Napredek
študentskega
tiska
Ceprav z majhno zamu-do, so se preteklo nedeljo in ponedeljek sest&li v Za-grebu predstavniki vseh štvdentskih časopisov v na-ii državi, da bt na drugi konferenci študentskega ti-ska izmenjali izkušnje in se pogovorili o problemih in težavah študentskega ti-ska. Na konjerenci so so-delovali predstavniki' štu-cientskih časopisnih uredni-štev »Student« iz Beograda, »Studentski list« iz Zagre-ha, »Naši dani«- iz Saraje-va, »Studentski zbor« iz Sk&plja, in predstavniki dveh Ijubljanskih št-udent-skih časopisov »Trhbuua« in »Studentske tribun&«, ki izhaja v angleščini.< Poleg že naštetih časopi»ov se je konference ndeležil tudi predstavnik uredništva na-ie ml-adinske revije »Youth life« iz Beograda, ki izha-ja v angleščini in spremlia tudi študentsko življenje jugoslov&nskih univerz.
Dnevni red konference je bil izpolnjen s šievilnimi rjef$rati, ki zadevajo pro-blemaiiko štvdentskega ti-fjfe.a. Odgovorni urednik $>eograjskega »Studenta«, Milan Vukos, je podal re-ferat o ideoloSkih, teoretič-nih in strokovnih razpra-vah v študentskem tisku. Naglasil je, da smo se do sedaj premalo poslu&evali študentskih časopisov, da bi preko njih razpravljali o ideoloških in znanstvenih vprašaniih. Kulturni uredn. zagrebškega »Studentskega lista« je na konferenci raz-<prav\jal o problemu kul-turnih rubrik študentskih Ustov. Ljubljančani so 20 to konferenco pripravili di>a referata. Odgovorni uredniik Janko Popovič je govoril o vted/aarodnih štu-dentskih publikacijah, med-tem, ko je glavni urednik Zdravko Tonmžej razprav-Ijal o sodelovanju študen-tov v pokrajivskem tisku in študentskih prilogah. Na dmevnem redu so bila ra-zen tega še vprašan)a sode-i&vanj<a jugoslovanskega itudentskega tiska in osta-Id važna vprašanja.
Konferenca študentskega tiska v TJagrebu je pokaza-la, da bi bilo za predstav-nike š>tudentsk>h časopisov zelo koristno, če bt se več-krat in red.no sestajali. Za-to je bilo sklenjeno, da se prihodnje leto sestanemo v Beogradu.
LIST STUDENTOV  LJUBLJANSKE UNIVERZE
ST. 4
LJUBLJANA,  7.   MARCA   1956
LETO VI
Nojprej praktično strokovno delo — potem šele podiplomski študij
Redni študij ne sme biti oviran
•  Uspeh podiplomskega študija bi bil  boljši, če bi bili fakultetnl inštituti tesneje povezani z operativnimi inšfi tuti in inštituti SAZU
•  Podiplomski študij za speciaiizacijo je dvovrsten: itudij v kaki specialni panogi stroke in študij za pridobitev sposobnosti in naslova specialista
•  Študijski programi morajo biti pravilno in racionaino urejeni — to je še nekaj misli iz prispevkov profesorjev Ijubljanskih fakultet o ureditvi podi-plomskega študija
Prof. dr. F. I. ZAVRNIK
Za boljše in praviJno pojmo-vanje podiplom.skega študija je potrebno definirati ali apisati diplomski  študij.
Diplomsikd študij je za mene to, kar splošni zakon o univer-zah imenuje »redni pouik«, »po-uk« in le v členu 15 pravilno »redni študiji«. »Student. ki d'o-konča redne študije na fakul-teti, dobi diplomo, s katero se mu prizna akademska stopnja.« V diplomf je navadno tudi be-sedilo, ki pravi, da je kandidat sposoben, da se udejstvuje v svoji stroki. Z drugimi besedarni bi rekel> da je sposoben. če je končal veterinaraki študij, da opravlja veterinarske posle. d-a gradbenik gradi, da slavist po-učuje v srednjih šolah sloven-ščino ali kak drug slovanski jezik itdi. Zadržal se bom pri veterinarskem študiju, ker mi je najbližji im ga najbolje "po-zna.m.
Zakon o univerzah odreja. da se na fakultetah študira po štu-dijskih načrtih in programih. Pri programih so nastajali in še nastajajo konfliikti s študcnti. Programi so se širili, so rasli, narasli so tako. da jim študenti niso bili več dorasli, in naraslo je paralelno tudi število absol-ventov ne pa tudi diplomantov. Sam sem se večkrat že poprej v Zagrebu izpraševal, koliko od tega znanja. ki ga mora vete-rinarsiki študent v času svojega študija konsutmirati, »eksploati-ra« v svojem strokovnem življe-nju, v  »voji prak&ii.  Mislim  in,
preprišan sem, da je bil analo-gen razvoj, namreč hipertrofija študijskih predmetov iin progra-mov, tudi v vseh drugih stro-kah. In s tem smo prispeli do jedra probleima.
Studdjsiki programi morajo biti pravilno. racionalno postavljeni. Mi veterinarji se najprej vpra-šamo, kaj je in kakšno je delo velike večine veterinarjev, ve-terinarjev na terenu, in kakšno znanje jim je potrebno. Takšno vprašanje si pač mora postaviti sleherna stroka. Na podlagi na-tančno analizirane in postavljene slike dela strokovnjaka v vsak-danjem strokovnem življenju i'n za to potrebnega z.nanja, se od-rejajo prvi temelji za sestavlja-nje študijsikega programa. Tako postavljen študijski program, sestavljen iz študijskih progra-mov za vsak posamezen pred-m«t, je sestavni del »rednih študijev«.
Razen rednega študija »Na fakuiltetah se uvede pouk (štu-dij) za iizpopolnitev, specializa-cijo in za pripravo doiktorata«. O doktoratu kot podiploimsk&m študiju ne bi na tem mestu raz-pravljal, saj vsebuje določbe poseben zakon o doiktoratu znanosti. Vsekakor je to po-sebna vrsta podiplomskega štu-dija. Drugi dve vrsti sta 1. študij za izpopolnitev im. 2. študij za specializacijo.
Zelo Važen se mi zdi podi-plomski študij za izpopolnitev. Normalno je. da vsak akadem-ski uo:itelj v svojem podajanju snovi kakšnega predmeta štu-dentorn iznaša najnovejše izsled-
Predstavnikl Jugoslovansiah
študentskih časoirtsov na konferenci jugoslovanskega študentskega tiska
ke znanstvenih dognanj, lastnih in tujiih. Znanost pa se nenehno in hitro razvija. Tempo razvoja se vse bolj in bolj &topnjuje.N Tako se naberejo v razmeroma kratikem času v vsaki stroki novi izsledki in nove metode dela. Vse to sicer strokovni ča-sopisi posredujejo strokovnja-kom, ali niikdar v zadostni meri. Zlasti pa rnetod. ki se prisva-jajo v laboratorijiih in inštitu-tih, ne more časopis prikazati na zadovoljiv načm. Vse to so naloge, poleg mnogih drugih, ki spadajo v študij za izpopolni-tev. Podiplomski študij za izpo-polmiilev je potemtakem name-njen širokim šlojem strokovnja-kov na terenil.
