik občinski svetnik dr. Pavel Strmšek. Udeležili so se je tudi vsi šolski voditelji in razni drugi javni delavci. Dr. Strmšek je najprej poročal o dosedanjem delovanju mestnega mladinskega sveta. Za njim pa je vodja zdravstvenega doma dr. Vrtovec govoril o potrebi šolske kuhinje. Zavzel se je za to, da se vživanje mleka med mladino čim bolj razširi. Zaradi tega je predlagal, naj se pozove na pomoč občina, ki naj poskrbi, da bo za enkrat vsaj 30 najpotrebnejših otrok dobivalo vsak dan skodelico mleka in kos kruha, dočim naj bi se pozneje mleko dajalo sploh vsej šolski deci.
O tem vprašanju so govorili še ravnatelj dr. Tominšek, voditelja Grčar in Alt, upravitelj mestnega mladinskega doma Kutin in nato so soglasno sprejeli sklep, da se ta akcija čimprej uvede.
dolski voditelj Luckmann je predlagal nadalje, naj se za Magdalensko predmestje čimprej uredi dnevno zavetišče. Njegov predlog bodo predložili mestnemu občinskemu svetu v odobritev. Vodja socijalno-političnega urada mestnega magistrata g. Braner je govoril o smernicah za sprejem otrok in mladine v počitniške kolonije, ki naj bodo enotno določene v sporazumu z mestnim fizikatom, zdravstvenim domom in vsemi prizadetimi organizacijami. — Slavoj Dimnik, vodja banovinskega Dečjega doma, je govoril o pogubnih posledicah beračenja otrok po mestu, ki se je v zadnjem času silno razpaslo. Zavzel se je za najodločnejše protiukrepe. V tem smislu bodo izdali tudi poziv na javnost. Prav tako se mora prepovedati tudi sodelovanje otrok pri kakršnihkoli javnih zbirkah. Na predlog strokovnega učitelja Lavrenčiča je dr. Strmšek še pojasnil, da bo otroško igrišče, ki je zelo nujno potrebno, ustanovljeno v najkrajšem času. Mestni gradbeni urad že izdeluje potrebne načrte. Ob sklenitvi so še sklenili, da se bo na prihodnji seji temeljito obravnavalo vprašanje o moralni pokvarjenosti otrok pod 14. letom starosti.
Pravilnik o gradnjah v režiji
Beograd, 6. marca. AA. Ministrstvo za gradnje je izdalo pravilnik o izvršenju gradenj v režiji. Po tem pravilniku se morajo vršiti vsa dela in vse instalacije, ki se napravijo v javnem interesu. Izjemo tvorijo samo ona dela, za katera velja čl. 8 zakona o državnem računovodstvu. Drugače se ne smejo nobena' dela začeti, dokler ni zagotovljen potrebni kredit pri pristojni oblasti. Dela se morajo izvršiti izključno v okviru proračunske svote vldirane na podlagi dokumentov. Posebne odredbe pravilnika veljajo za dela, ki se opravljajo v popolni režiji, druge odredbe pa spet za ona dela, ki se opravljajo v mešani režiji.
Beograd, 6. marca. AA. V najkrajšem času bo
objavljen in uveljavljen pravilnik o standardizaciji prevodnikov (žic za električne vode). Centrala industrijskih korporacij, zveza elektrotehničnih podjetij in tovarne za kamen so ta pravilnik pozdravile.
Zveza industrijcev kamena
Beograd, 6. marca. AA. Na pobudo nekaterih velikih podjetij za kameno industrijo se je v Beogradu ustanovila Zveza industrijcev kamena kraljevine Jugoslavije. Začasna uprava je poslala pravilnik v odobritev ministru za trgovino In industrijo.
Sneg v Beogradu in Splitu
Beograd, 6. marca. 1. Po dveh dneh severnega vremena je pričelo danes popoldne snežiti.
Split, 6. marca. n. Davi je začel v Splitu padati sneg, ki pa je vsled toplega vremena kmalu skopnel. Samo na hribih je še ostal.
flctcZic
Ljubljana, sobota, 7. marca. 12.15 Mešan program (plošče).' 12.45 Novice iz današnjih dnevnikov. 13.00 Časovna napoved, nato reproducirana glasba. 13.30 Borzne vesti. 18.00 Viktor Pirnat: Marijan, biser Dalmacije. 18.30 G. B. Pleničar: Šahovska ura. 19.00 Filozofija evangelijev (dr. Veber). 19.30 Ga. Orthabor: Angleščina. 20.00 Slovenske narodne pesmi; bariton solo z orkestrom. 21.00 Prenos s plesnega turnirja. Dravske banovine in Zvezde. 22.00 Časovna napoved, šport, vreme. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, nedelja, 8. marca. 9.00 Ing. Jože Černe: 0 poljedelstvu. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.20 Ferdo Jelenc: Nauk o serviranju. 11.00 Radio orkester. 12.00 Časovna napoved, vesti, plošče. 15.00 Gdč. A. Lebar: Deklo — čuvarica ognja v templju. 15.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 16.00 Radio orkester. 17.00 Ljudska igra.
20.00 Prenos iz nar. gledališča v Beogradu. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 ila\vai-jazz.
23.00 Napoved programa za nasledn.;i dan. Zagreb, sobota, 7. marca. 12.30 Sneg in vre-
m ;. 12.35 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Radio orkester. 18.30 Novice. 19.50 Uvod k prenosu.
20.00 Beograd: opera.
Zagreb, nedelja, 8. marca. 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Opoldansko zvenenje. 12.05 Dopoldanski koncert (dalje). 12.30 Kuhinja. 17.00 Komorna glasba. 19.30 Iz sv. pisma. 20.30 Koncert radio orkestra. 21.50 Novice in vreme.
22.00 Večerni koncert.
Beograd, sobota, 7. marca. 11.30 Plošče. 12.35 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Dnevne vesti. 10.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi.
17.30 Popoldanski koncert Radio orkestra. 19.20 Moskva — srce Rusije. 19.50 Uvod k prenosu.
20.00 Prenos opere.
Beograd, nedelja, 8. marca. 9.00 Prenps h Sa-borne cerkve. 10.30 Poljedelstvo 11.00 Plošče.
12.30 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Plošče. 19.30 Mladi pesniki. 20.30 Ruski pevski zbor. 20.80 Ruski pevski zbor (pravosl. cerkveni zbor). 21.30 Harfe. 22.00 Novice. 22.20 Po Evropi.
Dva nova protifašistovska atentata na Goriškem
Neznani napadalci streljali na miličnika in finančnega stražnika
Kako se bo vršil popis prebivalstva
Pravilnik o popisu prebivalstva in
Ljubljana, G. marca.
Po zakonu « ljudskem štetju bo popis kmetijskih gospodarstev o polnoči med 31. marcem in 1. aprilom. Po pravilniku vodi popisovanje oddelek splošne državne statistike v predsed-ništvu ministrskega sveta in sicer za dunavsko, moravsko, vardarsko in zetsko banovino ter za področje uprave mesta Beograda neposredno, 'a Dravsko, Savsko iii primorsko banovino preko statističnega urada v Zagrebu, za Vrbasko Ut Drinsko banovino pa preko statističnega urada v Sarajevu.Fopis bodo nadiirali banovinski p»-pisni odbori, okrožni inšpektorji in okrajna glavarstva. Organi xa popis so občinske oblasti, občinski popisovalni odbori in popisovalci. Za vpisovanje podatkov o prebivalstvu, gospodarstvih in živini, v mestih pa tudi o poslopjih služijo posebni formularji. Predsednik ministrskega sveta lahko dovoli na utemeljeno prošnjo, poslano oddelku splošne državne statistike v pred-sedništvu ministrskega sveta, poedinim mestom, da rabijo v svoje svrhe poleg splošnih formularjev Se druge formularje v svrho zbiranja podatkov o lokalnih razmerah. Dotični stroški gredo na račun občine.
V	vsaki banovini določi ban takoj, ko prejme ta pravilnik,
banovinfski popisovalni odbor, ki mu načeluje on sam. Banovinski popisovalni odbor obstoji iz 10 do IS članov iz krogov upravnih in cerkvenih funkcijon&rjev ter predstavnikov gospodarskih iu kulturnih ustanov, med katerimi morata biti po -en strokovnjak socijalno zdravstvene statistike in poljedelstva. Banovinski popisovalni odbori so dolžni redno obveščati preko okrožnih inšpektoratov, oz. mestnih po-glavarstev o pravilnem popisovalnem poslovanju in skrbeti, da bo popisovanje pravočasno izvršeno v vseh občinah. Okrajna glavarstva raz-dele občinam popisovalne formularje in bodo napsredno nadzirala rjihovo delo, poročila pa predložila banovinskim popisovalnim odborom. Ob primernem času pred popisom naj se z javnimi rrrglasi in drugimi objavami na primeren način pojasni ljudstvu splošna važnost popisa. Banovinski popisovalni odbori bodo poskrbeli, da bodo vsi javni uslužbenci in sploh vsi, ki jim bo poverjeno to delo, med popisovanje n oproščeni svojih službenih dolžnosti, kakor tudi, da se med popisovanjem po možnosti ne bodo vršile velike prire litve (zborovanja, svečanosti, sejmi itd., da bodo lahko gospodarji med popisovanjem doma. Funkeijonarji banovinsitih popisovalnih odborov se bodo takoj po prejemu poročil od vseh mestnih občin in okrajnih glavarstev dotične banovine pobrigali, da se pošlje popisovalno gradivo splošni državni statistiki v Beograd, o*, statističnima uradoma v Sarajevu in Zagrebu.
Kar se tiče občin, mora vsaka v svrho hitrejšega in točnejšega popisovanja sestaviti občinski popisovalni urad, ki bo sestavljen iz S do 7 članov, od katerih odredi enega občinska oblast za predsednika. Člani teh odborov bodo iz občinskih svetnikov >n drugih uglednih, to delo sposobnih občanov.
Med njimi mora biti najmanj en član občinskega kmetijskega odbora. Temu odboru poveri občinska oblast ves posel in mu dodeli potrebno šteivilo pomožnega osobja. Vsaka občina, oz. popisovalni urad bo najprej kontroliral po občinskih mapah in drugih pomožnih sredstvih meje občinskega ozemlja in vsakega kraja posebej, že obstoji občina iz več krajev.
Občinski popisovalni odbori morajo takoj razdeliti občine na manjše popisovalne edinice. Eno popisovalno okrožje mora obsegati okrog 250 prebivalcev ali okrog 50 posestev. Pni določanju teh okrožij se moraijo odbori ozirati na to, ikoliko so hiše oddaljene druga od druge. Vojašnice, bojne ladje in druge n stanove vojske in mornarice, da:lje železniške postaje s pripadajočimi poslopji v področju eoie občine, se smatrajo po pravilniku kot posebna popisovalna okrožja.
živine na vsem drž. teritoriju
V	večjih mestih se lahko organizirajo po potrebi iz več popisovalnih okrožij popisovalni rajoni. Ko bodo končana pripravljalna dela, odrede občinske oblasti potrebno število popisovalcev, to je organov, ki bodo opravljali popisovanje po hišah. Za to delo se morajo vzeti v prvi vrsti javni uslužbenci, ki služijo in stanujejo na področju občine, v drugi vrsti pa pridejo v poštev kot popisovalci duhovniki, stanujoči na ozemlju občine, ter dragi odrasli pismeni občani, sposobni za popis.
Občinska oblast se mora pobrigati, da popisovalci dobe v primeru potrebe brezplačna prevozna sredstva. Popisovalci in člani popisnih odborov se smatrajo pri opravljanju popisovanja za javne uslužbence in jih zato varujejo rsi zakonski predpisi, ki so veljavni za javne uslužbence v službi. Če bi popisovalec naletel na kake zapreke, naj takoj o tem obvesti občinski popisni odbor. Da bi popisovalec lahko dobro in o pravem času izgotovil svoje delo, bo, ko prejme vse potrebne stvari, pričel že dne 29. marca * raznašanjem in delnim izpopolnjevanjem popisnih poli. V vsaki domačiji naj se obrne na starešino domačije ali na njegovega zastopnika. V pravilniku je nadalje predvideno vse, da se bo pri popisovanju najstnik* tneje pazilo na vse podatke tako, da bo possl opravljen čini najveatnejše v določenem času.
lavno zborovanje v Litiji
Da prouči težnje to potrebe tržanov ter možnost sanacije gospodarske krize, je sklical litijski sreski načelnik javno zborovanje obrtnikov, vseli prosvetnih delavcev, javnih funkoi-jonarjev, duhovščine itd., Iii se je vršilo v četrtek 5. marca t. 1. ob 'A3. uri na litijska osnovni šoli.
Zborovanje je otvonil sreski načelnik g. Franc Podboj uvodoma omenjajoč zgodovino jugoslovanske ideje, od njenega nastanka pa vse do danes. Toda vsi dolgoletni napori za notranjo konsolidacijo države že od njenega poč«tka niso rodili resničnega uspeha in zadovoljstva v narodu. Šele v znamenitem 6. januarju nam je pokazal naš kralj novo smer, smer dela in zmage. Gospod niačelnik je izredno pov-daiiil, da je treba m o mentalno imeti stalno v vidu, da je gospodarska kriza splošna, torej evropska in je zategadelj vsak dosledno stopnjevan pesimizem odveč in škodljiv. Zasavje pa je eno izmed najtežje prizadetih predelov, vsted okolice, premogovne in tekstilne industrije, kateri je mnogo tisoč delavcev izročenih naravnost na milost in nemilost. Več podjetij ima vsled slabe kupne moči konziuneutov že napoljnjene shrambe blaga, katerega ne more oddati. Saimoobsebi umevno je, da so v takem stanju redukcije delavstva dan za dnem večje. Lotimo pa se intenzivno dela, vardujrno in rešeni 'bomo. Nato je zaprosil g. načelnik Podboj vse navzoče, da izrazijo svoje želje in težnje, katere si je sproti noti ral, da jih sporoči gosp. banu.
K besedi se je oglasil član banskega sveta in župan v Litiji g. H. Lebinger. Poudarjal je spremembo nekaterih določb glede davščin, ki pa so posebno litijsko občino težko prizadele. Prejšnje čase, je plačevala litijska predilnica okoli 60% davščin celokupnega občinskega proračuna, sedaj pa ne plača niti toliko, kolikor znašajo stroški za šolske knjige in zvezke ter nekatere druge občin sl; e dejatve za predilni-ške otroke. Vsi občani so težko prizadeti z uvedbo kuluka kot novega davčnega bremena. Tudi je za naše kraje neizvedljiv. Prosi, da se za leto 1930 kuluk popolnoma črta, za bodoče pa računa za vsaiko kategorijo cest mesto treh samo eno enoto. Z gradnjo zasavske ceste bi se dalo brezposelnim zaslužka in kriza bi biila premagana. Zelo potrebna je tudi ustanovitev lastne litijske fare.
Zborovalec g. Rancinger, zaposlen v predilnici, podčrtava težko obremenitev delavstva s kuluikom. Previsoke so mu tudi cene mesa, ki v primeri s cenami mnogokrat tudi kvalitativno ne odgovarja.
Gostilničar g. V. Sribar predlaga znižanje banske in občinske trošarine, ki naj se izterjava takrat, ko se blago stavi v promet. Zahteva znižanje ali pa oelo odpravo veseličnih
taks, katere bi država sigurno pridobila na trošarini. Povečan konzuni vina pa bi odpravil krizo v vinogradništvu. Vsled zabranjenega izvoza kostanjevega lesa mu je padla cena za 100%.