Takšen študij se opravlja pra-viloma takrat, ko imajo stro-kovnjaki največ časa. to se pravi, ko so v svojem strokov-nem žiivljenju najmanj obreme-njeni z delom, ko njihova od-sotnost najmanj škoduje normal-nemu poteku dela. Večina strok ima takšne periode kaikor n. pr. agronomska in veterinar&ka, fci imata najvišji vrh dejavnostne krivulje v pomladanskeTn, polet-nem in jesenskem času. Za nje je torej najpr^nmernejše, da sa vrše njihovi tečaji za izpc>pol-nitev pozimi. Ta šti*d:'j se vrši namreč v obliki krajših ali daljš.-;(h tečajev, ki lahko trajajo nekaj dni do nekaj tednov. Od-visno je od tega, da li zajema tečaj eno ali več strokovnih discipl;iin. Takšni tečaji torej ni-so nekaj stabilnega in šablon-skega. Organizirajo jih fakulte- ,t6. y sporaj^is||n<u s strako.vrtimi organizacijariii. Pobude morejo dati fakultete ozir. posamezni akademski ueitelji kakor tudi strakovne orga-nzacije, t. j.. da pobuda lahko prihaja s terena, kar je še najbolj zdravo. Za ta način študija ni potrebno sode-lovanje z raznimi podjetjd. ta lahko dajejo ev. pobude in ma-terialna sredstva, če &o po-trebna.
Podiplotnskl študij za specaa-lizacijo je po mojem mišljenju dvtovrsten: 1. študij v kaki spe-cialni panogi stroke in 2. študij za pridohjtev sposobnosti in na-slova specialista. Prvi študij vo-di k usposobljenosti, ki prekaša navadno usposobljenost v ustrez-ni panogi strcike. drugi pa k usposobljenosti, ki prekaša uspo-sobljenost vsakega dobrega stro-kovnjaka povprečnega tiipa in pa tudi povprečnega stroikovnja-ka v kakšni specialnosti stroke.
V vseh treh strokah naše fa-kultete. t. j. v agronomski, goz-' darski in vetennarski so po-sebne specialne strokovne veje ali panoge, za katere si morajo diplomiranci pridobiti specialno znanje, katerega jim ne more dati   faikulteta v času   rednega
MORDA SE LETOS?
Neznosna utesnjenost na oddelkih PMFF. — Slušateljl
Imajo predavanja po vsej Ljubljani. — Zgodovina nove
fakultetne stavbe je že stara
Nekdo  Je dejal,   da je že    premajhni in da niso namenjeni
več let V  Ljubljani,  vendar    za to  uporabo.
Se daleč ne pozna vsega me-       Ceprav je  na  fakudteti  okoli
sta; to brez dvoma ne velja    petindvajset oddelkov, je vpra-
Za nekatere slušatelje priro-    šanje   njihovih prostorov   zado-
doslovno - matematične - fi-    voljivo  le v  nekaj  redkih  pn-
lozofske lakultete, saj morajo    merih. Seminarskih sob, kakršne
prehoditi skoraj vso Ljublja-    bi   nedvommo   spadale  v  okv:r
no, preden obiščejo vsa pre-    vsakega večjega   oddelka,   kjer
|      davanja.                                    bi našli študentje primeren pro-
stor   za    svoj    študij    1111   drugo
Zgornji    moto .  ni    anekdota.    delo, nima na fakulteti niti tret-
ampak   je   resnični   odraz   ne-    jjna    oddelkov,    vendar    se    te.
znosne utesnjenosti, ki vlada na    uporabljajo   pravtako    tudi    za
PMFF že vsa leta po vojni. Sfe-    predavalnice.    ker    ie-teh    tudi
viilo slušateljev na tej fakulteti    primanjkuje.     Zelo    pereče    je
»e je po vojnd več kot podvo-    vprašanje  prostorov za praktič-
Jilo,    ustanovljeni   so   bili   novj    ne vaje; ni redek slučaj, da se
tnštiituti   in   katedre-    prostorov    morajo vaje iz ene in iste snovi
p-a je le malo več. Danes gostuje    razdeliti    na   dve    ali    celo   tri
PMFF 8 svojimi inštituti im se-    skupine, ker so za to namenjeni
minarji   poleg   v  poslopju   uni-    praktikumi premajhni vn imajo
verze   še  v  štirih   drugih stav-    premalo inventarja.   Nič boljših
bah,   čeprav   prostori nekaterih    razmer  glede  proštorov niimajo
od teh še daleč niso namenjeni    zbirke   učil-    knjižnice   itd.,    ki
temu; tu je treba omeniti pred-    morajo često najti  svoj prostor
vsem    realk0   in   univerzitetno    kar na zagrajenem delu hodni-
knjižnlco, kjer je več kot polo-    ka  ali   podobno.    Nedvomno   bi
vic0  prostorov PMFF;   ti   pro-    takšni fakulteti   pripadala   tudi
stori   tako    ne    morejo    služitj    primema čitalnica, kakršne :tma-
svojemu    prv&tnemu     namenu-    jo nekatere druge fakultete ali
toda trenutmo stvari ni mogoče    celo oddelki.
drugače   rešiti.   Niso  pa   težave       To  je   samo   nekaj   primerov,
le v tem, da so inšrtituti im se-    ki  študervte živo zadevajo. vse-
minarji tako raztreseni po vsej    kakor    pa    ne    moremo    mimo
Ljubljani.    Nič  manjše,    če   ne    vp.ašanja,  da  podobne  razmere
Celo ^ječje vprašanje je dejstvo.    dutijo  tu-di  profesorji, saj  često
tia so prostori   le-teh   več   kot    nimajo primernega prostora  za
svoje     znanistveno-raziskovalno delo.
Razumljivo je. da študerut, ki mora včasih v enem dopoldnevu prehoditi pot od fizikaJnega in-štituta Jožefa Stetana mimo uni-verze pa do medicinske fakul-tete ali prostorov v Parmovi ulici, pri predavanju ne more slediti s potrebno zbranostjo, kot bi to lahko storil. če bi imel predavanja na enem mestu in bi mu ne bilo treba misliti, kam mora teči po končani uri, da ne bo zamudil znaten del naslednjega predavanja. Na dru-gi strani pa povsem drži tudi izjava enega izmed profesorjev. da je pri takih razmerah skoraj nemogoče storiti več, kot posre-dovati predpisano snov, saj s štydenti skoraj ni mogoče priti v tesnejši stik. kjer bi z njimj obravnaval druga vprašanja, ki konkretno ne spadajo v štu-dijskj program, kakršna pa H kljub temu moral obravnavati sodobni univerzitetni preda-vatelj.
Zgodovnna gradnje fakultetne stavbe sega že v predvojna leta. Prvotno je bila stavba «a tem mestu. kjer naj bi se sedaj gra-dila, namenjena samo za inšti-• tute prirodoslovno-matematične-ga oddelka, medtem ko se je predvidevalo za filozofski odde-lek oz. prejšnjo fakulteto po-sebne prostore. Pozneje pa je bilo treba sprejeti vse v eno ;n isto stavbo, poleg tega pa je bilo treba predvideno petnadstropno
zgradbo znižati še za eno n-ad-stropje; posledica tega je, da bodo morali nekateri oddelki še vnaprej ostati izven predvide-nega novega poslopja.
Ko je bil v začetku leta 1955 odobren kredit petdesetih mili-jonov, je biJo pričakovati, da se bo stvar vendar pričela ugodno reševati. Toda v časii, ko je bila končana preisikava zazidalne površine in ko naj bi se priček) s prvimi gradbenimii deli na novi stavbd', so izšli novi gradbeni predpisi, po katerih je mogoče dobjti gradbeno dovo-Ijenje in pričeti z gradnjo šele na podlagi dokončnega gradbe-nega projekta, kjer morajo biti doikončno rešena vsa vprašanja. od statičnih računov do inšta-laterskih del in opreme. Tega pa podjeitje »Slovenija-projekt«, ki dela načrt bodoče stavbe, V tem kratkem času ni moglo storiti, posledica česar je bila, da se je pričetek gradnje pre-maknil vsaj za eno leto. Dokonč-ni gradbeni projekt bo predvi-doma končan do konca maja letošnjega leta i'n potem bo mo-goče pričeti z iskanjem gradbe-nega dovoljenja in pričeti z gradnjo samo, seveda, če bo za to dovolj sredstev.