Proti previsokim tarifam bolniške blagajne sta govorila g. J. Borišek in V. Šribar. Delavca od naravnost neverjetno visokih vsot, katere mdustrijaloi vplačujejo, nič ne prejemajo.
/zborovalec g. E. Koprivnikar prosi sreskega načelnika, da bi se v bodoče pni oddaji vseh ja viri h del vpoštevato tudi obrtnike domačine.
Po mnenju g. Šegule naj bi država že končno enkrat preprečila Trboveljski premogo-kopni družbi večno izigravanje rudarjev glede zaposlitve. Ako se družba na ukloni, naj bi se našel način za prisilno podržavljeuje rudnika.
Sreski načelnik g. Franc Podboj se je po končani debati zahvalil vsem zborovalcem za pozornost in stvarne predloge, katere bo čim preje predložil g. banu, nakar je zborovanje ob 4. uri zaključil. Slična javna zborovanja so mnogo boljše nadomestilo za izraz javnega mnenja, kot pa vsi politični shodi iz prejšnjih časov.
Utonil je Franc Stopar lesni tfrgovec iz Rečice
Rečica ob Paki.
Včeraj je »Jugoslovan« že podrobno poročal o smrtni nesreči savinjskega splavarja. Smrtno ponesrečil se je Franc Stopar, po domače Matjaž, posestnik in lesni trgovec iz Rečice v Savinjski dolini.
Vest o njegovi tragični nesreči se je bliskoma razširila po vsej Savinjski dolini. Stopar je peljal svoje prve splave v Zagreb. Ponesrečenec je bil 35 let star in žaluje po njem žena in ilva nepreskrbljena otroka. Žalujoči družini naše sožalje!
Krvav spopad v Gočevi pri Sv. Lenarta
Napadalec prosil svojo žrtev odpuščanja Maribor, 6. marca.
Snoči so v neki gostilni v Gočevi pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah popivali domači fantje. Med njimi je zaradi preobilno zavžitega vina nastal prepir in nato še pretep. ‘28-letni posestniški sin Feliks Kocbek je z nožem prerezal trebuh 18-letnemu posestniškemu sinu Feliksu Letniku tako silovito, da so mu izstopila čreva. Težko ranjenega Letnika je najprej za silo obvezal domači zdravnik iz Št. Lenarta, ki je tudi odredil, da ga takoj prepeljevo v mariborsko bolnico.
Napadalec je po svojem dejanju izginil in ga niso mogli izslediti. Danes pa, ko je bil Letnik v bolnici operiran, se je Kocbek sam javil pri njem in ga s solzami v očeh skesano prosil odpuščanja. Letnik mu je seveda odpustil. Vkljub temu pa so Kocbeka seveda areritali in ga izročili sodišču. Težko ranjeni Letnik je za enkrat izven nevarnosti za življenje.
Tragično končana s vadba na Dolenfskem
Šikocijam, 6. marca.
Pr« tedni se je vršila v Orečjih pri Šmarjeti svadba pni posestniku Igliču, ki se je zelo tra-gi.čiio končala. Zbiralo se je mnogo ljudi. Poleg številnih povabljencev je bil na svadbi tudi zidar Franc Šutar, ki je imel skrbeti, da svatom ni manjkalo jedi in pijače.
Kakor je pač navada, da hodiijo fantje vogla-nitii, »e je zgodilo to tudi na tej svadbi. Uljudni Franc Šutar jim je v vsakem pogledu dobro postregel, dal jim je dva škafa vina, katero so fantje v kratkem času popili. Vina je bilo pa le preveč k posledica je bila, da so se fantje opili in zahtevali znova pijače, nakar jim je Šutar odvrnil, da jim da radevolje potic in drugih sličnih dobrin — le vina ne.
Med prerekanjem je gostom v hiši zmanjkalo pijače. Imenovani Fr. Šutar se je hitro odpravil v klet, katera se nahaja le nekaj korakov od hiše. Vendar je ta kratka oddaljenost zadostovala pijanim in posurovelim fantom, da
so Sutarja korporativno napadli in ga * kodi pobili na tla.
S tem se je seveda veselo svatovsko razpoloženje nehalo. Naslednjega dne je moral močno poškodovani Šuitar v bolnico v Novo mesto, kjer je radi izkrvavitve in težkih telesnih poškodb 21. februarja podlegel.
Glavni voditelj pijanih napadalcev je bil posestnik Kirar iz Osrečja, ki se je nekaj dni po tem dogodku poročil. Ni pa se dolgo veselil medenih dni, kajti čez dni po poroki so ga odvedli orožniki v novomeške zapore, kjer čaka zaslužene kazni.
Zločin šolskih otfrok
Sevnica, 4. marca.
J. K., 10 let stari učenec tukajšnje osnovne šole je nepoboljšljiv deček. Kot nezakonski otrok je prišel s svojo materjo iz Pregrada, kjer si je mati težko služila vsakdanji kruh in je vsled tega najbrž otrokovo vzgojo zanemarila. Ogrožal je že svoje součence z nožem in kamenjem tako, da si nekateri iz oddaljenih krajev niso upali več v šolo. Višek svoje drznosti je dosegel pred nekaj dnevi. Na poštnem uradu je prevzel navadno pismo za neko osebo, o kateri je vedel, da pismo pričakuje. Pismo je odprl in našel v njem to kar je pričakoval — denar. V pismu najdeni denar je do 30 dinarjev ves zapravil.
Nezakonski St. je zažgal svojim rediteljem gospodarsko poslopje in jim povzročil s tem veliko škodo. Tudi pri neki mu zaupani prodaji se je postavil na stališče komunizma in je delil izkupiček z obrtnikom, ki mu je bil prodajo zaupal.
13 let stara šolarka Gl. je služila pri dobrem posestniku. Dobila je poželjenje po boljših stvareh kakor je vsakdanji črni kruh. Napisala je listek b prošnjo za posojilo 600 Din in podpisala svojega gospodarja. S tein listkom se je podala k uglednemu sevniškemu obrtniku in izjavila, da jo pošilja njen službodajalec. Ker je isti premožen in uživa zaupanje, je deklica zaprošeni znesek brez nadaljnega sprejela In ga gladko zapravila.
Kako težavno stališče ima s takimi izprijenimi nesrečneži učiteljstvo, o tem ni teeba komentarja. Pouk je brezuspešen, drugih sredstev pa ni na razpolago.
Sreski šolski nadzornik g. Dernovšek je glede posebne vzgoje take zanemarjene mladine pred kratkim objavil lep članek.
Velika sleparija
»Amerikanski« denar za cerkvico je poneveril
Jesenice, 5. marca.
Pred par dnevi je bilo videti na jeseniška postaji inteligentnega moškega, ki ga je orožniška ekskorta gnala uklenjenega na ljubljanski vlak. Bil je to duhovnik M. Č., župnik Iz oko lice Šibenika, ki je imel težko goljufijo na vesti.
Dalmatinci, bivajoči v Ameriki, kamor so se pred leti izselili, so si od svojega zaslužka pri-trgati in zbrali večjo svoto denarja z namenom, da se postavi nekje v okolici Šibenika cerkvica. Ko bi se vrnili na stara leta v svojo domovino, ali pa, ko bi prišli na kratek oddih v svojo domovino, naj bi jim bila cerkvica v trajen spomin na težko delo v tutjini,
M. Č. je denar prejel, vendar ni sezidal božjega lirama, ampak denar deloma porabil v druge svrhe, deloma pa so ga našli naloženega na raznih vložnih knjižicah. Ko so se ti naši »Američani« oglasili iz tujine in vprašali, kako je kaj z njihovo novo cerkvico, so dobili žalosten odgovor, da cerkvice ni! Ogorčeni nad dejanjem svojega dušnega pastirja, so javili delikt pristojnim oblastveni, ki so začela krivca iskati, vendar, ko je ta zvedel o lem, se ni počutil več varnega in je odnesel pete v inozemstvo, kjer so ga naše oblasti zasačile v Hamburgu. Tu je bil prijet in po nemških oziroma avstrijskih oblastvih predan jeseniškemu obmejnemu policijskemu komisarijatu, ki ga je predal dalje sodišču v Šibeniku, kjer se bo moral zagovarjati za svoje nepošteno delo.
Cuida:
Faipmncu?
‘Roman
17
Farnmor je pristavil a porogljivim nasmehom: »Plesa, ki je sijajno uspel.« Videti je bilo, da mu ta povest ni všeč.
»Dragi Dormer,« je odgovoril pripovedovalcu, dobrodušnemu velikobritanskemu častniku, ki je bil na dopustu. »Moža, ki se da ukrotiti kakor psiček, ni škoda, tudi če gre k vragu. rlo zgodbo pripovedujte ženskam, te vam bodo rajši verjele. Jaz pa mislim, da je imel nesrečni Vasarh61y še druge važnejše razloge, da je tako žalostno končal — morda so mu dolgovi zrasli čaz glavo!«
Zasmejal se je ter se povrnil k igri, ki jo je dobil, ker ni bilo lady Vavasourjeve poleg, kakor je bil sploh uverjen, da zmaga povsod, naj se česarkoli loti v življenju.
Komaj so končali igro, je vstopil sluga in naznanil, da so konji pripravljeni. Farnmor je obljubil, da se udeleži izleta. Na to naznanilo je šel iz biljardne sobe v družbi z Dormerjem.
»Glejte, kako je videti ljubka ta lepa tigra! In vendar ima okrutne, brezsrčne kremplje in njeno dražestno igranje pogubi vsakogar, ki si ga je izbrala za zabavo,« je mrmral Dormer, ko sta hodila po dolgi galeriji, vo-
deči iz biljardne dvorane v vežo. Spomini na žalostni dogodek v Biarritzu so ga razkačili.
Lepa tigra, kakor je nazval lady Vavasourjevo, je stala tedaj v krogu mnogih gospodov na stopnišču. V eni roki je držala z dragulji ozaljšan ježni bič, z drugo pa dolgo vlečko svoje vijoličaste jahalne obleke. Farnmor jo je zagledal in odgovoril Dormerju s hladnim smehom:
»Kako ste danes strašno poetični, VVill! Ali je tudi vas morda kdaj ranila?«
»Mene? Ne! Toda vas bo.«.
»O, bodite brez skrbi, prijatelj, slabo me poznate!«
»Toda njo poznam in stavim pet proti eni, da vas ja vzela na muho. Jaz sem vas hotel samo posvariti.«
»Kar tiče stave,« je odgovoril Farnmor z ledenim glasom, »velja — sprejemam jo. Svarilo pa je bilo odveč, dragi Dormer! Ce bom potreboval sveta, vas sam poprosim zanj.«
Farnmor se je pridružil majhni skupini na stopnišču, odrinil spretno in brezobzirno svoje tekmece, vedel markizo na dvorišče in ji pomagal zajezditi ognjevitega, španskega dirkača. Toda lepa lady skoraj ni potrebovala pomoči. Bila je izvrstna jahačica in skočila je na sedlo kakor ptič. Ko je oddirjala skozi na stežaj odprta bronasta vrata grajskega dvorišča in se je španski čistokrvni konj vzpenja in brcal pod njo, je bila videti zapeljivejša kakor kdaj poprej v svoji razvnetosti in •«-rdelosti. Ko je Farnmor videl, kako je lepa ženska s stisnjenimi zobmi krotila ponosno žival z bičem, ga je za hip izpreletela misel, da je osnova njenega značaja
krutost. Bila je to krutost mlade mačke, ki se igra s svojo žrtvijo iu meče v zrak pliča strtih peroti, da ga vidi vzletati in se more pasti nad njegovo nemočjo.
V	tem hipu ga je zopet prevzelo sovraštvo do Ma-rion Vavasourjeve, ki jo je občudoval proti svoji volji. »Plesala je v blesku svojih diamantov tisti večer, ko ,se je oni nesrečnež zaradi nje ustrelil,« je pomislil. »To že verjamem. Kakšni tepci so moški, da se more taka ženska z njimi poigrati!« Toda ko ga je dvajset minut pozneje poklicala k sebi s svojim očarujočim nasmeškom, je zdirjal k njej ter docela pozabil na svoje sovraštvo. Vse prejšnje modre misli so bile pozabljene in bil je presrečen, ko sta zavila na stransko stezo in mu je lady Vavasourjeva rekla: »Ce pojdem letos na Angleško, tedaj boste tako prijazni, da me sprejmete na svojem gradu v Erlebru.«
»Z veseljem! Izza časov Marije Stuartove ni bilo še tako lepe in dražestne gostje med zidovji starega samostana kakor ste vi, markiza.«
»Ah da,« je odgovorila, »Marija Stuart je živela nekaj časa v farnmorskem gradu kot ujetnica. Žalostni spomini! Skoraj me je strah priti tja. Morda nameravate tudi mene tam zapreti?«
Farnmor se je sklonil in ji pogledal v oči. Običajna hladna umerjenost je izginila z njegovega obličja. »Ali naj vam povem, da si tega resnično želim?« ji je zašepetal v nežno ušesce.
Vajeti so ležale konjema na vratovih; počasi »ta jahala po mehki, zeleni trati pod čarobno listnato streho, skozi katero se je tu pa tam prikradel solnčni žarek.
Stran 4
JUGOSLOVAN
Sobola, 7. marca 1931.
Jz Dravsfee feanoviuc
d Službeni list kr. banske uprave Dravska banovine St. 17. z dne 7. marca 1931. ima sledečo vsebino: Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah z njegovimi izpremembami in dopolnitvami; Uredba o izpremembi naziva občine Lajtersberg; Odlok o izpremembi imena vasi Lajtersberg; Odredba glede nabave tujih plačilnih sredstev; Okrožnica glede nabave trsja; Razglas glede ljudskega dela; Popravek k naredbi o gorskih vodnikih; Objave banske uprave o občinskih trošarinah, li jih bodo pobirale občine v letu 1931.
d Letna poročila ustanov. Kr. banska uprava razglaša: Vse uprave ustanov (zadužbine) mo po § ‘23. zakona o ustanovah, objavljenega v Službenem listu kraljevske banske uprave dne 2. X. 1930., kos 28. dolžne, odpošiljati ustanovni oblasti, t. j. kr. banski upravi, odnosno če se poslovanje ustanove razteza na več banovin ali vso kraljevino, ministrstva prosvete, skupno z bilanco letno poročilo o svojem delu in to v izogib kazenskih posledic najkasneje v roku treh mesecev od zaključka poslovnega leta. Ustanove, ki jih upravljajo javne oblasti, pa morajo odpošiljati ustanovni oblasti letno poročilo o vojem delu.
d Pravnozgodovinski izpiti. K pravnozgodovinskemu izpitu, ki so se vršili na juridični fakulteti v Ljubljani od 16. februarja do 8. marca, se je priglasilo koncem zimskega semestra 86 kandidatov, doslej daleko najvišje število. Od teh je napravilo 9 kandidatov izpit z odliko (12%), in sicer 1 kandidat z odliko iz dveh predmetov, 8 pa z odliko iz enega predmeta, in to šest iz rimskega prava in dva iz cerkvenega prava), 10 kandidatov z dobrim uspehom (26%), 33 z zadostnim (43%) in 15 z nezadostnim uspehom (19%). 10 kandidatov je odstopilo od izpita. Najstarejši kandidat je štel 77 let.
d Licitacije za carinske objekte v Dravski ba-vini. Dne 16. aprila t. 1. bo ofertalna licitacija v računsko ekonomskem oddelku ministrstva za javna dela v Beogradu, Masarykova ulica 2, za gradbo carinskih objektov v 3. skupinah (v Leskovi dolini, Otoški dolini, Kalce in Hoter-ščici; nadalje Žiri, Savodenj, Leskovica in Sorice, ten Kranjska gora, Rateče, Podkorensko sedlo, Sv. Ana, Sv. Ana-Ljubelj in Jezersko). Dne 17. aprila bo pa licitacija za nadaljne štiri skupine (1. Holmec, Prevalje, Ojstrica, Gornja Vižinga in Gornja Kapla; 2. Sederovci, Cankova, Sodica, Torakova, Mali Dolenci, Hodoš in Domanjševci; 3. Kobilje, Genterovci; Dolnja Lendava, Pince Letinski host; 4. Št. Jurij, Srečina, Št. lij, Gornji Cmurek in Gornja Radgona).
d Licitacija za zgradbo stanovanjskih hiš. Dne
15. aprila Vi. bo pri Direkciji državnih železnic prva javna ofertalna licitacija za zgradbo dveh stanovanjskih hiš v Mariboru. Načrti, proračuni in drugi se dobe od 15. t. m. dalje pri Direkciji državnih železni'’ v Ljubljani, Ljubljanski Dvor, soba št. 45.
d OpozoT?,o gg. notarjem, odvetnikom, sodni-k >” itd. Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 214. zakon o javnih notarjih, uredba o tarifi za nagrade javnih notarjev in uredba o številu in sedežih javnih notarjev izide že v nekaj dneh kot pos bna knjižica v zbirki »Zakonov in uredb«, ki jo izdaje tiskarna »Merkur«. Knjižica bo imela kot ločeno prilogo tudi popravek k zakonu o javnih notarjih, ki jo bo mogoče priložiti svoj' ča^ v poso^ni knjigi zbirke »Zakonov in uredb« izdanemu zakonu o javnih beležnikih (notarjih). — Ker naklada ne bo visoka, se vsakemu interesentu priporoča, naj si knjižico čimprej naroči.