Z novo fakultetno stavbo bd bil problem prostorske utesnje-nosti na PMFF v precejšnji meri rešen. na drugi strani pa bi to v precejšhjj meri vplivalo tu.di na Jažji in kvalitetnejši študij.                                -ko
študija. Tako sta v gozdarski specialna gozdarska (gojenje. zaščita, eksploatacija itd. goz-dov) ter tehnološka lesnoindu-strijska veja. V agronomski je še več in točneje omejenih pa-nog, kakor poljedelska, sadjar-ska, živinorejska, vinaraka itd. V veterinarski 90 epizootiološka, bakteriološika. kurativna, repro-dukcijska, živinorejska, higien-ska itd. veja. Za vsako je po-trebno specialno znanje. mnogo večje od onega, ki ga daje redni študij. Mimogrede bi omenil, da nisem za tako iimenovano bilur-kacijo rednega študija. ki že vodi v specialne smeri in pano-ge stroike. Redni študij naj daje dobro teoretsko podlago, na ka-tero bo ^sak sposoben strokov-njak splošnega tipa mogel po-stavitn in si izgraditi svojo sp€-cialnost, če bo čutil nagnjenje in potrebo za to. Iz tega sledi. da naj vsak diplomiranec gre v svoje strokovno življenje, ne pa, da bi takoj po prejeti diplo-mi nadaljeval specialni podi-plomski študij. Vsaj eno leto preživelega strokovnega živJje-nja bi jaz po&tavil kot normo za dovoljenje za specializacijo. Ta pa tudi ne more biti nika-kor krajša od enega leta. sicer ne bi mogla bi<ti resna. Obse-gala   bi   predvsem izpopolnitev
(Nadaljevanje na 2. strani)
Desetletno delo Akademskega pevskega zbora je za-ključeno. Pevci tega zbora, zborovodja in vsi, ki smo v teh letih spremljali njihovo delo in nastope, smo zado-voljni z delom in uspehi, ki jih je to desetletje prineslo temu zboru. Bilanca je pozitivna, čeprav je dobiček v zborovi blagajni majhen. Toda tukaj se ne postavlja vpra-šanje dobička v materialnem pogledu. Veliko bolj važno je priznanje, da je zbor med kratko dobo svojega delo-vanja neutrudljivo širil slovensko narodno in umetno pesem, glasbeno izobrazbo tned našim ljudstvom. In to je za zbor vsckakor največji ugled in uspeh.
Ko zbor stopa v drugo desetletje svojega delovanja izrabljamo priložnost, da mu v imenu vseh ljubljanskih študentov tzrečemo priznanje za njihovo plodno doseda-nje delo in želje, da bi tudi vnaprej ras!tel njegov kul-turni in utnetniški pomen v slovenskem glasbenem živ-ljenju.
Steviilo stud&ntskih klubov, ki delujejo v okviru ZŠJ n.a ljub-ltjanski umverzi, se iz leta v le-lo veča. Njiihovo delovainje je cmejeno na posamezna mesta, občine, okraje ali na zaključene teriiboriailne emote.
Po rezuMaitih dosedanijega de-la se da sklepati, da so se ne-^cafceri klubi zelo resno jn z ve-liiko prizadevmostjo lotili reše-vanja nalog, ki jih ima Zveza študemtov. Ukvarjali so se s kulturno prosvetoim delom, s športom, z raznimi manifesta-tlvndmi prirediiltvaini, s puibh-ciranjeim itd.
Tovi-sitna dejavnost nedvomno apada v delokrog študentskih klubov. Kljub temu pa se zdi, da je bdlo v njihovi aktivno^ti do.slej vse premalo čutiti tisto platt dela, ki bi morala biti. pravzaprav os-novna im vodiilna v prizadevanjih. naših študent-ekih organizaciij na terenu. Gre prvetistvemo za idejno poLitično vsebino deLa, ki so jo študemtje pri delu v klubih ponekod moč-no z.anemarili. Seveda je tu vprašanje vloge študentekiih klubbv. Odgovor je popolnoma jasen. Študentje naj bd že v ča-su šolanja posvetili naijvečjo skrb dogajanjem v naši sooia-Ustični izgradnji, jih pozorno spremljald in se tudd sami z sktivnim posegom lotili proble-mov, ki jih srečujemo v pogojin naše današnje vsestranske pre-obrazbe. Studemtski klubi pa naj bi napore in prizadevanja študentov koordinirali dn jih uismerjali tja, kjer bi bila po-moč študentov dejansko korist-na.
Torišče našega dela je zelo široko. Ljudje in kraji, na ka-tere je navezana eksistenca na-ših kluibov, se borijo s premno-
giiani težavami in problemi, k čigar uspešni rešitvd moremo dati svoj delež tudi študentje. Ker je Zveza študentov politič-na organizacdja, orgamizacija z izklesanimi idejami in smotri, bi se mioralo tudij delovanje klubov preorientirati predvsem na sodelovanje s političnimi or-ganizacijarni svojega kraja. Na prvem mes'tu naj omenimo or-ganizaciflio Ljudske mladiine. Do-slej klubi% razen pos^ojftskega, niso našld primerne obldke za sodelovanoe z mladino, čeprav so se nekaterd trudili — na to kažejo poročila — da bi takšno sodelovanje vzpostavih.
So klubi, ki so zelo dobro razumeld svojo vlogio in naloge. OmeniiTno naj le nekaj prime-rov. Vse pozornosti in posoe-manja vredno delo so napravili študentje iz Prlekije, ki so ob deseitletniici osvoboditve izdali spomlnski zborniik »Prlekija«. Priimorsiki ln posbo.jnski štu-dentski kluib sta organizirala na Primorakem desetdinevnd lesti-val, na kai^erem je sodeloyalo nad 150 študentov, ki so obisfkali 29 prdmorskih krajev in prire-ddli nad 50 prireditev, proslav in komemoracij. Postojnski kluo je v sodelovaniju z organdzacijo LMS priredil dva uspela semi-narja za vodstva mladinske or-ganizacije.
Na drugii strani naii omeniino vrsto klubov, za katere se da reči, da so s svojdrn nekontinu-iranim in včasih celo neresnim delom vse prej kot zadovoljivi. Izgubljali so se v reševanju drobnih in . mnogokrat nepo-membriiih vprašanj in prd tem ubdrali Linijo naijmanjšega od-pora. Borila so se za uveljaviitev v svojem kraju, pri tem pa po-zabljali na to. da sd je moč pri-
Alja Tkačeva v »Cloveškem glasu« (glej poročilo na 4. strani!)
Študentski klubi in ZSJ
diobiti ugled in se uveljaviti la s pozitdvnim im korigtniim de-lom. Ne srne nas čudiitd dejstvo, da je teren — da se takp izra-zim — v nekaij primerih zelo tenkočutno reagiral na prošnje študentov, da bd priznali njih organizacije in jih podprli. Stu-dentje iz tržiškega kluba so tak odpor dobro občutilj in končno pnišli do zaključka, da &o take-mu s-tanju krivi sami. Podobno se je dogajaJo s trboveljsikiini študentd, ki jdm tamkajšinji oblastveni organi več let ndso hoteli izdaiti uradnega dovolje-nja za delovanje kluba.