Obledele obleke barva v različnih
barvah in plisira tovarna Jos. Rcich.
398—2
d Kongres PEE v Bukarešti. Ker je odhod iz Ljubljane že 12. marca ob 19-55, naj vsak udeleženec plača še ostali znesek od ponedeljka !). mrrea do srede 11. marca do 12. ure dopoldne. Ker dobe udeleženci hrano tudi na ekskurziji po Romuniji, skupaj 13 dni (ne 9 dni), se je zvišala pristojbin na 850 Din. Vsak naj doplača še 750 Din. Kdor bi v tem času ne plačal znesku, se smatra, da se ne udeleži kongresa. Informacije vsak dan odpol 12. do 12 ure v sobi ZSAU Vsak si naj preskrbi sliko 6X9 za legitimacijo. Za hrano na vlaku od Ljubljane do Bukarešte in nazaj skrbi vsak sam! Oktet igra na jugoslov. večeru 18. marca.	ZSAU
d Avstrijskim državljanom. Po avstrijskem zveznem zakonu z dne 20. decembra 1928., Nr. 355, člen V., točka 4., so v inozemstvu živeči avstrijski državljani dolžni naznaniti izpremem-bo v družinskem stanju pristojni avstrijski za-stopni oblasti. Taka naznanila pošilja konzulat za natančno upravljanje domovinskega zapiska domačemu voditelju matice. Zato je potrebno, da prejme konzulat vedno izvirne listine proti' vrnitvi (n. pr. rojstni ali krstni list, mrtvaški list, poročni list itd.). Zaprosimo torej vse avstrijske zvezne državljane v dravski banovini, pri katerih so se primerile izpremembe v družinskem stanju, da te s primernimi priloga,ni naznanijo avstrijskemu konzulatu v Ljubljani.
d Družina »Soča« bo gostovala danes v Sokolskem domu v Novem mestu z efektno Mol-narjevo trodejanko »Vrag«. Ta komedija zabava od začetka do konca, slika s fino čutečo satiro slabo plat človeškega značaja ter vpliva moralno vzgojno. Po vseh odrih se igra z največjim uspehom, ki tudi tokrat ne bo izostal. Predstavi bo prisostvoval sam prevajalec »Vraga« naš odlični gledališki pedagog in igravec režiser g. Skrbinšek, ki bo tudi pred pričetkom spregovoril uvodno besedo. Začetek ob 20. Režira g. Košuta.
d Mala obrt bo zastopana tudi na XI. medna-r' lem vzorčnem velesejmu v Ljubljani, ki so
bo vršil od 30. maja do 8. junija t. 1. Ravnateljstvo velesejma j-' mreč iz posebne naklonje-
Jz dLvugih bcLncvin
10 črni po poroki je zadavil ženo
Iz Livna poročajo, da je pred dnevi sodna komisija izkopala truplo pokojne Kate Rimač v noči od 28. na 29. decembra in po vasi se je raznesla govorica, da zena ni umrla naiavne smrti. Pokojna Kata se je omožila z Matom Rimcem pred Božičem in v medenem mesecu v deseti noči po poroki je nenadoma umrla.
Ko je komisija odprla grob, je ugotovila, da je truplo pokojnice po dveh mesecih ostalo slkoraj neizpromenjeno. Komisija je ugotovila no njenem vratu poškodbe vn zaklj-učila, da je umnla žena nasilne smrti, in sicer je bila zadavljena. Sodišče je takoj začelo s preiskavo in pojasnilo zagonetno smrt te žene. Kato je omenjeno noč zadavil njen mož na prav zverinski način v zakonski postelji. Pn tem mu je pomagala tudi njegova mati Šima. la ima baje na vesti tudi prvo Rmmčevo ženo, ka je umrla nepričakovano in v zagonetnih okončinah tudi kmalu po poroki. Zanimivo je tudi to, da je Šima po Katini smrti pravila sosedom, da je bila Kata čarovnica in da jo je zadavil volkodlak. Kmetje so se v resnici bali čarovnice, ki je po pripovedovanju Šime razsajala po vasi in so 'poklicali na pomoč nekega padarja, ki naj bi čarovnico urekel. Tako je prišlo tudi orožnikom na uho o čarovnici in zločin je bil odkrit.
Tihotapci
Zadnje čase je zagrebška policija dobila kopije pisem na nekega zaradi tihotapstva že večkrat kaznovanega Zagrebčana. Pisma so prišla iz Sarajeva in jih je pisal neki R. Iz njih je bilo razvidno, da je R z zagrebšim tihotapcem v »poslovnih zvezah«. Policija je tudi ugotovila, da je poslal It. v Zagreb zavoj na izmišljeno ime in z označbo: Perilo in da se dobi zavoj na pošti Zagreb IV. Policija je takoj uvedla preiskavo in našla na poštnem uradu označeni zavoj. V njem je bilo 10 kg cigaretnih papirčkov iz Avstrije. Kmalu nato je policija dobila pismo, ki ga je poslal H. iz Sarajeva in v katerem vprašuje zagrebškega tihotapca, zakaj ne dvigne zavoja na pošti. In res je prišel nekaj dni nato postrešček po zavoj. Detektivi so ga izprašali in zvedeli, da ga je poslal neki gospod z naročilom, nai zavoi odda na Jelačičevem tr-
ieval, da tega postreščka sploh žive dni ni vi del. Zaplenjene cigaretne papirčke so izročili finančnim oblastem, tihotapca pa preiskovalne mu sodniku.
M J j a man Ija	spo-iin
čase :	^rja
Ko so v Zagrebu pred dnevi porušili staro hišo v Iliči št. 106, so našli delavci zanimiv ostanek in spomin na čase narodnega praznoverja. V vzdolbiui v zidu, ki je bila nalašč za to napravljena, so našli konzervirano mačko z vzdignjenim repom in v stoječem stanju. V suhem hermetično zaprtem prostoru je mačka v desetletjih postala prava mačja mumija. Pred več kot sto leti, ko so to hišo zgradili, so vzidali mačko v ta prostor kot neke vrste amulet ali talisman za hišo. Talko so delali nekdaj, ker so imeli praznoverje, da zazidane živali ščitijo hišo, proti zlim duhovom. O resničnosti tega običaja pričajo mnoge zgodovinske najdbe in ostanki, ki so jili odkrili zadnje desetletje. Tudi hrvatska narodna pesem pozna ta običaj. V nekih krajih v Slavoniji, zlasli okoli Osjeka, je ohranjen spomin na to navado v mnogih pravljicah o zakopanem ali zazidanem blagu, katerega čuva menih brez glave ali pes, mačka ali kaka druga žival. Mačjo mumijo je lastnik hiše, kjer so jo našli, izročil zagrebškemu muzeju,’ kjer bo zanimiva priča nekdanjega praznoverja
b Vode padajo. Pred dnevi je možno narasla tudi Drava z vsemi pritoki in ponekod poplavila polja in vasi. Iz Koprivnice poročajo, da je v četrtek reka začela zopet upadati in ni več nevarnosti za večje poplave.
b Svoje dekle je obesil. V neki vasi pri l?a' nji Luki sta živela v divjem zakonu Lazo Jerman in Roza Gajič. Pred mescem dni so pa našli Rozo obešeno. Domnevali so, da gre za samomor. Pozneje so pa orožniki ugotovili, da jo je obesil Jerman, na prigovarjanje neke njegove druge omožene prijateljice. Oba so izročili državnemu pravdniku.
b Vesel dogodek v zagrebškem živalskem vrtu. Levinja Leja je v zagreškem živalskem vrtu v četrtek povrgla dva mladiča. Ker levinja nima zadosti mleka, hranijo mladiča zaenkrat s »cucljem«.	.	,
b Samomor dveh slovenskih služkinj. V novi vasi pri Zagrebu je izvršila samomor 201e.iua služkinja Slava Petek. Izpila je večjo količino ocoine kisline. Našli so jo v hudih krčih še,le nekaj ur nato in so jo odpeljali v bolnico. Ko je prišla k zavesti, je izjavila, da je hotela v smrt, ker ni mogla dobiti službe. Ob istem času se je v Zagrebu v neki ulici odigrala obupna drama. 481elna Ivanka Zemljič iz Ormoža je izpila tudi večjo količino ocetne kisline. Ker je bila sama v svojem stanovanju, so jo našli šele popoldae in jo odpeljali v bolnico. Njeno stanje je težko, Zakaj je hotela v smrt, ni znano
nosti tudi letos nakazalo oferatu za pospeševanje obrti primeren prostor. Obrtniki, ki žele razstaviti na tem prostoru, naj prijavijo svojo udeležbo do 30. aprila na naslov: kr. banska uprava, referat za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg 10/1.
d Vreme. Barometer je kazal včeraj v Ljubljani 761-6, termometer —2, relativna vlaga 80%, smer vetra SE, oblačnost 10. V Mariboru je kazal barometer 762-1, termometer —4, relativna vlaga 90%, mirno, oblačnost 8. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 0-2, najnižja — 3-6, v Mariboru —8, v Mostaru 0-4, v Zagrebu —4, v Beogradu —6, v Sarajevu —8, v Skoplju 3. Vsa opazovanja ob 7. url.
Gjuhljctrna
Sobota, 7. marca 1931., Tomaž Akvinski. Pravoslavni: 22. februarja, Vasilije.
Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski <\
*
Veliki umetniški plakati po mestu, ki vzbujajo splošno pozornost, nas opozarjajo na koncert v četrtek 12. t. m. v veliki dvorani hotela Union, ki ga priredi ljubljanska Glasbena Matica v proslavo 80-letnice slovenskega skladatelja P. Hugolina Sattnerja. Kot glavna točka tega večera se bo izvajala slavljenčeva kantata »Oljki« za soli, zbor in orkester, pod vodstvom ravnatelja g. Mirka Poliča. Vstopnice v Matični knjigarni.
Vsi pevci in pevke Hubadove župe JPS *>o vabljeni na prvo letno skupščino, ki bo v nedeljo 8. marca 1.1. ob 10. uri v dvorani ljubljanske Glasbene Matice. Vsako društvo pa naj pošlje s poverilnico še po enega zastopnika in namestnika. Zunanji posetniki včlanjenih društev naj kupijo do Ljubljane celo vozovnico, ki velja za brezplačen povratek s potrdilom o članstvu, ki ga izstavi društvo, in potrdilom o pose-tu koncerta, ki se dobi pri blagajni pred dvorano v Unionu. — Vstopnice vnedeljo od 10. do 12. in eno uro pred koncertom pri blagajni v »Unionu«.
K France Vodnik bo predaval jutri, v nedeljo ob pol 11. dop. o »Sodobnem umetnostnem nazoru« v kinu Matici. Predavanje priredi Slavistični klub DSFF. Vstop je prost.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli s Franc Smolič, 85 let star, sluga deželne blagajne v p. Vidovdanska cesta 9. V bolnici: Frančiška Ahačič, 37 let stara, žena posestnika, Luža pošta Dobrnič; Alojzij Petrač, 16 mesecev star, sin posestnika, Podkoren 64; Katrina Šmucij, 44 let stara, žena železničarja, Hrastnik čuvajnica; Janez Kejžar, 70 let star, užitkar, Zg. Sorica 7; Alojzij Turk, 3 leta star, sin posestnika, Sp. Vodale pri Tržišču; Franca Pentek, 44 let stara, dninarica, Otovci 15.
■ 0 pomorski organizaciji bo predaval v četrtek 12. marca ob pol 9. uri zvečer na družabnem večeru Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani hon. univ. profesor gospod dr. Ljudevit Bolmi. Odličen in duhovit govornik brez-dvoma ustreže s predavanjem o tem problemu naši javnosti. Vstop je brezplačen. Gostje, dame in gospodi so dobrodošli.
I Preniijera poljske drame »Dom osamelih žena«, ki se j? morala vled obolelosti gospe Mire Danilove odpovedati, je definitivno drlo-čena za sredo 11. t. m. Premijera bo izven abo-nmana.
I Ne bo Vam žal, če pridete na valčkov večer Sokola II. v soboto 14. t. m. v Kazino, kjer se bo ob zvokih prvovrstne godbe plesalo v mali in veliki dvorani od 20. ure do jutra. Vstopnina
10 dinarjev.
Ml Lutkovno gledališče na Taboru ponovi jutri 8. t. ni. ob 15. uri narodno igro »Martin Krpan«, ki je pri premijeri vsestransko dobro uspela. Lutkovni odsek igra se ta mesec v Ljubljani, nakar pojde na gostovanje v Radovljico, Rogaško Slatino, Tržič, Kamnik :n Velike Lašče, da seznani tudi te kraje s tem uspešnim sredstvom .nladinske vzgoje.
B Kaznovana zaupljivost. r dlja Frančiška W. je posodila nekemu moškemu moško kolo, vred-n 800 Din. Neznanec kolesa ni vrnil, temveč je z njim neznanokam pobegnil. Tat je okoli 40 ’et star, srednje postave, podolgastega suhega in bi dega obraza, oblečen je bil v rjavkasto obleko in kratek zimski površnik z lisičjim kožuho-vinastim ovratnikom. Na glavi je imel sivkast klobuk in je pri govorjenju močno jeclal.