V preteklih letdh se je več-krait dogaijalo, da so se študent-je pritoževaM, ker ljudje v kra-jih delovanja klubov dejavnosti le-teh niso šli vedno na rokd in jo podpdrali. Toda nilkakršne bojaznl ni, da se bodio delu Mu-dentskih klubov postavljali po robu tam, kjer bodo spoznali, da se lotevamo nalog z resnično prizadevnostjo in predvsem, da ima naše delo neko določeno ozadje, neko vsebino, iidejnost. Danes se marsdkateri klub bori s finančndmi težavami, ki jih vsekakor ne gre zapostavljaiti. Vendar pa nam tudi te ne bodoi delale preveč preglavic, ko bo-mo uspeLi 3 feonikretnitmi prime-ri- odgavornim Ljudem prikazati koristnosit našega dela. Se več! Pravdco imamo, da od njih zah* tcvamo, da naše akoiije, kd so ideološko   usmerjene,   podprejo.
Vredno se je zadržati tudi cvb problemih, kd se pojavljajo na-vznoter študentsikih klubov sa-mih, predvsem ob vprašanju članstva. Videti je, da se je o tem vprašanju doslej malo raz-pravLjalo. Kakor tiismo bili do* volj pozomi pni idejnem usmer-janju našega dela, tako smo za-nemarjaili tudd kadrovskii pro-blem klubov. O tem, da bi mo-rali biti študenteki klubi ka~ drovske organizacije, ni pomi>-slekov. Vendar pa so bila do-slej vraita v klube na šriroko odprta vsem študetmtom, le-ti pa so se vanje vpisovali kot za stavo, bodisi da sta jih k temu voddla iskren namen in priprav-Ijenost do dela, boddsi skrb, da jih bodo klubti podprli v iskamju štipendij, ali pa zgolj zato, ker misligo, da morajo bdti člami klubov, ker so pa^ — študentje. Na prvi videz je ta množifrnost zelo razveselijdva, toda praksa je pokazaila, da je zavedljiva. In danes imamo v klubih v-rsto šitudentov, ki še zdaleč ni do-umela bistva obstoja na§ih or-ganizacij. So pa tudi takd, ki so to vlogo dobro razumeli, a jdm ni do dela v klubih. Zanimdvo je, da se je doslej lotil tega problema en sam klub in to po-stojnskd. Iz svoje srede je brez-kompromisno izključil nad tri-deset študentov (od osemdese-tih). Pri tem pa se je držal na-čela, da so člani kluba lahko le cni študentoe, ki so pokazali voljo do dela in kii imajo dolo-čene moralno-poliitične kvalifi-kacije. Ne gre tu torej za šte-vilčnost članstva v klubih, paČ pa za idejno čdstosit naših orga-nizacij, ki bodo le take kos da-našnjim nalogam. Klubi bodo morali v bodoče voč razmišljatd tudi o teh vprašanjih.
Andrej Miklavčič   .
Rednl študij ne sme biti oviran
'   (Nadaljevanje s 1. strani)
toi poglobitev teoretskih temeljev na fakulteti in nato še uporaba teorije v specialni ustanovi, na posestvu ali v podjetju. Lahko tai se tudi zahtevalo, da kandidat pred povratkom na fakulteto preživi odrejen čas že v spscialni praksi na ustanovi cii posestvu.
Specializacija za specialista je poglavje za sebe. Tu so pač po-trebne strožje n-orme. Za pri-mer bi navedel. kako je to s posehnJm pravilnikom o stažu in stroikovnem izpitu urejeno za veterinarje. V prvi vrsti je potrebno posebno dovoljenje, ki ga dobe le kandOdati, ki že ima-jo doktorat znanosti. Potem so odrejene specialistične skupine a strcikovnitni panogami in za vsako panogo je posebej odre-jen način stažiranja. Tako ja n. pr. za invazijske boleznj in diruge skupine odmerjen staž s trajanjem dveh let in pol. in od tega šest mesecev na para-zitoLogiji, trije mcseci na pato-loSki anatomiji, trije meseci na zoohigieni in preostali čas na kliniki ali v kaki bolnišnicik Po prestanem stažu se opravii izpit za specialista iz invazijskih bo-Jezni. podobne določbe se bodo morale. sev&da, iizdelati tudi v dveh strokah.
je rpodiip-k>im.skii &rudiiij v naičalu ko-
lah, kjar je gJede na dane pogo<;e uveden, lape ustpehe.
Pmi nas so le v !'Z.j.emnih pri-menih dani pogoji za usipe&ni po- Sedaj, ko razsaija po na&h žtu-diiplioimisikii icudiiij, posebno za ire- deatv>vsKi'h vretah »febris exami-dna predavairvja in va,je zairadi »la^ acu:a«, mo.ra^ prut>! v umi-pomamjjikanja prosco<ro'V in sodob- verzitetno un.jiižniico že prsd pol ne otpreme za znajistvena raaisiko-vanija.
Raj je razprodan

 redmn
 ' b?
 mze™<?\ hhko  nada«jcval!,;   srudLj
 °*m°. ^e pndeš pozneje iahko še  Simo ugotoviš: »Pekd je razpro- dam!« a<li pa, ma-lce prcrejeno in  ma,n,j   c,n,:Lno:    »Ra.j    je   nazp-ro-
 <*"•'*   ^  tt>r°J  ^^    p'red   p(>1
 plzsc, das ukaznaco in preimeš  žtevilko.   Izkaznice  in  Irevulke  so
 ?\                       j;           j    žtevilko.   Izkaznice  in  Irevulke  so
 na fa'kul'teti nf. ^oje seroike, to-   prob.lem zase. Izkaznice, k,i v hi- va'm    pa  ^    tl                  ž                                  b
 f.
 va'me pa ^1 <tplomw-ane :mž. —  kem«e venjecno nerade pnmerno  ^¦¦<p€tukrx\e, ker v proiizvodajd  primaojkuje inženiirjev — kem>  kov.
 ra-na j«, pa plava, pa bodij ma.jliaa,    da>nteriije pa imava oba s prvjatL\"
 pa ae  cu^o  mai/nna,   bcuj   veialu    Ijem  r&da  zaottrožene, oian man>/
 je, pa črne čiuce ima, pa tako za    kan:i;liiciTane   števiilke.   Torej:   30
 prst ak  pujt ¦jji  poJ  deoela.«  »Je   minut: Tcda ko rmi.ne .poil ure, ka-
 tace,« te vyraša. lJa pnaviiš: »Mi-   le ura  14.07.  Poitein priide kole-
 swm, da je.« Ko pa jo pnnese, je    gaca pa zopet kolega — to se na-
 nacnArat    nekai     čisto    cirugega.    daLjuje eno uro »l'i pa h veČ.  Ne*i  je mara aiza.j.  Pravzapiav
 ti  reS nu'e Ue  ^ za w' ce *
 mocno & si cdio zelel, da bi bila  to tvoja ,kn^a. in zapec dajeJ  navodUa, ki zvene že boij ko SOS
 po,djetja
pu naipoilniijo obe polovioi velike čkalnice, se nato razl-ijajo f>o ča-soipvsai in končno zasedejo. še pri-kiotpne do zadnjega m k{ ¦ so predmet ob?uido>va,n;;a zamudni-kov  in   redkih opMmistov,' so   res
 f  koratr«t_ vsem  omim, ki   pra- dn0 fXXidvr^°  vs^  do.poMneve  m  klici.  In ko sa spet trikrat pove-   pcpaUtoeve. Zanuntvo   je  pn.  teh
 d                                                             [deh t0' da lajrk^ takoiJ
 toro
naislo^v, avtorja, barvo, debe-lino ni iogo, se zgod. čudež: z ne-k'4n oJAncom v oceh di ipjinese tvojo knj«.go. Od sre^e m zjncde-daiti števiilko in h>i-na svoj sedež. Zato morai apet
kdo kudira. Tehni-po niiSipi čudni, be-o pobajrvan« J« s 6rticajm okra-icni  pušcioi, ki   jo  stailtio odpira ¦n   za^:ra,   v  njei  pa n^i   nima.