■ Zopet tatvina kolesa. Neznan tat je ukradel iz veže železne trgovine na Dunajski cesti i-znrskemu mojstru Ivanu M. dvokolo, vredno 1' ^ Din. Dvokolo je znamke »Puch«.
m Mariborska sokolska društva. Jutri v nedeljo, dne 8. t. m. ob 10. uri dopoldne bo v župni pisarni v Narodnem domu sestanek zastopnikov vseh mariborskih in okoliških sokolskih društev, na katerem se bo razpravljalo o teritorijalni razmejitvi delokrogov. V Mariboru in okolici obstojajo sedaj sledeča sokolska društva. Sokol-matica, Sokol I., Sokol II., Sokol Tezno in Sokol Studenci, ustanavlja pa se še šesto društvo Sokol Krčevina-Košaki.
m Danes zvečer! V dvorani pivovarne »Union« se dovršujejo še zadnja dela za veliko nocojšnjo prireditev Jadranske Straže »Noč na Jadranu«. Vsa dvorana bo docela spremenjena spored pester in upamo, da bo rekorden tudi obisk.
m Kontrola tehtnic. Mestno načelstvo poziva vse obrtnike, trgovce itd., ki izdelujejo, popravljajo, prodajajo ali uvažajo tehtnice, merila in 'merilne priprave, da pri Kontroli mer v Mariboru v Frančiškanski ulici prijavijo kraj, v katerem je delavnica ali lokal, kjer se me-
rila prodajajo. Ostale potrebne podatke dobe v omenjenem uradu. Proti onim, ki se pozivu ne bodo odzvali, se bo postopalo po zakonu.
m Akademija Sokola. Sokol Maribor I bo priredil v soboto, dne 21. t. m. ob 20. uri v telovadnici podčastniške šole telovadno akademijo. Nastopili bodo vsi oddelki.
m Dve pravljici. V lutkovnem gledališču se bosta jutri popoldne uprizorili dve pravljični igri »Jaka Požeruh« in »Gašperček slikar«.
m Iz gledališča. Danes zvečer se bo kot delavska predstava igrala Frankova vojna drama »Karel in Ana«. Jutri popoldne se bo ponovila opereta »Lutka«, zvečer pa opereta »Kneginja čardaša«.
m Oddaja kantine. Poveljstvo 45. pehotnega polka nas obvešča, da bo prva javna ustmena licitacija zakupa kantine v vojašnici kralja Aleksandra I. v Melju dne 15. t. m. od 8. do 12. ure. Licitacije, ki bo v pisarni poveljstva, se lahko udeleže samo vojni invalidi.
m Trije občni zbori. Trgovska in obrtna mladina bo zborovala jutri v nedeljo ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Klub motociklistov bo imel svoj občni zbor jutri ob 9. dopoldne v klubski sobi v hotelu »Orel«. — Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije, pododbor Maribor pa bo zboroval ob 10. dopoldne v hotelu »Halbwidel«.
m Razširitev Glavnega trga. Mestni gradbeni urad je odredil, da se odstrani na Glavnem trgu stopnjišče pod veliko kavarno, ki ga nameravajo zožiti na širino pločnika. Trg bodo tako razjširili in promet med državnim mostom preko Glavnega trga na Koroško cesto bo znatno olajšan.
m Otvoritev lutkovnega gledališča v Studencih. Danes zvečer ob 17 30 bo v Sokolskem domu v Studencih, slovesna otvoritev novega lutkovnega gledališča. Igrala se bo »Sneguljčica.
m Boksarska tekma za prvenstvo savske banovine. S. K. Železničar bo priredil dne 18. in 19. aprila v dvorani pivovarne »Union« boksarsko tekmo za prvenstvo Dravske banovine, na katero bodo pozvani vsi slovenski boksarji.
m Cross country tek za prvenstvo Maribora. Dne 22. t. m. bo priredil S. K. Železničar crosscountry tek za prvenstvo Maribora na liniji igrišče S. K. Maribora — Pekrska gora (Slovenska Kalvarija) in nazaj.
Iti. IH. >Q3t- VNEBOVZETJE" |
m Pojasnilo. Ravnateljstvo mestne plinarne nas naproša, da objavimo z ozirom na našo svoječasno poročilo o tekmi kuhanja s plinom, v katerem smo konstatirali, da se plin pri tem ni računal kubični meter po 5 Din kakor običajno, sledeče: Pri tekmi se je plin zaračunal po 2‘40 zaradi tega, ker se je upošteval povprečni mesečni konzum, ki se v gospodinjstvu doseže, če se kuha vse samo s plinom.
Da se ni zaračunal po 5 Din je povsem jasno, ker mesečni konzum 5 kubičnih metrov pri kuhanju ne pride v poštev. Mestna plinarna se Je pri sestavi novega cenika ozirala na vse kon-sumente in jim dala možnost dobiti plin tem ceneje, čimveč ga porabijo.
m Dramatična dogodivščina brez zlih posledic. V petek popoldne je, kakor smo že včeraj na kratko poročali, v Weizlovi vili v Kocenovi ulici v Melju eksplodiral karbid in povzročil ogenj. Eksplozija je nastala takole: Ga. Mihaela Weitzlova je šla popoldne s svojo služkinjo Antonijo Casovo na podstrešje, kjer sta napolnili dve mišji luknji s karbidom, ki pa je vsled dolite vode eksplodiral s tako silo, da se je zrušil strop nad spalnico in sta obe ostali nepoškodovani. Vsled eksplozije je nastal tudi ogenj, katerega so domači sami pogasili, tako da gasilcem, ki so bili poklicani, sploh ni več bilo treba nastopiti.
m Razburljiva aretacija. V petek zvečer okrog 22 ure je plačlni natakar obvestil stražnika, da je v hotelu »Orel« neki gost, ki noče plačati zapitka. Stražnik je takoj interveniral in gost, 24 letni trgovski potnik Herman Albrecht, je zapitek plačal pri tem pa nesramno opsoval stražnika in natakarja. Stražnik ga je zaradi tega hotel aretirati, toda Albrecht ga je tudi dejansko napadel, da je moral poklicati pomoč, šele trem stražnikom se je posrečilo, da so ga spravili na policijo, kjer je nadalje psoval in razbijal. Pri tem 'je razbil tudi vrata neke omare. Isto je počenjal tudi v zaporu pri »Grofu«, kjer so ga morali privezati na posteljo, da se je umiril. Nasilnež bo oddan sodišču, posebno še, ker je bilo njegovo zmerjanje tudi političnega značaja.
m Aretacije. V petek so bile v Mariboru aretirane štiri osebe: Ana J. zaradi vlačuganja in prepovedanega povratka, Jakob K. radi pijanosti, Henrik S. radi tatvine in Herman A. radi nedostojnega vedenja in nasilja.
m Tatvina kovčka. V petek zvečer je prišel 30 letni trgovski potnik Henrik Strackelhan iz Nemčije k vratarju hotela »Orel« in se ž njim pogovarjal, ko se je pa poslovil, je vratar opazil, da je Izginil s potnikom tudi kovček nekega drugega gosta. Obvestil je o tatvini policijo, ki Je Strackelhana že po nekaj minutah izsledila s kovčekom v roki v Frankopanski ulici ter ga aretirala.
Dolnja Lendava
Ivan Jerič—dekan. Župnik g. Ivan Jerič je imenovan za dekana dolnje-lendavske dekanije in je že prevzel posle po umrlem dekanijskem upravitelju g. Ivanu Baši.
Črenšovci. Tu je otvorjena kmetijska nadaljevalna šola, ld jo vodi domači g. učitelj.
Polirji, ki vodijo leto za letom naše ljudstvo na sezonsko delo v razne pokrajine, so dobili zopet ponudbo od veleposestva »Belje«, naj poiščejo delavcev. Ker je pa bila ponudba precej neugodna, so polirji ponudbo odklonili.
Povodnji prete radi preobilice snega, ki je padel v zadnjem času po vsem Prekmurju. Če sedaj nenadno nastopi južno vreme, so poplave neizogibne.
Križevci pri Ljutomeru
Nabava motorne brizgalne. Tukajšnje gasilno društvo si je nabavilo avto-motorno brizgalno. Ista ima štiri cilindersld motor, kateri daje na minuto 1.000 1 vode, s čemer bo uspešno gašenje zajamčeno. Blagoslovitev gori omenjene brizgalne se bo nad vse slovesno vršila v nedeljo 17. maja t. 1.
Slovenski učiteljski pevski zbor pre d kolodvorom po prihod« v Beograd.
Smrtna nesreča božjastnega rudarja
Celic
* Predavanje F. S. Finžgarja, ki bi se moralo vršiti na današnjem zborovanju Celjskega učiteljskega društva, je zaradi bolezni g. pisatelja preloženo v majnik. Predaval bo umetnostni zgodovinar g. Marjan Marolt o umetnostnih spomenikih mesta Celja. Ostali spored je neizpre-menjen.
* Smrtna kosa. 5. t. m. je umrl v Za vodni št. 73 47-letni posestnik Pavlič Anton. Pokojni je bil rodom Istran in doma iz Kopra. Po prevratu je prišel z rodbino v Celje, kjer si je kupil posestvo. Zapušča ženo in dva sinova. 5. t. m. je v Prešernovi ulici ‘22 umrla 79-letna zasebnica Komes Julijana, roj. Holobar. Pokojnica je bila doma iz Mozirja. — V javni bolnici je 5. t. m. umrl 42-letni Zorin Josip, krojaški pomočnik pri krojaškem mojstru Oražmu, stanujoč Za kresijo št. 16. — 6. t. m. je v Pečovniku št. 25 umrla 40-letna posestnikova žena Čater Ana. — Preostalim naše sožalje!
* Občui zbor državne krajevno zaščite mladine se je vršil v četrtek zvečer v Narodnem domu pod vodstvom predsednice ge. Kalanove. Po tajniškem poročilu g. Kramarja se je vršila živahna debata o ustanovitvi otroškega dnevnega zavetišča, ki je za Celje ter njega industrijsko okolico nujno potrebno. Prostor bi dal Zdravstveni dom, za adaptacijo bi prispevala mestna občina 16.000 Din, okoliška pa samo 2000 Din. Tudi nekatere učiteljice so pripravljene, da vršijo nadzorstvo v zavetišču. — Manjka pa samo sredstev za vzdrževanje zavetišča, ki bi moralo dali otrokom opoldne kosilo. Stari odbor je bil nanovo izvoljen in bo njegova naloga, da zbere potrebna sredstva, da se bo zavetišče že v jeseni otvorilo.
* Prijatelji planin gredo nocoj vsi na Planinski sejem, ki ga priredi SPD v Celjskem domu. Poleg krasnih dekoracij jih bo zadivila originalna zabava na odru in v drugih prostorih.
* Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 9. t. m. ob 20. uri bo predaval na meščanski šoli g. Poljanec Leo o temi »Dve leti ob suženjski obali zapadne Afrike«. Predavatelj bo govoril o razmerah v tropičnem pasu, o šegah, navadah, veri in zakonu Črncev, kazal bo razne zamorske plese, lov na divje zveri, gradnjo postaje za brezžični brzojav itd. Zanimivo predavanje bo spremljalo 82 krasnih skioptičnih slik.
* Predavanje inž. Lupše v Celju. V ponedeljek 9. marca ob 20. bo na prosvetnem večeru v_ Ljudski posojilnici predaval znani poznavalec Siama g. inž. Lupša Ferdo. Predavanje spremlja mnogo skioptičnih slik.
* Celjsko pevsko drutvo nastopi jutri v nedeljo, 8. t. m. na monstre-koncertu Hubadove župe JPS v Ljubljani. Zapoje tri pesmi, in sicer dr. Schvvab Anton »Zvonovi«, Adamič Emil »Molitev pastirčkov«, Lajovic Anton »Kroparji«. Zbor šteje 70 pevk in pevcev ter je izvrstno pripravljen. Želimo mu mnogo uspeha.
* Ustanovni občni zbor Strelske družine v Štorah. Majhne toda zavedne Štore so se postaje in po kratkih pripravah dobile svojo Strelsko družino. V četrtek 5. t. m. se jo vršil ustanovni občni zbor, ki se g je udeležilo 50 ljudi. Izvolili so sledeči odbor: predsednik Pavlič Jernej, uradnik železarne; podpredsednik Ulaga Rihard, ravnatelj Samotne tovarne; tajnik Gorišek Ignac, uradnik železarne; blagajnik Perko Karel, uradnik železarne; odborniki: Černigoj Zorko, Magajna Peter, Pavšič Anton, Teichmeister Franc; inštruktorji: Barle. Rutar, Pristošek, Sikošek; orožar: Franzi Maks.
Slovenske Konjice
Izpremembe v občinskem odboru. Kr banska uprava je po odloku od 25. februarja razrešila funkcij občinskih odbornikov gg. Wesenschegg Karla, mlinarja v Konjicah, Vrečka Franca, lončarja, Detischnegga Huga, trgovca, Bruder-mana Leopolda trgovca, Sorka Martina, zasebnega uradnika, Šturma Rada, oskrbnika, Leskovšek Franca, peka v Konjicah ter na njih mesto imenovala gg. Hrastnika Fr., lesnega trgovca, Napotnika Fr., posestnika, dr. Ervina Mejaka, odvetnika, Peteka Antona, trgovca, Ko-ropeca Franca, sodavičarja, Vrhovšek Cirila, trafikanta, Vagonerja Viktorja, nadpoštarja in Zoreta Franca, trgovca v Konjicah.
Izprememba posesti dne 3. t. m. je kupil hišo g. Kniteka g. Grušovnik Miroslav, brzojavni mojster v Konjicah.
^oiovazi/e pe zvezdti večernici
7,
»Gospoda moja!« je tedaj zaključil profesor Kozorog svoj poslovilni govor. »Gospoda moja, predobro se zavedam, da bomo čez nekaj minut doživeli naj-večji trenutek človeške zgodovine. Prvič'se bo zgodilo, da bomo živi ljudje zapustili našo zemljo, in tudi če se nikoli ne povrnemo, ohranite nas vse štiri v hvaležnem spominu! Sedaj pa...« Nadaljeval ni. Strašen pok in tresk je zamajal vse mesto ...
na dnevnem kopu Dobrna — P
Trbovlje, 6. marca.
Včeraj popoldne oh 15. uri je na železniški progi v odkopu Limberk na dnevnem kopu Dobrni zaposleni delavec Gornik Jože nenadoma omahnil ter padel.
Njegovi sodelavci, ki so mu priskočili takoj na pomoč, so videli, da no daje od sebe nobenega znaka življenja in so takoj spoznali, da je mrtev. Nesrečnež je pri
ri delu je dobil napad in se ubil
padcu očividno udaril z glavo ob tračnico, kajti na glavi je imel neznatno rano.
Ker je bil pokojnik epileptičen, sc domneva, da je padel v trenutku, ko ga je napadla ta zahrbtna bolezen. Rojen je bil 23. februarja 1904 v Trbovljah in je neožo-ujen.
Pogreb pokojnika bo danes ob 16. uri. Naj v miru počiva, rodbini naše sožalje.
— Rekel sem le, da je bolje, da kupijo aparat, kot pa da bodo morali v bolnico.
— Ali ste imeli s tvrdko Kansky pogodbo?
— Da! Po pogodbi sem ji imel plačati 65 Din od aparata, ostanek pa je bil moj.
— Ali je tvrdka Kansky vedela za vaše špekulacije0
— Seveda! Saj je ona sprejemala denar!
— Obtožnica pa pravi drugače!
— Naj se zasliši gospa Kansky!
Km ni bilo priče gospe Kansky, prav tako pa tudi ne gdč. Špindlerjeve, jo je dal predsednik telefonično poklicati. Med tem je predsednik bral izpovedi prič, po katerih se je izdajal Č. kot zdravnik, odposlanec Higijenskega zavoda in medicinec v zadnjem semestru. Ker je natančno poznal domače razmere, je napravil povsod utis uradne osebe. Ponekod je C. tudi ordiniral.
Gospa Kansky je izpovedala, da je C. kupoval pri njih za svoj račun aparate, ki jih je tvrdka naročala zanj v Zagrebu in mu jih fakturirala. Aparate je razpošiljala in prevzemala zanje denar tvrdka, in sicer po dogovoru s Špindlerje-vo. Tvrdki je bilo to prijetno, ker je imela garancijo, da dobi aparate plačane. Če je obstojala pogodba, je bila to le ljubeznjivost do Č., ker ni imel koncesije za prodajo.
Predsednik: Ali veste s kakšnim dobičkom so se prodajali taki aparati?
— Z velikim! Splošno so se tako prodajali.
Dr. Oblak: — Di, da, revež, kdor ima opraviti z higijenok
Priča Špindler je izpovedala, da Č. ni nil pri tvrdki nameščen in da je prodajal aparate zase. Zato tudi ni dobival provizije. Na vse pošiljke je pritisnila štampiljo.
Dr. Oblak: Torej je bila tvrdka Kansky označena kot pošiljateljica?
— To že, ampak kako je g. Č. manipuliral, je bila njegova stvari
Predsednik: Kako pa to, da je tvrdka Kan-sky zahtevala po zastopniku dr. Tavčarju od nekaterih strank plačilo za naročene aparate?
— Se ne spominjam I
— Za to imamo dokaze!
Č.: — Na zunaj se je vse vršilo pod firmo Kansky.
Predsednik je nato bral izpovedi ostalih prič, ki so v bistvu vse enako izpovedale. Zagovornik dr. Oblak je predlagal, da se opusti čita-nje nadaljnih izpovedi, da se skrajša postopanje, kar pa je predsednik odklonil.
Iz pričevanja ostalih prič je bilo razvidno, cla jc Č. ponujal aparate kot zdravilno sredstvo za pluča, želodec, revmatizem, za živce in še za druge bolezni. Zanimivo je bilo pričevanje Marije R., iti je popisala, kako jo je obtoženec preiskal.
Predsednik: Ali ste jo preiskali ali je niste?
— Se ne spominjam!
Popoldanska razprava
Dopoldanska razprava je bila prekinjena ob 1-30 in se je nadaljevala ob 13-30. Obtoženi Č. je postal že dopoldne med čitanjem izpovedi zaslišanih prič nervozen, popoldne pa je bila njegova nervoznost še večja. Po govoru namestnika državnega pravnika dr. Lučovnika, ki je zahteval za obtoženca strogo kazen, je imel zagovornik dr. Oblak daljši, zelo temperamenten govor, v katerem je predlagal, da senat obtoženca oprosti, ga obsodi pogojno. Senat so je umaknil ob 17. v posvetovalnico in se je posvetoval do 18. ure.
Obsojen jc bil Č. na tri inesoco strogega zapora in 69(1 Din denarne kazni, vendar pa pogojno za dobo dveh let. Obsojen je bil tudi aa plačilo stroškov kazenskega postopunja. Zasebni udeleženci so se zavrnili na civilno-pravno pot. Č. se je zadovoljil z obsodbo, ne pa državni pravdnik, ki je prijavil revizijo.
Zločin ali nesreča?
Strel na 161etnega pastirja v Št. Vidu
Ljubljana, G. marca.
V bolnico so davi prepeljali s prvim dolenjskim vlakom ICletnega pastirja Stanka Ura-n e t i č a, usilužbenega pri posestniku Janezu Fajdigi v Petruška vasi.
U rane bič je včeraj opoldne peljal kot po navadi mleko v Št. Vid in ga oddal v mlekarni. Komaj je zapustil mlekarno, je počil strel in se je zgrudil težiko ranjen. Kreglja je zadela nesrečnega mladeniča v vrat. Urauetiča so takoj prenesli k bližnjemu zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč in odredil njegov prevoz v ljubljansko bolnico. Kakor nam poročajo iz bolnice, je njegovo stanje povoljno in je upati, da ne bo umrl.
Zadevo so začeli takoj preiskovati stiški orožniki in so ugotovili, da je ustrelil s samokresom posestnikov sin Karel Porenta. Iz kakšnih razlogov ga je ustrelil, še ni znano.
*
V bolnico je bil danes sprejet tudi Tletni sin tapetnika Srečko Knez, stanujoč na Ilovici št. 31, ki ga je ugriznil pes v desno lice.
Slovenska Bistrica
Redili občni zbor društvu hišnih posestnikov.
Danes bo ob 19. uri občni zbor hišnih posestnikov v dvorani hotela »Beograd«.
’ Podružnica kmetijske družbe v Slov. Bistrici ima svoj občni zbor 8. t. m. v dvorani hotela »Beograd« ob 10. uri dopoldan.
Občni zbor Posojilnice v Slov. BHrici bo 15. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih posojilnice v Slov. Bistrici.
Lov ua divje svinje na Boču. Poročali smo že, da se je udeležila lova ua divje svinje 3. t. m. skupina lovcev iz Slov. Bistrice: Lov je bil tudi tokrat uspešen. Ustrelili so kljub malemu številu lovcev eno divjo svinjo. Pričakujemo, da bo oblast še ponovno odredila lov na to divjačino, a ne na delavnik, ker so takrat lovci zadržani in so večinoma ne morejo vtrga-ti od dnevnega dela, temveč ua praznik ali nedeljo.
Davice ui konec. Kakor smo že poročali, *o se kužne bolezni posebno dnvica letos v našem šolskem okolišu silno razširile. Kakor smo doznali, je zopet zbolel neki učenec tukajšnje osnovne šole za to boleznijo.
Lažni zdravnik pred sodniki
Velik naval jetičnih v razpravno dvorano - čudodelni inhalacijski
aparat proti vsem boleznim
Obtoženec in nekateri njegovih »paci-jentov« z dežele
Ljubljana, C. marca.
Danes ob 10. dopoldne se je vršila pred senatom trojice, katerega člani so bili predsednik Kralj in sodnika dr. Miiller in Javoršek, senzacijonalna obravnava proti 27-letnemu Mirku Č., rojenemu v Koludrovici, pristojnemu v Št. Vid nad Ljubljano. Hodnik pred razprav, no dvorano št. 79 v I. nadstropju je bil že pol ure pred pričetkom razprave poln občinstva iz Ljubljane in zlasti z dežele. Povabljenih je bilo poleg prič 95 zasebnih udeležencev iz razndi podeželskih krajev, moški in ženske, vsi jetični, ki so kot taki kupili od obdolženca inhalacijski aparat za zdravljenje obenem z evkaliptovim oljem.
Ko so se zasebni udeleženci vsuli ob 10. v razpravno dvorano, je v tej kmalu zadišalo po zdravilih. Zrak je postal tako težak, da so ae-kateri vneti poslušalci, ki so hoteli do konca prisostvovati razpravi, morali po večkrat na hodnih na zrak.
Ura je bila 10., obtoženca in njegovega zagovornika pa še vedno ni bilo, tako da se je bilo že bati, da se razprava ne bo vršila in da so zasebni udeleženci zastonj napravili dolgo pot v Ljubljano. Dobrih 10 minut čez 10. so se končno odprla vrata in je stopil v dvorano obtoženi Č. v spremstvu svojega zagovornika dr. Oblaka.
Obtoženec, vprašan po predsedniku Kralju po osebnih podatkih je izjavil, da je absolviran jurist s prvini državnim izpitom, poročen iii jetičen. Namestnik državnega pravilnika dr. Lučovnik je nato prebral več strani dolgo obtožnico, iti pa jo je na predlog zagovornika Ir. Oblaka skrajšal s tem, da ni bral dolge vrste imen oškodovancev, temveč le ugotovil njih število in znesek, za katerega so kupili aparate od obtoženca.
Obtožnica.
Obtoženi C. je spomladi 1. 1929 prodajal za tvrdko Zorko v Mariboru po deželi inhnlacijske aparate proti proviziji 100 Din od komada. Mo-seca junija je stopil v stik s tvrdko dr. Kan-sk.v v Ljubljani in jo začel prodajati inhalacij-ske aparate na svojo roko. Lastnica kemične tovarne Zaboršt-Dol ga. dr. Ana Kansky je obdolženca podpirala s tem, da mu je dobavljala po tvrdki Brossler v Zagrebu aparate po 65 dinarjev komad, razen tega pa še evkaliptovo olje za inhaliranje. Ko je obtoženec dobil to pomoč od tvrdke Kansky, je odšel na deželo in je začel prodajati aparate po 236 Din komad. Preden je začel svoje delovanje na deželi, je pregovoril uradnico tvrdke Kansky Viktorijo Špindler, da je zanj odpremljala aparate za stranke, sprejemala poslani denar in ga po od bitku 65 Din izročala obdolžencu. Pri svojem poslovanju se je obdolženec tudi brez dovoljenja tvrdke KansKy posluževal njene štampilje.
Obdolženec je pri prodajanju aparatov nastopal zelo samozavestno in z goljufivim namenom.
V	vsakem kraju, kamor je prišel, se je obrnil
najprej na županstvo. Predstavil se je kot od-oslanec Drž. higijenskega zavoda v Ljubljani, ki je poslan, d ugotovi zdravstvene razmere v občini, v prvi vrsti pa obolenja za jetiko in da potrebuje točen seznam jetičnih. Županstva so obdolžencu radi njegovega samozavestnega nastopa verjela in mu izročala uradne sezname tuberkuloznih. Drugod se je obrnil zopet na duhovnike in učitelje, pa tudi na zdravnike in pod isto pretvezo dobil od njih naslove bolnikov. S temi seznami v rokah jc hodil obdolženec od bolnika do bolnika, predstavljal se jim za zdravnika ali pa odposlanca Higijenskega zavoda, pri nekaterih tudi kot medicinec v zadnjem semestru. Vsiljeval je strankam z grožnjami, da jih bodo orožniki s silo odvedli v bolnico v Ljubljano, če ne kupijo aparata.
Poudarjal je tudi, da ga pošilja dr. Jcšo iz Ljubljane, ki toplo priporoča aparat. Razen tega je pa še celo v nekaterih hišah preiskoval bolnike. Tako je zahteval od Neze K. v Cešnjicah in Marije R. v Goričicih, da so se morale sleči, nakar jih je začel preiskovati. Ponekod je tudi govoril, da prodaja aparate v sporazumu z domačimi zdravniki in da morajo stranke aparat kupiti. Sploh pif je ugotovil povsod, kamor je prišel, da so ljudje tuberkulozni in da njegov aparat in olje preženeta jetiko, ali jo celo ozilravitu. Na ta način je obdolženec izrabil naivnost kmečkega ljudstva in prisilil v teku nekaj mesecev 213 bolnikov iz Ljubljane, ljubljansko okolice, iz vasi okoli Kamnika, Kranja, Tržiča, Borovnice, Vrhnike, Logatca, Višnje gore in Litije, da so kupili od njega in-lialacijske aparate za skupni znesek 48.493 Din. Poleg aparata je dal obdolženec strankam še po 2 steklenici evkaliptovega olja za inhaliranje.
Obtoženec je v preiskavi zanikal očitano mu dejanje in se zagovarjal, da je prodajal aparate kot zastopnik tvrdke Kansky. Da je pa zaračunaval aparate po 236 Din, je to storil le radi tega, ker ni hotel konkurirati mariborskim in zagrebškim tvrdkam. Izključeval ni, da bi se izdajal za zdravnika, oz. odposlanca Higijenskega zavoda in da je tudi preiskoval ljudi. To pa je delal le radi tega, da bi si pridobil pri strankah večji ugled in da bi aparate bolj gotovo prodal. Priznal je tudi, da se je obračal na občinske urade, zdravnike in župnike, da bi dobil od njih seznam tuberkuloznih.
Dopoldanska razprava
Zaslišanje obtoženca
Po prečitani obtožnici je predsednik Kralj prebral imena zasebnih udeležencev, ki so bili skoro vsi prisotni. Obtoženec, precej visoke postave, širokih pleč, s črnimi naočniki na očeh, oblečen v čedno, rjavo obleko, je ves čas sedel brezbrižno na zatožni klopi, kakor da se ga vse skupaj nič ne tiče. Včasih je tudi široko zazehal.
Predsednik: Ali se čutite krivega?
— Ne v smislu obtožnice.
— Ali ste res nastopali kot zdravnik in kot odposlanec Higijenskega zavoda?
— Ne, pač pa kot odposlanec zavoda dr. Kanskega.
— Ali niste rekli, da vas priporočajo zdravniki?
— To že, ker so mi sami dovolili, da se lahko sklicujem nanje.
— Kako pa to, da ste ženske preiskovali?
— Jih nisem preiskoval!
— Imamo priče, da ste jih! Tako pripoveduje mož..., da je bil zraven, ko se je njegova žena do pasu slekla, vi pa ste jo preiskovali in trkali po hrbtu, če ima jetiko. (Smeh med občinstvom.) Kaj mislite, zakaj so se vam dale preiskovati?
— Najbrže zato, ker sem jim strokovno razlagal njihovo bolezen in so mislile, da sem zdravnik.
— Ali niste govorili, da ste medicinec in da imate samo še eno leto do doktorata.
— Nisem govoril.
— Ali da vas je bolnica poslala?
— Tudi ne, le da se razumem na medicino.
— Ali ste rekli, da morajo aparat kupiti?
— Ne!
— Rekel, rekel! so se začuli klici med poslušalci.
Predsednik: Mir! Zdaj bova samo midva govorila, potem pa vi! K obtožencu: Ali niste rekli, da jih bodo orožniki s silo odvedli, če ne kupijo aparata?
Gospodarske vesti
X Sadjarski ln vinarski tečaji na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. V dneh 2., 3. in 4. mrca t. 1. sta se vršila na navedenem zavodu dvodnevni sadjarski tečaj in enodnevni tečaj za rez v vinogradu. Oba tečaja sta bila Izredno dobro obiskana, dnevno Je bilo po 100 do 200 udeležencev iz severne polovice Dravske banovine. Tečajniki so z velikim zanimanjem sledili odličnim poljudnim razpravam gg. ravnatelja Priola in prof. Vojska ter spretnim rokom in nsvetom gg. inštruktorjev Aplen-ca in Breganta. Zavodu, ki ima tako odlične moči in ki po zadnji njegovi reorganizaciji kaže Izredno agilnost in Je vedno čim bolj v stiku z narodom, izrekajo tečajniki v imenu udeležencev za številne zlate strokovne nauke in nasvete, ki so jih opetovano bili deležni na raznih tečajih, tem potom iskreno zalivalo.
X Kriza lesne industrije in nezaposljenost. Na podlagi statističnih podatkov, ki so jih dostavili zastopniki lesne industrije, rezultira, da je kriza v naši lesni industrjji zelo težke so-cijalne in gospdarske naravi. Mnogo podjetij je moralo omejiti ln celo ustaviti obrat. V koliko se je zmanjšala produkcija in kako opasna je delavska brezposelnost v tej gospodarska panogi, je najbolje razvidno iz činjenice, da je n. pr. samo v Vrbaskl banovini reduciranih preko 5300 delavcev.