 Idet
gmotno  podprla
Jtudii na  faiknlrprah     nekai)   posebnega.   Rojene   so   bile    - . —- -   -,                                   r              .                v
stuonj na  raauitetan,   ^ oV/nin- karronJk:, seda-j pa so   nazaj k  balkončku.  Potem srečas    Slavist bo  po.Š-k:lhl  nate izza ne-
nekaij čisto drugega. Vse so pre-    P^jatelja m se gresta aprehaijac v    jx«cnega  in  labilnega kupa naj-
avlo.                                                    bo.!.j  nemogocih kn.fg.  Biotloga *n
Avia   je nekaj  posebnega.  Lami    agroooma   je  že  teže  ra.ziločevatii,
je vusol tam naipis: »Stprehajanje in    pač pa je hvaJežen objekt medici-
ka,;enje   je   naijstjrože   preipcveda"    nec, katercga anatomskii a*lasi so
no!«  ali  pa tako nekaiko. Nekdo    predmet     občudo^vainja     žiroikega
 ^                                                     plesk.ne,   p.re^Ptane
 Iako  je na pii\Tnex tovatrna vi-   ne   ta ;ma ^rto $em   ta pa  skoze   v   gradmji,   Jugoviskoza   v       '                           \
 Loznioi, nosila vse strošike za ce- lodnevne    teorotsike
 s to
 ra
 o,na pa \ ¦o,n.Os ta ima  oa kair tri,' ta ima
 in  praktične   ce]o Znak-  »Poizcr!  Vasc^a nat>e-
Podiplomski študij za specia-lizacijo je možno iizvesti enako kaikor za pripravo doktorata le z individualnim delom pri aka-demskem učitelju. Ta si pa lahko, če je število kandlldatov večje, to uredi z ustreznim se-mlnarjem. Kakšen šablonski na-čin s predavanji iin vajami v obliki, kaikršne imamo v rednem študiju, ni uimesten nJti potre-ben. Sodelovanje s podjetji in ustainovami izven fakultete, ka-kor tudi z ostalimi univerzitet-skimi ustanovami. je stvar do-govora v vsakem   posaraeznem
 j  y LjaWjaa; ^ 36 SViOtjih
 jev in uhrbkoiv.
ko najdejo in  »zmociijo«  pri  štu-    'oce diju. ]zn scm znieraj vesel, če me     )e se pr.de kdo iskat; iimam  vsaij izgo-vor, da  lahko  po  pecih  rtvnutah šnudiranja že spet jpireneham. Spe-
prcnJzvodne  problematiilke.
Usipeh podi|plom:kega Jtudiiija bi bil baljši, če K biLj fakuketni in-
Ne sxcr števiike kot take, tiste pa»je svet;.nijice, amipak sedežni red. »Stari mački« limajo že vsa^k svojo številko, na katani secSJjo že več leit. In gorje, če prldeš in se
S
da    tako    postavJjen problem   podtiiplomskega
in ne ijo
postavljen redni , ikakor tega
Prof. dr. Ing. FRANJO KOČEVAR
Svet fakultcte za kemijo j« raz-pra/FljaJ o pod'iip<!o!in5.ke>m šrudiiiju pri razipravi o osnucku spložnega zakona o univerzah. Chtni. fakul-tetenega sveta so bili mnenjja
sMicirtii tesnoje povaza.ni tivn:'imti inžtiruri im inštituci SAZU, kii so v veomii pn.merov boflje o-praml;©ni. Th Ln^oituti so skora.1) vm finanino samosfoiinii zavodii m v veŽimi ne povezuijejo znamisirve-
iisikova' goškim de«lom.
kemičnem oddelku naij bi <
v čkalnici, toda ne-le moraijo sprchri,jatu vai tisu, ki si imaijo toliko povedaioi .n
knjiižnici.   Pojem    »knjainica«    je nekaj takega kot   »uJub«   a/ii  pa »kavarna«. Če te kdo vpraša, kaj dne in kje bo^, ffiu
vrtenje     tam    pred   čkalmco    je nekaj   prozno sva s prjateljem
 22 4« 23, co,re, b^, .preda-,
z opera- vsedeš na njegovo štoviliko! De-$na stran očkno uživa večje s>:m-paniije. Pravijo, da se da tann !aže študiiratii. Nc/.ioč je sedal moj pri-jatelj na desni, jaz pa na levi. Jaz vedno sednrni na lev-i. Toda kadar nega ra.zii)?(ko'valnega dela s poda-   sem ga pogleda!, je zehaJ, sj ogie-   *c^n im^
->»'!">¦««¦• im odhajailu. Moirda ]e bi-o za>to, ker je sodel bolj
jeia tvojega pro'Učevan)a beire Vjesnik u srijedu, TT ailii pa naj-različnejSe filmske Tevilje. Toda tak konifort su pnifvošččjo samo sta-re bake. Bruci si tega pač še ne uipajo. Ja, bruoi, burne aplavze, kadar pridejo
ža bailkonČku in vpvala, čt bi Jah-ko dcbiiil to in to kajiigo. »Seve-da!« se glasi ipinijaizni odgovoT. Pa revež čsika.   da mu jo bodo da;li.
 2 4« 23, co,re, b^, .preda-,                                                            ska     m
 na   levu   povrhu.   Usoda   je   . V-       V   zmem]J.  z..niJ> mu rv. .     skladisc.  ^   da   mwa   inW   "aro«^
Store is cool, dry place
Naložen »tamovec« se j vil v dvorišču na Miklošičevi 5a. Čez dobro uro je bil razto-vorjen, predsoba, običajno se-dež študents'ke samopomoči, pa je bila polna paketov, na ka-terih je pisalo »store in cool, dry place«. Pozimi je vsaka ne-zakurjena soba hladna in zato idealen prostor za skladišče. Ali pa je vmes stanovanjska sti-ska     in    pomanjkanje     javnih
 ob«gal
 fnha"all':  lo to
 študij  v glavnem  ek.pe-   spredaj. Prav^o,  da te zada,, »n,<!  «e mo-n«   Toda kadar sedrm bcL,
bila torej že kar apočetka z vsemi sredstvi prott nama.   Pa   sva   se kljub remu  vsedla  >n začala.  Jaa sem imol nekoliiko obiilnejše kosillo, začel    ud'oJwio   z^ldtnjen pa   je  za.itl
ogladovaci  »narod«. Ne  vem, od je iizbrskal vse tiste znance, kii
 , 'da   mwa   inW   "aro«^  e ka,r za.po.pade, posebno, ker
 potiMiejo   v rofce  naroc-bnico.
 Nekaj dni pozneje, še istl te- den, so imeli v študentski men- zi po večerji še poseben doda-
 zi po večrji še posebe       od  mora   napisa.ti   tudi  Jteviiko,    tek.  Krožnik z mastnim, neko-
 mu povedo šele, ko se spet pcjav«  z   a*P<rt    -^^}mo   n&rooilnko.
 j       g                  p
 rimentalno       manstveno-ra^ko-
 mo-n«. Toda kada.r
 bcL,
 rimentalno       manstvenora^ko                                                                te!e9U ffledaci>  Potem mi je začeI
 va(jno ddo v ^vezi s ,pc>?loblje,ni;im   zadaj, me vedno pnme, da bi vsta.l   karatd newiance o«. neenanke: »Jo   »gnaturo
 «*      fe                                          in    i   tk     bd'      «nk         !edal      idž            \           «?    Md           či^     j
iz ozijega znan-
scvenega podro-čja ter p.riipravo za doktorsfco   disortaciijo.      Program bi biil  odviiseo od šte
 j                  g
 da ti so  za ubogega bruca       ^
 j     moral pocem ob mukah v   J«   ^™«-   K«   ea-ra   pnbKdno  te!e9U ffledaci>  Potem mi je začeI   četrt are, se mu posreai, da na^ie  k      J                      P     t              l      naro-
 . Na
liko   preveč  slanim  sirom.   Vse to se je zgodilo v oktobru 1955.
mu, kje so kata'logi. To- Prva pošiljka 3.028 kg sira, ki so ga razdelili študentskim menzaJTi.