X Uvoz zaklanih prašičev na Češkoslovaška, Na podlagi poročil, ki so Jih prejele naše gospodarske organlzcije iz Češkoslovaške, je tamkajšnja vlada prepovedala uvoz razsekanih prašičev v kose ln slanino. Dovoljen Je samo uvoz celih zaklanih prašičev, razsekanih v polutke
X Obvestilo Poštne hranilnice. Poštna hranilnica obvešča svoje vlagatelje, da bo razposlala računske zaključke o obrestih do 31. marca 1931, čeravno je v Pravilniku drugače odrejeno ker je tehnično nemogoče, da se na mah odpremijo zaključki za 137.000 vlagateljev. Istočasno se vlagatelji obveščajo, da so obresti za leto 1931 pripisane vlogam in kapltalizlrane s 1. januarjem 1931 in zato tudi nihče ne more ničesar izgubiti, ne oziraje se na obrestno mero v letu 1931. Vsi vlagatelji se prosijo, da do tega reka potrpijo in ne pošiljajo reklamacij.
X Razstava plemeske govedi v Milanu. »Ju-gomontafon«, I. Jugoslovanska centralna živinorejska selekcijska zadruga za sivorjavo alpsko govedo v Ljubljani, poslovalnica v Mariboru, je bila s svojo prvovrstno živino za pleme na Jesenski razstavi plemeske govedi v Zagrebu tako odlično zastopana, da je zbudila pozornost tudi na naših najmerodajnejših mestih. Nedavno je dobila od kr. ministrstva za trgovino poziv, da naj pošlje na letošnjo veliko mednarodno razstavo plemenske govedi v Milanu, ki bo v mesecu aprilu, skupino svojih »rjavcev« (montafoncev). Več rejcev tega stvor jave-ga alpskega goveda se je pozivu odzvalo ln bo svoj dragoceni plemenski materijal poslalo v Italijo. Po nalogu omenjenega ministrstva sta si te dni ogledala vse za razstavo določene plemenske živali gg. ministrski svetnik Jaša Grga-ševič in univerzitetni asistent dr. Milutin Petrovič v svoje največje zadovoljstvo glede na kondicijo, porabnost in poreklo teh živali. Imenovana gospoda potujeta tudi po rejskih okrožjih za sentimentalce v Savski banovini, da izbereta i od tega plemena nekaj vagonov za milansko razstavo. Pozdravljamo incijativo mini-
strstva za trgovino, ki tako vneto skrbi, da opozori najširšo Javnost na proizvode naše industrije, našega gozdrastva, našega kmetijstva in s tem posebej našh vodilnih govedorejcev na tako važnem torišču lnternacljonalne konkurence, kakršna obeta biti letošnja milanska prireditev.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 19. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1 žage, 2 hidrauličnih dvigal, 3200 m jeklenih vrvi, 100 kg bakrene žice, 80 do 90 tisoč kg portland-cementa in 2000 kg dinamo-olja.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 18. marca t. 1. ponudbe glede dobave 30 tisoč kg oglja in 5000 kg tračnikov.
Dne 16. marca t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani javna ustmena licitacija glede dobave 4700 m3 drv; dne 19. marca t. 1. pa pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 17.000 kg petroleja. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah.)
Borzna poročila
dne 6. marca 1931,
Devizna tržišča
Ljubljana, 6. marca. Amsterdam 22'82, Berlin 13-520—13-550, Bruselj 7'9376, Budimpešta 9-99111—9-9411. Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-985—8-015, London 276-57, Newyork 56'82, Pariz 222—224, Praga 168-21—169-01, Trst 297-20—299-20.
Zagreb, 6. marca. Amsterdam 22'82 bi., Dunaj 798-50—801-50, Berlin 13-52—13-55, Bruselj 793-76 bi., Budimpešta 991’H—994-11, London 276-17—276-97, Milan 297-20—299-20, Ne\vyork ček 56-72—56-92 Pariz 222—224, Praga 168-21 do 16901, Curih 1094-40-1097-40.
Dunaj, 6. marca. Amsterdam 285-18, Beograd 12-5013, Berlin 169-20, Bruselj 99-14, Budimpešta 124-02, Bukarešta 4-2325, Kopenhagen 190-20, London 34-565, Madrid 70'40, Milan 37"87, New-york 711-45, Pariz 27-87, Praga 21-075, Sofija 5-155, Stockholm 190-70, Varšava 79-71, Curih 136-975.
Curih, 6. marca. Beograd 91270, Pariz 20-34375, London 2523625, Newyork 519-50, Bruselj 72-43, Milan 27-21, Madrid 55-25, Amsterdam 208-175, Berlin 123-49, Dunaj 73, Sofija 3-765, Praga 15-385, Varšava 58-15, Budimpešta 90-575.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 6. marca. Državni papirji: 7°/o inv. pos. 87-50—88-50, vojna škoda ar. 417-50 do 418, kasa, 417-50-418 (417, 417-50), marec 417-50 do 418, april 417-50 bi., maj 418—418-50, junij 417-50—418-50, 4% agr. obv. 52-50 bl„ 7% Bler. 82—82-25 (82), 8°/» Bler. 92-75—92-50 (92-50), 7% pos. hip. b. 82-50-82-75 (82-50). — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 975 d.. Udružena 194 bi., Ljublj. kred. 126 d. — Industrije: Šeče-rana Osijek 275—280, Trboveljska 333—335, Slavonija 200—205, Vevče 135—145.
Dunaj, 6. marca. Bankverein 16-35, Kreditni zavod 46-50, Dunav-Sava-Adria 14-85, Prioritete 88-25, Trbovlje 42’25.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 6. marca. 7% Blaire 80-50—81-50.
Zahvala
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočntja povodom smrti našega nepozabnega soproga, ozir. očeta itd. gospoda
FRANCA DERWUSCHKA
mestnega stavbenika In lastnika opekarne
izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljuiemo preč. g. župniku P. Valerijanu za tolažilne besede pri odprtem grobu, p. n. zastopnikom industrijske zveze in p. n. mariborskim obrtnikom. Nadalje se zahvaljujemo mariborskemu šahovskemu klubu, občinskim zastopnikom občine Košaki, p. n. uradnikom mariborske občine kakor uradni-Štvu in delavstvu naše tvrdke. Prav prisrčno se zahvaljujemo godbenemu društvu „Omladina“ za žalostinke in vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, vsem prija’eljem ln znancem ter sploh vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Košaki pri Mariboru, dne 6. marca 1931.
Žalujoča rodbina: Derwuschek-Inž. Kiffmann
Newyork, 6. marca. 8% Blaire 91"25—92, 7?» Blaire 81’25—81-75, 7% pos. drž. Hip. banke 80-82-50.
žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, promet 1 vagon pšenice, 1 vagon koruze.
Novi Sad, 6. marca. Koruza: baška, sremska garant. 82-50—85, baška ladja Dunav-Sava predčasno suha 88—90. — Otrobi: pšenični, baški, ban. 97-50—102-50, sremski 95—97'50. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 18 vagonov, ječmen 2 vagona, koruza 21 vagonov, moka 3 vagoni. — Tendenca neizpremenjena.
■Sombor, 6. marca. Koruza: baška garant. 80 do 85, baška marec 80—85. Otrobi: pšenični, baški 97-50—102"50. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 63 in pol vagonov.
Budimpešta, 6. marca. Tendenca trdna. Promet srednji. Pšenica: marec 15*48—15-74 (15-74 do 15-76), maj 15-75—16 (15-99—16). junij 15-80. Rž: marec 11-32—11-42 (11-32—11-34). maj 11-50 do 15-60 (11-55—11-58). Koruza: maj 12-73 do 12-78 (12-74-12-76), trans, maj 1003-1005 (10-03—1004).
Ljubljansko tesno tržišče Tendenca mlačna, promet 2 vagona oglja.
2MI
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5’-—. Oglasi reklumnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka naduljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
Kolesa
na ugodne obroLe
»CENTRA«
trgovina šivalnih strojev, koles gramofonov itd., Ljubljana, Masa-rykova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice.
733
40 let obstoječa dobro-idoča
pekarna
z velikim okolišem b stanovanjem vred se odda v najem. — Naslov: Nemecz Janez, lastnik hiše. Murska Sobota.	743
Kavarna
Restavracija
Klet
.Zvezda*
Dnevno koncert lastnik Fr. In Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“
Ljubljana
7G2
Telefon 2059
Premog suha drva
Po§aCiiik, Bohoričeva
uBica 5
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
aajoeneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stori trg
Spod
Otvoritev pomladanske nogometne sezone.
LNP je objavil v službenih objavah vrstni red in termine pomladanskega prvenstva, ki se otvori 29. t. m. za I. ln II. razred v Ljubljani. Podsavez je določil naslednji vrstni red:
29. marca igrišče Ilirije: Ilirija : Svoboda in Jadran : Slovan; igrišče Primorja: Primorje : Hermes in Reka : Natakar; 12. aprila: igrišče Ilirije: Grafika : Hermes in Jadran : Korotan; Igrišče Primorja: Primorje : Svoboda in Slovan : Natakar; 19. aprila igrišče Ilirije: Svoboda : Grafika in Jadran : Reka; igrišče Primorja: Ilirija : Primorje ln Korotan : Natakar; 26. aprila igrišče Ilirije: Ilirija : Hermes in Korotan : Reka; igrišče Primorja : Primorje : Grafika in Jadran : Natakar; 3. maja igrišče Ilirije: Ilirija : Grafika in Slovan : Korotan; igrišče Primorja: Primorje : Hermes.
Stanje lanskega jesenskega prvenstva je bilo:
Primorje 8 točk in 18:1, Ilirija 6 in 18:4, Svoboda 4 in 7:21, Grafika 1 in 4:12, Hermes 1 in 3:12.
Jadran 8 in 27:3, Korotan 4 in 3:8, Slovan 2 ln 5:6, Reka 2 in 5:12, Natakar 0 ln 1:13.
Pri določitvi igrišč se nam zdi malo čudno da je določena derby tekma Ilirija : Primorje zopet na igrišču Primorja, ker se je vršila že Jeseni. Do sedaj so se tekme vršile menjajoče: enkrat na tem igrišču, drugič na nasprotnem. Zakaj se je letos opustilo, nam ni znano.
Pomladno prvenstvo se vrši že po novem sklepu glavne skupščine saveza tako, da se deli izkupiček tekme na polovico med oba sodelujoča kluba.
Sankaška tekma na Ljubeljski cesti. S. K. Tržič priredi v nedeljo, dne 8. t. m. medklubsko sankaško tekmo na Ljubeljski cesti, ki je bila prvotno razpisana za 22. februarja t. 1., pa je bila vsled slabih snežnih razmer preložena. Start bo ob 15. url pri cerkvi Sv. Ane in žrebanje istotam eno uro pozneje. Tekmuje se v treh kategorijah in sicer:
1.	enosedežno dame, 2. enosedežno gospodje, 3. dvosedežno.
Zmagovalec vsake skupine prejme lepo darilo od S. K. Tržiča. Snežne razmere so ugodne. Prijavnina 10 Din se plača na startu. Avtobusna zveza Pernuš v soboto ob 18. uri ali v nedeljo dop. ob 11. uri, odhod od Figovca iz Ljubljane.
Motukolesarski klub >llirija< v Ljubljani. Redni letni občni zbor se vrši v nedeljo dne 8. t. m. ob 8. uri zjutraj v restavraciji »Novi svet« z običajnim dnevnim redom.
Agitirajte za »Jugoslovana«/
Razp
is
Oblina Konjice trg razpisuje mesto kvalificirane občinske babice.
Pravilno kolekovane prošnje s prilogami vlagati pri podpisani občini do 28. marca 1931.
Občina <rg Konjice
dne 28. februarja 1931.
je
Potrtim srcem javljamo tužno vest, da je naša predraga sestra, svakinja in teta, gospa
Fariči Kurent
roj. KotluSek
dne B. marca t. 1. po kratki mukapolni bolezni, pre-videna s svetotajstvi za umirajoče, mirno preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne .7. marca 1931 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče‘k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne G. marca 15)31.
Žalujoči ostali
Pripravljalni odbor Gostilničarske pivovarne d. d. Lažko
Poziv rta. javno subskribcijo delnic.
Na podlagi začasne koncesije za ustanovitev Gostilničarske pivovarno d. d. Laško, izdane od kr. banske uprave Hravske banovine v imenu ministrstva trgovine in industrije v Beogradu pod št, VIII/6869-1 z dne 6. XII. 1930. in podeljene pripravljalnemu odbora za ustanovitev Gostilničarske pivovarne d. d. Laško, ki ga tvorijo: Majcen Ciril, restavrator na Zidanem niustu, Kavčič Franc, posestnik in restavrator v Ljuh-ljani, Zemljič Franc, posestn k In hotelir v Mariboru, dr. Roš Fran, odvetnik, posestnik in župan v Laškem, Inž. Uhllr Hugo, graščak na Rudi, Loka pri Zidanem mostu, Trop Ognjeslav, posestnik in hotelir v Laškem, Emeršič Anton, rostavrater v Mariboru, Pačnik Danimlr, posestnik in gostilničar v Laškem, Oset Andrej, hotelir v Mariboru, Krulej Ernest, posestnik, gostilničar in župan v Sevnici, Juvančič Franc, posestnik in hotelir na Zidanem mostu. Dolinšek Avgust, posestnik in gostilničar v Hrastniku, razpisujemo
lavno subskrlbcijo
na delnice, ki jih bo izdala Gostilničarska pivovarna d. d. Laško. Osnovna glavnica znaša Din 10,000.000*—, razdeljenih na ‘20.000 delnic po Din 600'-. Ta glavnica so sme po sklepu občnega zbora zvišati na Din 25,000.000"—. Ker je že Din 11,000.000"— delniškega kapitala zagotovljenega b predsubskribcijo, se uporabijo s pričujočo subskrih-cl|o pridobljena sredstva za predvideno zvišanje delniške glavnice, ki se bo določilo na ustanovnem občnem zbora.
Delnice se bodo glasile na ime in se plačajo:
a) v gotovini takoj po Din 500‘— za delnico ali
b) Din 200-— na delnico takoj, ostanek, pa v zaporednih mesečnih obrokih po Din 28- — na delnico, prlčenši 1. aprila 1931.
V	obeh slučajih se plača za vsako delnico še po Din 10-— kot vpisnino.
Ustanovni občni zbor se bo sklical, kakor hitro bo sedanja začasna koncesija spremenjena po ministrstvu v končnovoljavno, za kar smo že zaprosili.
Naloga občnega zbora je, izvoliti upravni odbor, nadzorstveni odbor in njih namestnike. Občni zbor jo upravičen sklepati, ako je prisotna osebno ali po pooblaščencih vsaj ena tretjina delničarjev, zastopajočih vsaj eno tretjino delniške glavnice. Pravico glasovanja na občnem zboru ima vsak delničar, ki ima po številu delnic sorazmeren’ delež na vsom premoženiu družbe, na njenih dobičkih in izgubah, jamči pa za družbene obveze samo z vsoto, ki jo bo za delnice plačal.
Rok za subskribcijo delnic se določa na 30 dni in sicer od 2. do 31. marca 1931« Subskribclja se vrši pri:
1. Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu In vseh njenih podružnicah v Sloveniji v Celju, Ljubljani in Mariboru,
2. v pisarni Pripravljalnega odbora za ustanovitev Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem,
3. pri Okrajni hranilnici in posojilnici. Laško.
Interesenti izven krajev, kjer se vrši subskribcija, se naprošajo, da se blagovolijo obrniti za informacije in tiskovine na eno gori označenih subskribcijskih mest.
Za Pripravljalni odbor za ustanovitev Gostilnilarske pivovarne d. d. Laško: Majcen Ciril s. r.	Trop Ognjeslav s. r.
predsednik.	tajnik.
V	Laškem, dne 25. februarja 1931.	686
KuIfuFa
Sodobni umetnostni nazor
(K predavanju Franceta Vodnika v slavističnem klubu.)
Peto predavanje Slavističnega kluba se bo vršilo v nedeljo 8. t. m. ob pol 11. uri v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu. Predaval bo prof. France Vodnik o sodobnem umetnostnem nazoru. Predavatelj zagovarja avtonomijo, to je svobodo umetnosti, ki mu pa ni istovetna z larpurlartizmom, ki zamenjuje avtonomijo umetnosti s pojmom absolutne u-metnosti. Prav tako odklanja utilitarizem in tendenco kot nezdružljiva s pravo umetnostjo, ki vedno poteka iz neodvisne zakonitosti estetskega sveta. Zato bo osrednje vprašanje, ki ga bo predavatelj skušal osvetliti, vprašanje o mestu, ki ga umetnost zavzema v celoti življenja. Odgovor na to vprašanje je prav danes nadvse aktualen, zakaj že dolgo se ni poudarjala zveza umetnosti z življenjem tako zelo, kakor v naših dneh. Resnično je pravilen odgovor na to vprašanje mogoč samo z vidika celotnega življenja, s perspektive življenjske totalitete: ta vidik poudarja naš čas vedno glasnejše, saj se danes vračamo iz individualizma in zunanjosti nazaj k socialnosti in notranjosti. Prav dejstvo, da se je z duhovno presmeritvijo rodilo tudi novo 11-metniško prizadevanje in nov, sintetični umetnostni nazor, govori najglasneje zato, da je u-metnost vedno organ življenja. Tema problemoma bo predavatelj posvetil največ pozornosti in bo zato skušal osvetliti problem avtonomije umetnosti predvsem z vidika človečnosti, t. j. z vidika življenjske totalitete.
Pisma iz Pariza
Pred nekaj dnevi se je na beograjskem knjižnem trgu pojavila bela potopisna knjiga Mom-dila Miloševiča z gorenjim naslovom. V enajstih predelkih z naslovi krajev in delov mesta, ki jih podaja, je g. Miloševič dal dobro, dasi šablonsko sliko velemesta Pariza. Sicer je pa zelo težko, in to posebej v potopisu, docela prerasti staro ln uveljavljeno metodo opisovanja in dati nekaj svojega, morda celo ostro osebnega, ne samo doživetega, ampak naravnost iz notranjosti, iz srca in duše vzetega, bežnega samo z refleksi pokrajine in milieua obsijanega, kot sta se pri Srbih do danes, in to v zadnjem in predzadnjem letu uveljavila dva, Miloš Crnjanski in Rade Drainac. Dočim je prvi umerjeno ustaljen (kolikor se pač pri mladih o ustaljenosti sploh govoriti da) in v svojih potnih zapisih, ki imajo pa prevečkrat s potopisom v dobesednem pomenu zelo malo skupnega, bolj trpko miseln, je Drainac pravi potopisni lirik, poln preseneCajočih domislekov in tečen ko mlada pesem, kar je posebej v pismih iz Bolgarije, ki jih je preteklo leto v enem beograjskih dnevnikov objavljal, frapantno dokazal. Miloševič me je s svojim Parizom ogrel in mi vzbudil zanimanje zanj. Vendar sem opazil, da je tudi v samem opazovanju precej v starih vodah in časih. Naravnost trdil bi, da je Miloševič v svoji osnovi pravi romantik in učenec stare Sole. In skoraj iskan dokaz za to so tudi pričujoča Pisma iz Pariza, ki sicer skušajo biti po obleki in ln deloma tudi po vonju moderna, pa vendar niso, ker jim onega esencijalnega, strogo osebnega in skrajnostno iznenajdljivega, ki je vaba in čar najnovejših potopiscev, v samem korenu manjka. Pisma iz Pariza so osma pisateljeva knjiga. Preje je objavil štiri pesniške zbirke (Pod starim krovom, 1911., Pred obnovom, 1919., Moje carstvo, 1920 in 1926). Pred nekaj tedni je g. Miloševič doživel srednji uspeh z zgodovinsko petdejansko dramo: Jovan Vladislav. — Nekatera poglavja v Pismih iz Pariza so posebej zanimiva, tako ono o Latinskem kvartu, o Montmartru in o obalah reke Seine. Obseg knjige 124 strani. Celo vrsto grafik in posameznih delov Pariza je knjigi okusno priložil slikar Ljubomir Jovanovič. Oprema knjigarne g. Geze Kohna sodobno prijetna.	T. P.
Jugoslovanski veterinarski kolcndar za p. 1931. Po desetih letih je zopet enkrat izšel veterinarski koledar, ki ga bodo gotovo z veseljem pozdravili in ga tudi kupili vsi jugoslovanski veterinarji. Koledar je silno obsežen (633 strani) in poleg bogatega koledarskega niaterijala prinaša vse praktične podatke, ki jih potrebuje jugoslovanski veterinar. Dobro bo tudi služil seznam vseh jugoslovanskih veterinarjev. Koledar je izdalo Jug. veterinarsko udruženje, uredil pa ga je zaslužni prof. dr. Fr. I. Zadnik. Koledar je v čast udružonju in uredniku, a tudi v ponos vsem veterinarjem. Tudi oblika koledarja je priročna in lepa.
Zadnja številka Savremenika je prinesla doslej še neobjavljeno Goljevo pesem Kanarček in poet. ki toplo spreminja -na Marche famebre istega avtorja, in pa razgovor L. Ž im boka s slikarjema bratoma Dragom in Najidetoin Vidmarjem.
Ql&daLlišče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠKA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota, 7. marca: »Trije vaški svetniki«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 8. marca ob 15. uri: »Divji lovec«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20. uri: »Glembajevk. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobola, 7. marca: »Dijak prosjak*. Red H. Nedelja, 8. marca: »Luiza«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
NARODNO GLEDALIŠČE v MARIIJOKU
Sobola, 7. marca ob 20. uri: »Karl in Ana«.
Delavska predstava.
Nedelja, 8. marca ob 15. uri: »Lulika«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Cardaška kneginja«. Kuponi.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 9. marca ab 20. uri: »Čni-vJaška kneginja«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 45/8.
Pregled nalezljivih bolezni Dravski banovini
od 15. februarja do 21. februarja 1931.
Službene objave
Srez
1	o... o .®	<x> t> 2 -a	
03 O	c o »■s		0 u
	&	O	
S--O © «~ a m
c3 eri
o
Skupina tifuznih bolezni.
Celje .	.	.
Dolnja Lendava , Konjice . . . , Krško . . . , , Litija . . . . , Ljubljana (mesto) Slovenjgradeo . .
11
Skupaj
Škrlatinka. — Scarlatina.
Celje...................
Celje (mesto! . , , Dolnja Lendava , , Kamnik . . ,
Litija..................
Ljutdjana (mesto) , Ljutomer	.	.
Maribor desni breg . Mariboi levi breg . . Murska Sobota . , , Ptuj.	....
Slovenjgradeo . . .
Skupaj
Ošpice.
36 | 9 | 31 -Morhilli.
13
42
Novo mesto Ptuj. . . .
27
Skupaj | 27
18 1-1- I 18
19 10	1	|	2fi
37 19	1	44
Davita. — Diphteria el Croup.
• • • • it • «•••>
Brežice Celje .
Celje (mesto)
Kamnik .	.
Kranj .
Kočevje ,	,	,	,	,	.
Konjice
Krško •«•••■« Litija ■ .	•	■	f	|	,
Ljutdjana (grez) . , ,
Ljubljana (mesto) . .
Ljutomer...............
Maribor desni breg . . Maribor levi breg , , . Maribor (me»to) , , • Murska Sobota . , , , Novo mesto	.	,	,	«	.
Prevalje
Ptuj ..................
Radovljica	.	.	,	.	,
Slovenjgradeo . . , . Šmarje pri Jelšah . . .
84
28
24
7
4
1
t;
1 1
16
2
5 7 4 2
11
3
1
2
4 1
7
85
Skupa)
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica.
Litija.................  ,|	1	1	—	|	—	1	—	1	1
Celje .
Konjice Laško .
Litija .
Ljutomer .... Maribor desni breg Maribor levi breg Maribor (mesto) . Prevalje ....
Ptuj..................
Radovljica . . .
Skupaj | 1 | - | - | - 1 1 Sen. — Erysipelas.
1
9
1
1
Skupaj
Otročniška vročica. — Sepsis puerpe-ralis.
Novo mesto ..	lil— I — I — I 1
Skupaj . | 1 | - | - | - | 1 Ljubljana, dne 26. februarja 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
I. No. 2514/1.	576
Razpis.
Komisija za opravljanje državnega strokovnega izpita za zdravnike pri kraljevski banski upravi v Zagrebu razglaša: Strokovni izpit zdravnikov za prestop iz pripravljalne skupine v pomožno skupino na teritoriju Savske, Dravske, Vrba-ske in Primorske banovine se bo vršil dne 8. aprila 1931. ob 8. uri zjutraj v Šoli narodnega zdravja v Zagrebu.
Po pravilniku za opravljanje državnega strokovnega izpita uradnikov ministrStva socijalne politike in narodnega zdravja z dne 7. septembra 1930., S. broj 15.684, Služb, list z dne 8. oktobra 1930., št. 189/30, zadobi uradnik pravico na opravljanje tega izpita po dovršitvi dveletne pripravniške
službe. Materijal za polaganje tega izpita je predpisan v citiranem pravilniku čl. 8 II. a.
Uradnik, ki tekom svoje triletne pripravniške službe ne opravi tega izpita ali se za istega ne prijavi — izgubi službo.
Prijave za opravljanje izpita, taksirane z Din 25'—, se predložijo s potrdilom o tem, kdaj je kandidat prvikrat stopil v službo, preko tukajšnje kraljevske banske uprave komisiji za opravljanje državnega strokov-nega izpita, in sicer do 3. aprila 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 28. februarja 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C 445/30-5.
Oklic.
579
Horvat Karlu, preje v Bratoncih, je vročiti v pravni stvari Horvat Marije, roj. Belšak, posestnik v Bratoncih, ki jo zastopa dr. Strasser Armin, odv. v Dolnji Lendavi, vabilo z dne 28. februarja 1931, C 445/30-5, 3 katerim se vabi k ustni sporni razpravi za 2 8. marca 1931 ob desetih.
Ker je bivališče Horvat Karla neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Ferdo Čeme, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 24. februarj 1931.
*
Nc V 88/31—2.	569—3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Flisar Josipa, posestnika v Poznanovcih št. 46, se uvaja postopanje v svrho amortizacije vložne knjižice št. 412, »Kreditne zadruge za trgovino in obrt v Murski Soboti, r. z. z o. z.«, glasečo se na prosilčevo ime in z vlogo 2769-40 Din, ker je to knjižico baje izgubil.
Imejitelj te knjižice se s tem poziva, naj uveljavi svoje pravice v teku šestih mesecev od dne razglasitve, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. V., dne 16. februarja 1931.
*
574
E 621/30-6.
Dražbeni oklic.
Dne 3. aprila 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Senuše, vi. št. 111.
Cenilna vrednost: 10.560-05 Din; vrednost pritikline: 2120— Din; najmanjši po-nudek: 945475 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je pi igilasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deska tega sodišča.
Okrajno sodišče Krško, dne 23. februarja 1931.
E IV 3150/30-8. .	g81
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. aprila 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dobrenje, vi. stev. 54, k. o. Dobrenje, vi. štev. 161.
Cenilna vrednost: 23.267-50 Din; najmanjši ponudek: 15.511 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdra/.:lelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 24. februarja 1931.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so seizpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
242. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 19. februarja 1931.
Besedilo: I. delavska hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se dosedanja člena načelstva Aljančič Lambert in Aleksič Jože, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Mastin-šek Franjo, uslužbenec mestnega električ-
nega podjetja v Mariboru, Mejna ulica 14.
4n Simpl Alojz, zvaničnik drž. žel. v Mariboru, Mlinska ulica 40.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 19. februarja 1931.
(Firm. 127/31 — Zadr. III. 73/15)
*
Dan vpisa: 23. februarja 1931.
243. Sedež: Litija.
Besedilo: Okrajna posojilnica v Litiji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo Izbriše se član načelstva Modic Josip, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva inž Pavel Kobler, posestnik v Litiji.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 21. februarja 1931.
(Firm. 199 — Zadr. I 48/51.)
Konkurzni razglasi
S 2/31—1.	577
244.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Martin Karola, trgovca v Kostanjevici. Konkurzni komisar dr. Lozar France, starešina okrajnega sodišča v Kostanjevci. Upravnik mase Vimpolšek Josip, notar v Kostanjevci. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišče v Kostanjevci, dne 18. marca 1931 ob devetih.
Oglasitveni rok do 16. aprila 1931. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Kostanjevici dne 2 3. a p r i 1 a 1 9 3 1. ob devetih.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Novem mestu odd. II.,
dne 3. marca 1931.
S 14/30-68.	573
245.
Odprava konkurza.
Prezadolženca: Roglič Ivan in Milena, trgovec v Mariboru, Grajski trg.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom, opravilna številka S 14/30—2, o imovini prezadolžencev, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava, po § 169 konk. zakona.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 26. februarja 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 511.	583—2—2
Razglas o drugi ustni licitacij? za dobavo gramoza.
Ker javna ustna licitacija za oddajo dobave gramoza za proge med km 519-5 do 523-5, 523-5 do 526-5, 538-0 do 54L5, 541'5 do 547 in 550-0 do 555-5 državne ceste št. 2 in za progo med km 805-5 do 808'666 državne ceste štev. 28, ki se je vršila dne 2. in 3. marca, ni uspela, razpisuje sresko načelstvo po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani od dne 17. januarja 1931 V No 614/1, drugo javno ustno licitacijo Licitacija se bo vršila
dne 28. marca 1931. ob desetih v pisarni tehničnega razdelka (soba št. 7) pri sreskem načelstvu v Novem mestu.
Popolni razglas je bil objavljen v »Službenih objavah dnevnika »Jugoslovan«, in sicer v štev. 26 od dne 1. februarja 1931. Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 3. marca 1931.
*
Štev. 300.	58‘-
Razglas
Podpisano županstvo razglaša v smislu § 22. Koroškega lovskega zakona od 4. avgusta 1902, dež. zak. in Uredb, list štev. 15, da se bodo dali v zakup na javni dražbi
dne 7. aprila 1931 ob treh popoldne v hotelu »Kazino« na Zg. Jezerskem sledeči lovi:
1. Občinski lov v kat. občini Zg. Jezersko in deloma Sp. Jezersko, v površini 837 ha, z izklicno ceno in vadijem 600 Din
2. Samolastni lov občine Jezersko »Pod Kočno«, kat. občina Zg. Jezersko v izmeri 808 ha z izklicno ceno in vadijem 1200 D in. oba lova za dobo 5 let, to je od 1. junij; 1931 do 31. maja 1936.
3. Samolastni ribarski okraj občine Je zersko v reki Kokri od »Anzelnove žage-’ navzgor do »Kosovega čera« in v potokih Jezernica, Milošiča, Tralovc ter Moževe za dobo 10 let, to je od 1. junija 1931 do 31 maja I940. — Izklicna cena 600 Din in vadi j 1200 Din.
Dražbeni pogoji so na vpogled vsak dan ob uradnih urah v občinski pisarni na Jezerskem in na dan dražbe tudi v prostorih, kjer se bo vršila dražba.