Cez nekaj dni se je poln ka-mion zopet ustavil na dvorišču. 2640 kg mleka v prahu — tudi
 Po   tem   impoln.  nese k bM
_   m   s.   taKo   bolii   natanko  ogledal    vidis    cisto-le  punč,?«  Menda  so   čilnico in jo nese k bailkončku. Na    2o4u kg miena v prahu        tud]
vse,  ki   imaio  kai  opraviti  okolii   mo,:j' annimaHčni  proces: že  toliko    posebno   ,itnervenct,jo   se   cudi   se    to so dobile štud. menze. Cetr-
n    vrat  aii   okotli   barttončka.   Da,  v   na.pr©dovall;, da sem že boH-j z za-    podpiše, kaJiiigrafsko  all   pa dok-    tega novembra^ sem v opoldan-
kn.jižnio!   imamo   tudi   badkonček.   nimani.em siediii nijegovim odlkr't-   torako, odvisno od  tamperamenta    s^^   "rah   srečeval   študente   s
 ja bi se p<5 mojem mnen]u lahko   potf h ktifHnm policam in taine   re7^e more po.magati7^'ti pHfrii    se spra-vi seciet na svaj sedež, ku  kjžl Sdj    h    kj               j     ik              i    k            T                 d           k                        k bikk    i                         d                    L|k         bhd
 p                         p                           re7^e more pomagati7^ti pH              p
 kul-    skrajžal Studaij tehn. kemuj« za na,j-   iskar. rvoiio knpigo. Ta pa mu da-   rakole bitje nja k baikončku in to   ga na*de po temeL|ikem obhodu un  , da   vei 1 sem€st«r.                                 jei orientacijske podatke: »BroŠi-   je prav pred nos. Kcnčno sem
Etnologi v Prekmurju
 zavoji, na  sem prebral: »not to be sold or exohanged«. Pošiljka 1655 kg su-rovega masla, ki je bilo razde-ljeno   socialno   in   zdravstveno
 za"  četku    druga   Da    D'roti   koncu
 me3eca_  surovo  maslo:  najprej  4.598 kg,   potem   pa   11.400 kg  —
prav ipired nm. Končno sem /a-    vdičastm paradi  pn vsaj čata/lmici.
čel študiiram tudii  ja?.. Priiatetj  pa    ob 12  je kn.jigo dočakal k potera
zacfne: »Ti, meni se ne da veif:«    Hoče  domo^v.   Seveda spet   tratja,    vse za §tudente in menze. Pred
Rad bi  pač pckaJu.l cigaroto. Se-   preden   mu   dopovajo,   da  lahko   nOvim   letom   še   prva   pošiljka
vada  ne  bom  tako  krut,  da   mu    knjiigo spravti kar pri njiih. ToHk-    maslenega  olja  in sicer 26.  de-
pri tem ne b>i hote! delatii družbe.    šna prijar/no>9t !n pozornost stamu    cembra — 7.390 kg — in dva dnj
Toreij: samo cigareta h\ potem z    sum.Lj'iva.   Potem  gre.   Pol uspeha    pozneje  že   10.332 kg sira.   Prva
vso res^oisitijo in cnef&fao na da!o:    je že doseženega:    bruc se  je ze   novoletna    pošiljka    je    kmalu
Seminar   za   etnologiljo   Je od   di mraza je bllo sicer manj Ijiidfi,       Februarjko ekskurzijo   sta nam   Ko je bila c:gareta prl kra.ju, sva    navadiJ zaipraviljatl .^as. Oscalo še   sledila: 13. zanuarja zopet 4.000
10.   do  14.  II.   1956   organiziral    ra&pdoženje pa. kJ}ub temu  pra-    omogočila  Olkra.jni  odbor  Ijudske   sklen'la, da bova najiin od,mo.r po-   pride. Čez pol lara se bo že spre-    kg sira.
eksikurrijo v Prekmurje, ki so sc   vo, Sneja, miladoženec, posvadbi-    prosvate     v   MursJii     Soboti   in   dal Jžaia na deset nnimut. Potem je    hajal po av:!i kar po dve u« aku-       To     je     kronološki     pregled
je kiljasb hudemu mraizu udeležJli   ce, družiband, borov oče in mati,    uprava  Pokrajinskega   muzeja   za   prišel nek kolega in |e pripovcdo-    paj in bra! TT in fiilmske reviiije,
Pomurje, za kar *e finia Itudeftrje    vA  nokaij ze!o za<nii>mivega. Sedaj    skiatka^ bo  že  tak   kot kakšna
etnologije    iskreno   zahvalfujemo.  je Wo že 23 miiaut. Iz neke pe-    stara bajta.
skoraj  vsi sluišardji.
V Prekmiurju smo si hotdi prodvsem ogledaiti »borovo go-stiivanje«, znaai prekmursiki ,pust-
 ofeiičaj,   o kaiterem je pred do-
 pozvažkd — v-si so bii. na mestu.  ^eg^vi  zdravniik   je  vztrajmo  za- recepte (žgantje, suho sad- prekanijmi    »Tovaj   o/brtom«
 j                       j   p                        j«  bi;l   vedno  za  peta.mi   in
br.m    me&ecem   im«l   kdega    dii-   n3lS mmogrede »ofmažiJ«. Doži-
plomsko   nailogo.   Naloga   je   biia    ve'-i snno veselo in razgibano »bo
zelo skir*bno   bdela>na,  opTemljena    r<>vo     goistuvamie«,   stari   oustr
z  mnogairoi  fotcngrafskimii posnet-   običai, ki je naiperjen pmti kmeč-
k'i, tako, da snno  za vsaiko ceno    ketnu   materialLzmu,   ki  je zlasci
hoteli sami vldoti »borovo gostii-   občuten    pri   sklapaaju   zakonov.
vanje«.                        '                     Raz-drl  je  že  marsikateni      k
Ceprav  je bilo 22 stoplnj pod   ?k^\ie °SUi!a Va5
ni^!oi,njesneg vztraj-no nlletaval,   senka) bf«  -ohcea«, zato pa so
smo se odpefiaAi v Mursko Sobo-    PnP«^ .'borcvo goKuvaaje«, $e
to,  ki   jc   bila   naše  izhodlšče  za    Ponorčevain   ra tmega,  ki  «e  mu
ogied ernograf skih b umetnosmo-    1C P°roka razdrla m * "^*'1
2godovinsik'iJi     zainimi'vo*ci   Prek-       Veaina od nas je biila pn"^ v
niurja ter ogled «boroyega gostii-    Prckmurju. Ta  ekskurzija nam je
vanja« na Gor!ci.   Obiakali   s-m<    dala spložne, čepraiv boilj površne
ljudskega lončarja v Markdžcvcih,    vt;se pokrai-ine, ku" se nam tA\ ne-
ki upofablja    se   prep.roj.to  ieseno   kako odmaknjena, a nas je prite-
|onča-Aokoo..viU,»Ia.,b.-i«)ii.B     ^ftz   z  ed"n*tvmiina   plavaiočimi
deiu,e čedne vrie,   va-ze, majoliie w    mi^, na Muri, s Jirokuni va^kimi
podobno lončeno  posodo.   Za  o-    ui:cam;     v[sok]xm   d,imniki,   klier
gled, 2Jiamenn:.h ceiikva. (Ma-Ptjan-         z,d.-jo štork,Ilje> 2 ,1^^^; vi,t.
c., Beltuioi) smo $e pn.prav,!, ze   kih   t0ipcjov     jagnedi   ;n   aikacij.
doma, tacn pa so ko'!eg., k;_ so tu-    pdna   ¦    etno-.rafskih   po^sebnosti
01   umernostni   zgadovuia.ni,   ko-            ... ..••/•      »x jv     1         1
men.rira.Li radifa? stvan.                  »rad. bhz.ne MadiarAe, $ kate-
ro  ]€ bJla  v p.retek!osT! tesno po-
»Gostiivamje« na Gorici ni  ra-    vezana.   §4 jo   bomo   obisikali   in
ročaralo nažiJi priiakova.nj. Zara-    spouiali!