Na dražbi dognana zakupnina obč. lovi šča (točka 1) se zviša v slučaju, ako se vsled končnoveljavne odločbe v eventuel nih tekočih pozivih ali v smislu nadaljnili določil goraj citiranega zakona občinsko lovišče poveča ali zmanjša in sicer v izmeri povečanega ali zmanjšanega lovišča Županstvo Jezersko, dne 3. marca 1931.
C. ‘M. Hezncipque:	35
jPet nazaj
Roman
(Copyright by M. Feature Syndicate.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
Ravnatelj se je odločil, da nas na vsak način pomiri, toda preveč nas je bilo in Willy je stal pre-mogočno trobentajoč pred njim. Bog sam ve, kaj si lahko ti podivjani vojaki še zmislijo, morda bodo že v naslednji minuti privlekli iz žepov ročne granate. Krilil je s svojimi rokami kakor nadangel s perotmi. Nihče ga ni poslušal. Končno je zakričal s prodirajočim glasom: »Pa mi vsaj povejte, kaj prav za prav hočete!«
Nastal je mir. Da, če bi se moglo to tako enostavno z enim stavkom povedati. V nas je nejasno brbotal močan čut — toda besede? Besed za ta čut še nismo našli. Morda pozneje kdaj?
Westerholt se je preril pred ravnatelja. »Nočemo poslušati svečanih besed, temveč praktičnih predlogov. Kako si predstavljate to z nami za bodoče? Pred vami stoji sedemdeset vojakov, ki morajo zopet v šolske klopi. Kako se bo to naredilo? Tukaj vam povem, da ne vemo skoraj nič več in tudi nimamo prav nič veselja dolgo tu sedeti.«
Ravnatelj je izjavil, da ni prejel od oblasti o tem
še nobenih navodil. Začasno se moramo pač razdeliti po razredih, iz katerih smo odšli. Pozneje se bo že videlo, kaj in kako.
V	odgovor smo se mu smejali.
»Tega vendar sami ne verujete, da bomo sedli v klopi k otrokom, ki niso bili vojaki. Morda celo mislite, da bomo vedno, kadar bomo kaj znali, dvignili prst. Ne, mi ostanemo skupaj.«
Sele zdaj smo prav videli, kako smešno je vse to tukaj. Več let smo morali streljati, bosti in moriti, zdaj pa naj bo važno za nas, ali je kdo odšel iz prvega ali drugega razreda. Eden je znal računati že z eno, drugi že z dvema nepoznanicama. To so razlike, ki veljajo tu.
Ravnatelj je obljubil, da bo podvzel vse korake, da bo dosegel dovoljenje, uvesti posebne tečaje za vojake.
»Na to ne moremo čakati,« je odvrnil Albert kratko. »Vso stvar bomo vzeli sami v roke.«
Ravnatelj je molče odšel k vratom.
Učitelji so mu sledili. Tudi mi smo štorkljah ven. še prej je pa vzel Willy obe rastlini v lončkih na govorniškem pultu in ju treščil ob tla. »Zelenjave itak nisem mogel nikdar trpeti,« je dejal srdito. Lovorov venec je nataknil Westerholtu na glavo. »Skuhaj si juhe iz njega —.«
Smotke in pipe so se kadile. Sedeli smo skupaj z onimi gimnazijci, ki so bili v vojni, in smo se po-
svetovali. Nad sto vojakov, osemnajst poročnikov, trideset narednikov in podčastnikov nas je bilo zbranih.
Albert Trosske je prinesel s seboj zvezek starega šolskega disciplinarnega reda in je čital iz njega. Mogel je pa le počasi, ker za vsakim paragrafom je bruhnil viharen smeh. Nismo mogli razumeti, da je bilo vse tisto nekoč veljavno za nas.
»Paragraf sedmi: Naredbam razrednika se je treba brezpogojno pokoriti.«
»To smo tudi delali,« je zaklical Willy, »saj smo šli pokorno v vojno.«
»Toda nismo zmagali, kakor so oni hoteli,« Je ugovarjal Westerholt.
»Bodi vendar miren,« je odvrnil Willy, »ti si svojega razrednika najbolj osmešil. Poročali so, da sl padel, dobil si od ginjenega ravnatelja lep govor v spomin, bil si pa tako nesramen, da si se navzlic vsemu temu vrnil! Tvoj razrednik je v lepi zadregi. Zdaj mora vse preklicati, ker v algebri in nastavkih sl gotovo še vedno tako slab, kakor si bil prej.«
»Paragraf dvanajsti,« je čital Albert dalje.
»Kajenje in pitje je učencem strogo zabranjeno.«
»Na zdravje!« je zarjul Westerholt v šume« smeh.
»Paragraf petnajsti: Pouk se -pričenja zjutraj i molitvijo —.«
»To se mora predrugačiti. Namesto tega bomo metali eno uro granate,« je zaklical Reinersmann.
Razbita ladja ob morski obali
Meseca aprila lanskega leta Je zadela	ladja »Rosa«, s katero so	prevažali premog, pri Flamfoorough-Headii	na angleški! ofoalri ob	čeri.
Moštvo je ladjo zapustilo, poškodovana	ladja pa je motela pol i*	vode, pod pa je je bilo v vodi. Spočetka je	izgledalo, da je ladja le	malo
poškodovana (slika	na lovi), sčasoma pa so	valovi ladjo skoro popolnoma razbili (slika	na desni).
Humor.
Kam pa neseS peč? Pa ne v zastavljalnico?«
»Ne, ne - premog grem kupiti«
f	™	 —	 f	1	    K--- --- -------•	  r	*----------------  '________________________________________ _______________________________________________M
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 28. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani
s.*,	> in strasten špiritist Conan Doyle. Veli
ki listi pa objavljajo dan za dnem oglase, kjer iš“ Jo pozamezni k’ .bi pripravne > »dije Tea ob 'ajo 'f nagrado 'a no samo »sej*''’ po 10 do 100 funtov 'irlingov.
Spiritizem na Angleškem pa ni samo »vera«, ampak se zvija tudi v prav cvet/'v industrij« Profesijonalnih »medijev« (posredovval. med Sivimi ljudmi in	’«)	je vedno več. S 1»
je med »mediji« vedno več pretkanih sleparje«, ki na debelo izkoriščajo pr ivern' bedak«. Po~elr>o cvete fotografi anje »duhov«. F^gra-f k! ~® pečajo s to dobičkanr > -'dustrljo. je danes v Lndonu 6, ld imajo vsi p lne rok* dela. Fotografi so silno spretni ljuje, tako d* n-^nikl nikakor morejo ugotoviti nob«-*• • sleparije in za* o oboje, »vera« in industrij«, vedno bolj širi.
Po 100 letih izpolnjeno prokle^sivo
Te dni se je izpolnilo prekletstvo, ki je bil« izrečeno že pred 400 leti.
Nedavno je namreč pogorel na Angleškem starodavni samostan »Batlle - Abbey« v Haa tingsu. Samostan so sezidali na tistem mestu, kjer je kralj Viljem Osvajač premagal anglo saksonske čele kralja Harolda 1. 1066. Zadnja leta so ustanovili v samostanu šolo za deklice pri požaru pa. ki je uničil samostan, so srečne rešili vseh 120 gojenk. Požar pa je uničil muo go zgodovinskih znamenitosti, med drugim tudi zastavo, pod katero so se bili borili zmagovalci v bitki pri Ilastingu. Viljem Osvajač je p» pred bitko obljubil, da bo ustanovil samostan če bo zmagal.
Viljem Osvajač je svojo besedo res držal in do 1. 1538. so vodili samostan benediktinci. Te ga leta je pa kralj Henrik VIII. zatrl vse kato liške samostane v Angliji in samostan »Battle Abbey« je dal svojemu prijatelju Brown-u. Ta je samostan in samostansko premoženje re» prevzel, na dan prevzema posestva pa je pri redil veliko pojedino. Med pojedino pa je sto pil v dvorano eden od pregnanih menihov, ki je prerokoval, da opatija novim lastnikom n p bo prinesla sreče in da jo bo požar popolnoma uničil.
Res je v samostanu večkrat gorela, popol noma pa je uničil poslopje šele zadnji požar 400 let po menihovem prerokovanju...
Navdušen godec
Znano je, da polaga francoska vlada že nelca* desetletij veliko važnost na množitev srojeg« domačega prebivalstva. Večjega števila otrok pa se francoske rodbine precej boje. baje te gospodarskih razlogov. So pa tudi Častne i» jem« in med te spada brez dvoma tudi gode« Alfom Durand.
Ta moi je godec v Parizu in Ima tudd precej denarja, tako da se mu nd bilo treba bati. d« bi njegovi otroci kedaj stradali. Da pa zadosti tudi svojemu glasbenemu nagnjenju, je sklenil d?tl svojim otrokom Imena po znani glasbeni lestvici: do-re-mii-fa-so-la-sii. Zena mu je rea rodila 7 otrok, tem pa je daj ta-le imena: Do roteja, Re-my, Mi-seille, So-lange. La-ila, 9i-donija. Ko pa je dobil še osmega otroka — sina — im je bila glasbena lestvica že izčrpana, je imenoval svojega osmega otroka »Octava«.
Tajnosti tajnih zvez
Tajne zveže so stare kakor človeki rod. Posebna lastnost človeškega rodu je namreč sovraštvo človeka do človeka in to sovraštvo je rodilo tudi tajne zveze, deloma v skupno obrambo, še večkrat pa za skupen napad.
Med najstarejše tajne zveze spada kitajska tajna zveza »Hung«. To zvezo so ustanovili v 5. stoletju po Kristusu in je torej stara ie 1400 tet. Ta zveza je organizirala na Kitajskem že celo vrsto domačih vojn in uporov in umorov. Člani to zveze se pa spoznavajo med seboj po načinu, kako si nalivajo čaj v skodelice. Zveza »Hung« ima tudi več svojih svetišč, kamor pa smejo stopiti le posebni Izvoljenci. Čuvar cerkve izroči obiskovalcu palico, nato pa mora obiskovalec povedati geslo in šele nato lahko vstopi.
Na Kitajskem imajo pa še druge tajne zveze. Ena najbolj nevarnih današnjih tajnih zvez so »sinovi nebeških vrat«. To zvezo so ustanovili pred 5 leti ob vznožju hriba Tai-hong. Tam leži precej vasic, prebivalci teh vasic pa so večinoma zidarji. Zidar Hai-ju-ming pa se je odpravil leta 1925. iskat zaklad. V njegovi domači vasici je stala namreč cerkvica, kjer je bil baje zakopan zaklad. Mož zaželjenega zaklada sicer ni našel, našel je pa prstan, ki ga je bržkone nosil nekdaj visok kitajski cerkveni dostojanstvenik. Mož je prstan vzel in si ga je nataknil na svoj prst, ljudem pa Je začel pripovedovati, da je to čudodelen prstan, s katerim lahko prerokuje bodočnost in zdravi bolnike. Tako je nastala tajna zveza »sinov nebeških vrat«.
V Evropi pa so delali šo v 18. stoletju raznim visoldm glavam precej preglavice »razsvetljenci« ali »iluminati«. Ti ljudje 60 se med drugim hvalili tudi s tem, da občujejo z duhovi. Red razsvetljencev je bil razširjen po vseb evropskih državah. Na zunaj so člani te zveze trdili, da hočejo dvigniti versko življenje in ljudi politično vzgojiti, pravi namen tega reda ali tajne zvezo pa je bilo rušenje monarhizma in širjenje republikanske propagande. »Razsvetljence« so dolžili med drugim tudi, da so namenoma zanetili veliko francosko revolucijo.
■lako znana je tudi bila tajna zveza italijanskih »karbonarijev«, ki so se pojavili v južni Italiji za časa Napoleonove vladavine. Njihov namen je bil pregnati iz Italije najprel Francoze, potem pa Avstrijce, narodu pa dati ustavo. Ta pok ret se je zelo naglo širil po Italiji. Ko so se po padcu Napoleonovem vrnili v ra*-ne italijanske kraljevine in kneževine zopet nekdanji absolutistični gospodarji, »e je Kar-bonarijem res posrečilo, da so v Neapolju in na Siciliji strli absolutistične vlade.
V to zvezo so sprejemali ljudi b prav zanimivimi obredi. Novinca so peljali najprej v »kočo«, kjer se je moral vsesti na klop i* n*-
obtesanega lesa. Ko se je novinec nekaj časa pogovarjal z »mojstrom«, je mo*ral piti iz »čaše pozabljenja« in je moral prehoditi več prostorov, kjer so prežale nanj razne divje zverine.
Ce se ni novinec zveri ustrašil, je bil sprejet v tajno zvezo.
To pa je bila le »prva stopinja«. Kdor pa je hotel doseči višje stopinje, je moral prestati več preskušenj, in šele po vseh prestanih pre-skušnjah se je smel pečati g politiko. Obred Je bil pri tem precej nenavaden: pripravnika so privezali z golim gornjim telesom na križ, nato pa so mu naredili z žebljem na desnici tri, na levici pa sedem ran. Kdor je imel te znake, je bil »poln« član tajne zveze.
V Ameriki je najbolj znana tajna zveza »Ku-kluks- klan«; to zvezo so ustanovili leta 1860. kot bojno organizacijo proti ravnopravnosti zamorcev z belci. Ta zveza obstoji še dandanes in je ena najbolj močnih organizacij v Ameriki.
Prvi Stfrajk v svetovni zgodovini
Na nekem predavanju v pariški akademiji znanosti je predavatelj omenil, da se je prvi šlrajllc, kar ga poznamo v 6 ve lovni zgodovini, zadel	v	starem Egiptu. Za vlade	kralja	Fila-
delfa	iz	dinastije Ptoilomejcev so	oddala	inže-
delfa	iz	dinastije Ptolenajcev so	oddali	inže-
nerju	Ulaonu veilika vodna dela. Ta inžener je
zapustil mnogo zapiskov o tehniki teh del, o ceni materijala, o delavcih itd. V teh zapiskih pa najdemo tudi beležko, da so se delavci nekoč naveličali čakati na povišanje njihovih mezd iin so nehali delati, svoje nadzornike so pa pretepli. Kralj Filadelf je vladal okoli leta 300. pred Kristusom.
Spiritizem na Angleškem
Na Angleškem in v Londonu in posebej te je Spiritizem v novejšem času silno razpasel. Špiritističnih klubov je samo v London i na stotine, ld imajq na razpolago tudi dve cerkvi, kjer delajo pr e :gando za svojo »novo /<*ro«. Spiritizem pa širijo tudi po kinematografih, kj*»r vabijo z vsemi sredstvi modeme reki ime ljudi na svoje sestanka, posebno tiste, ki jim je umrl kakšen ^orodni1'. Tem ljudem niuroS obe tajo, da vsak tren tek lahko govore s svojim 'umrlim sorodnikom, pa tudi vidijo j i lahk.i, če so okoliščine primerno ugodne... Take )b ljuba Sover’a zelo učinkujejo m žalostne ljudi in obe spiritistični cerkvi v Londonu sta zlasti ob nedeljah tako pol .i, da morajo imeti po več »božjih služb« zaporedoma.
V cerkvah sede »vemilcl« na posebnih stolčkih, ki so baje naln" narejeni za stik z »du-hc :«. »Špiritističnih« vernikov je na Angleškem okoli 1 milijona. Imajo pa tudi svoj muzej, ki ga je ustanovil pokojni pisatelj d"*"’ *’vskih
Velika zatvornica t Bremerhaven-n.
Največjo zatvomloo na svetu so dovršili te dni v Bromenhavenu-u na Nemškem.