 Z »bsolventskega večera strojnikov
prvih pošiljk ljubljanskim študentom. Od kod vse to, so se mnogi spraševali in se morda le danes sprašujejo. Odgovor je bil kratek — od WUS, kar po-meni World Universitv Service. Obrnili smo se zato na »velepo-slanika« te organizacije v Ljub-Ijani, ki nam je povedal zani-mive podrobnosti o tej študent-ski mednarodni organizaciji.
— WUS, kakor na kratfco pra-\rimo, je mednarodna študent-ska organizacija, ki obstaja že preko trideset Iet. Ustanovljena je bila po prvi svetovni vojni z namenom, da materialno poma-ga v vojni prizadetim študen-tom, študentom invalidom in vsem, ki so se v slabih razme-rah vrnili iz vojne. Danes se je pravzaprav pomen te medna-rodne študentske organizacije razširil s tem, da pomaga vsem študentom in š',v.dentskim usta-novam, ki so potrebne medna-rodne pomo<M. To je veliko ra-zumevanje študentov razvitejših držav, ki z gmottiimi dejstvi iz-vajajo v novejšem času znano na<ielo ekonomske pomoči ne-razvitim deželam. Študentje so bili v tem pogledu prvi. ki so $e zavzemali za medsebojno po-moč in podporo. Po drugi sve-
tovni vojni je ,tudi članstv* ^ tej organizaciji z,natno narasfo. saj je danes vkljU^enih v WU9 preko 40 nacionalrsih študent-skih unij. V večini vključenih držav je WUS članska organi-zacija, edino ZŠJ je kot celota vključena, to se pravi, vsalc njen član je član WU6. V or-ganizacijo pa so vkijučeni štu-denti ^in profesorji. Tako reci-mo ta organizacija pomaga raz-nim univerzitetnim ustanovam s knjigami.
Zanima nas, od kod dobi tai organizacija potrebna sredstva za iako izdatno pomoč?
—    Na    vsakoletni    generalni skupščini določijo proršeun. Ta-krat tudi določijo, katere pd dr-žav članic bodo v tekočem letu dobile pomoč. Od evrcpskih dr-žav so bile letos izbrane Gfčija in Jugoslavija. Na skupščini <io-ločijo vsoto, na primer toliko Sfl toliko švicarskih frankov, ki od^ pade   na  posamezno  študentsko organizacijo in potem posamez-ne nacionalne študentske unije. ki so vključene v WUS, zbirajo sredstva. Zbrani denar in ostalt prispevk;  se  nato  uporabijo  za nabavo   raznih >predmetov.   De-narna     pomoč • je     namenjena predvsem za nabavo opreme in znanstvenih   knjig.   Razen   pro-računa obstajajo še medsebojni dogovori    s    posameznimi    štu-dentskimi   unijami   in   komiteji. Na  podlagi   takšnega  neposred-nega   stika   sprejemamo   sedaj hrano   od   ameriških   študentov.
Kakšne materialne obveznostl ima v pr&računu WUS naša štu-dentska orgaMizacija?
—  Tudi naša organizacija pri-' speva   določen   znesek.  Toda  v pnmerjavi z drugimi  nacional-nimi komiteji je to breme zelo majhno. tlazvitejše države nam-reč    vplačujejo    znatno    večja vsote.  Mi  smo  na  drugi strani deležni pomoči, tako, da se naia delež v proračunu tudi večkrat povrne. Sicer pa tudi delež na-še   pomoči    ni    takoj    majhen. Lansko leto smo v azijski drža-vi Burmo in Indonezijo poslali precejšnje   količine   zdravil,   ki smo jih dobili od ,podjetij naša zdravstvene   indastrije.
Ali lahko poveš, kaj je razen hrane dobila od te mednarodne prganizacije ljubljan&ka uni-verza?
—  Razen že navedene količi-ne hrane smo v preteklem letu dobili aparaturo za našo zobno ambulanto, Jci je stala približno 1.600     švicarskih     frankov     in okrog  40   znanstvenih  knjig  za naše  knjižnice  in  inštitute.
Ob koncu je kolega Lipič pri-povedoval še 0 letošnjih načr-tih te svetovne študentske orga-nizacije, ki namerava prirediti tri velike seminarje, kjer bodo prvič razen socialnih in zdrav-stvenih vprašanj obravnavall tudi učne načrte na posameznih univerzah po svetu.
Z. T.
(Nadaljevanje in konec)
V prvem clanku sem skušail za-
irisati   probleini   vzgoge   kot   pro-
b'!etm, katerega viredno&t je  odvi-
*na  <jd  no&rainje   etične  struiitiure
človdka, kii vz.gaija. PriSli smo do
ugocoivicve, da ima moralne kva-
Iiifataciije  za   vzgojii.telja   samo  ti-
«ti, ki eD;čno živi čim bolj net>po-
re.ino. Pri cbraivnavaaju tega tpro-
blema   $e   nbem   dotaknil   drugiih
riomentov, ki so s tem v neposre-
dni z-vez-i, ker iro; je slo predvsem
Za na^dlno ugorcvikev. Če pa ce-
lot.ni probilem poigiledanno bo.l j od
bli^u,  bomo  viidelii, da   je skoraj
oemo^oie    ved.no    točno    sleditj
en:i6nii;m prinoiipom, po ka<tarih na.j
bi daijalj  vzgled  svoiim otrokom.
Kaijri, kaikor hitiro se z.nebimo ab-
Btralktniiih  formu!, ipademo v kon-
kretmi   kaos življervja,  kjer se  ne
da na vsni'^0 taikn a.Li tako akcijo
»eagiTani   skozii  očaJa   nravnasitnili
na^e!.   Poipolnoma   je   razumljivo,
da   svoijih   srra^st1'   in   naftnjcinii   ne
moremo vedno d'r'ati: za uz.do, in
<Ja se ne. moremo Vsaik hiip ?ave-
dati   svoiijh   doil^noTtj   do   diru^ih.
 eočni nazori so pow'cn; predivsem v družbenem Č/<ci:'iu. Sr>c;alno viprašnie r>a 7^1'e-ma v scibi nn omi strani splošno cb'}d.it'*"no dolo^itev realnosti. to if ra.Tidet^-rev v družboie rarrede, V:   "¦ med   seboi     racriiJlkuieiV«   00
TRIBUNA ^r Str. 2
razde>!itvi družbenega dohodlka m po poilttičiiii fumkcnjii. kj jo ima-jo v družben,; formaoiji spiloh, ter sv«;o subjektivno doloikev, to je odraz sooia.lnega polcvžaja v druž-beni ceiici, to je v družiMii.
Povsodi kjer so pro'iizvaj;a!na •sredstva poraz-deliena ncenako-niemo, kjer se pojavijo družbeni razredii v dveh sropnjah: vzkon-ščevaloi 'm iz.koirišČanoi, je dobra izobrazba priviilegiij i^koriiščeval-skega raz.reda. O tem se lahko prepr.čamo že ob bežnem pregle-du n. pr. kapitailispičnega Sotstva. Vpraianje pa je, aili poman'kanje dobre iizobrazbe vplwa tudi na razyoj in kvalitero vzgoienosti. Midiiim da ne. Ka.jri, če s! mislimo pod dobro vzs;oienc>stio nocranjo friilastikev etečnih nf>rm, ter — kot bom pozneie radozil — usta-liem svctovni nazor, po^tem ru šol-ska izobrazba nima velikega volj-va. Le-ta lal./io samo pospesuje i'n porot!nej?e razviija svetovni na-zot ter daie večjo mo/.nost h.bvre med razjiičniimj ideologijami im te-or.jami. Nodvoinno drž'i, da ie re-meli vzgo^e prVioblien vedino v družini. K&nčno ]e diruzina rlsta, k'i ima v s'v»iem okriilju orraka rer mu lahko saimo ona daiie p>rve teTne''!e V7..?L>ie. Vzsoja, k« ;o_ ie člo^veik ¦deiežen v Soili. ie potenrta-kem le dirurroiinc^a rvoim&na. Je sa-mo CTpoipTfcln»:itcv doma-če vz^otie (^e 90 srnieK enafl<p!) aili pz vf»Hva antaigonistično.   Tu pa  sta   dami
zopet dve možnosti, to je aili zma-guje vzgoija v šoli, kar je odvmsno od iiruenzitete domače vzgoje ter od vzgajanca samega, ali pa zma-guje diMiiiča vzgoja. Tu je deter-minirana šolska vzgoja kot anta-gonistični »rimulans, torej nasprot-stvo, fcii v/..podibuja k oci>oru. S tem pa smo nakazaili na politič-no-svetovnonazor»ko usmeritev kot ru drugo komponenito vzgoje. Razilična usmerkev v srnislu sve-tovnega .nazora pa je po svoiem bistvu razredni pojav. Na ta na-6'in pa je vz,<;oja kot posredovnnje duhovnih in družbenih pridobitev človeka    določena    kot   družbeni
Ne s-memo po>zabiiti, da so pov-sod po svetu, kjcr lahko govcri-fflo o lolstvu, ieobražcvailni zavo-di že od nekdaj v rokah vlada.jo-če^a razreda. Tu se je vedno .po-učevalo i>n vzga.ialo v ideologiijii raircda, k\ ]e biil nrenutno na o-blasri. Zairo ie nujno prišlo do navzknžno-sti mcd ra?redi; ravno v šoilah, kjer je biil ideolo^ki boi vedno a/kru.ilcn. Snomnimo se sa-mo re'arivne np^rcdnosri niše vi-soko&>1-ske   ntlaidinne  v   lerilh   pred
 srerovno voi;;no. cili   miio,   d.i   im.1   v7<T(>ia   v  d\ra  moTnenffa.   PrvJ    je aravnoutnega značaj, to je vzga-
FRANC JERMAN
janje v smislu etičaili norm, ki so v grobem določene kot ecicni prinoiip n. pr. že v sv. pismu sta.re zaveze kot »deset božjih zaioove-di«, rer v/gajanje v smislu polaga-njatemelia takemu in taikemu sve-tovnemu nizoru. Seveda se go-la e-r'<fna problematika ne izčrpava sa-mo v »•dasetih božjih zapovcdih«. kajti vsaka doba ima s-voje poseb-nosn, vsaka družbena ©poha pred-stavlja v etičncm smi&lu stopn/io više. Toda k remu se bom še po-vrni! po/neie. Vpra.Ša.nje, ki se mi zdii (x>s?bno važno <e, kakšna je v!os»a druzine pri orrokovem raz-viianiu  svetovne^a   nazora.
Tu gre za antagonir/em med zu-nainjo, to je od zunai priilobljeno vzgojo. ki je vsebimsko določena po idcologiji vlajdajočega raz.reda ter med subiekrivno poUtitf.no u-smerkviio družime. V državah, k'&r je ra^.redni boi aktualen. se bije borba na duhovnem področju mno»o botlj imren/ivno, kot pa re-cimo pni na.s, kjer v gilavnem raz-redj koT rakil ne ek sisriira.v> več. Če bi sledl:il'i ioaipiirnaci l»g:iki, bi lahko deiiilii« da pri na>s sploii iri več amtaiz&nlzma mcd zunanjo 'm notranjo vzgoio, to je • med dru-iinsko in 'izverwiružiiiiisiko vzgo-jo.
Vendar i<z veŽ razlogov to ne drži. Prvič. nase pedagoško oseb-je v minognih primerih miima ustre-zne ideolo^ue kvailifikaoi.je, dru-gič pa j.e doimača vzgoja v mno-g'h ipomorih dalei od tega, da bi jo smeli iman&vari napredno. Ta-ko je vcliko učkeiljev, ki pouču-jejo svoti predmef nei.deotlo->ko tar poipolnoima aipalkiično. Drugič pa J3 malo raikih pedago^v, ki bi znailj rezudrare te ali one znanosti  v smiislu 'tpotindiirve dua-a ma'teriai!izma. Nekaj pga se v sip'!o«noni god'i tu-di v domaoi v/goji. Kje so vz.ro'k« te sragnaci;e? Koit nam kažejo raiz.lične an/tere. ie dana&nja rrnla-dima poi!ii*iČno, oziroma sverovno naizorsiko, nezai:mteresiirana. M.i-sHm, da so vzroki te^a trenutnega ^raiT-a v naoačni prco;i«andiiis.tiični po""ulari7acii!S;k'i poiinifk! teh di-3'cikritnega ma.terializma po voj-tii. To, da se je naša ideolo.gi'ia pow!ar;i7-ir.^Ja v abinTki paroi in raziiiičnih fraz ter stroiko^vno ala-'oi'h r»redavani, ie imelo prav na-sprmren učinek kot se ie pričn^o-va!o.   Nedvomno  se   ie   ta   načln
 tar ma.rksi.7.ma orostenru ^loveku /de! preveč pa-piinuw in zaito nopirepiričLjiv. Po-
s!eJiice aipoViTičnostš poučevaaia raaličmih predmetov ipa so opor-tunizem in mailoini&ščanstvo. Tu, pri poučevanju kakrsnega koli preidimera, bodiai na giimmaziiijd aili na univerzi, bi morala pfki do popolnega kraza naša ideologiija. To se praivii, ua bi moral biti naš pedagoški kader filozofsko in poi!'i*.'čno bolj nacvbražen i>n na-preden. Torej, tudi pri nas je pro-blem izvendruŽMiske in družinske vzgoje se vodno aiktuailan.
Če smo proj dajaili, da j« ipo-trebno za dotarega vzgonitelja, da je nravno na visoki ravni, mo-ramo ro sedaj doipoln-iti z zahre-vo, da mora imetn rudi ustaljen, aktiven in ploden svetovni naizor. Kajici kot smo viideli, so prav te-melji, ki Jih otroik dobi doma, za njegov pozneiši razvoii na.jvažnej-fi.
V našem novem, soc'a.listi!čnem giatemu, se porajaijo po>po.lnoma novi odmcMii med lijudmi, dogaija se ndtai novcga. In to, da smo, da žiivimo v družbi, kjer so samo se ostankii nakdan.jih družbenih raizredov, natn da^e nove nailoge v problemu domače kot izven-dru-žinskc vzgoie. Zaka.j, če volia u-gocoviitev, da ima vsak družbem razred svo'0 eriVo, ki se razvija na novih eikoinomakiih odno.s:1i med tjudimi!, moramo rrai, ki živimo v naiinaprod.neijišem družbenem si-stemu, naiti nove etične norme. ki nam jiih ponuja življenje. In ena
izmed naijvažnej^ih pridobitev na-še socLalistične revaluciije je zavest doi!žno'!»ti vsai-iega posimez.ni.ika do skupnosci. Klice tega lahko vLda-mo na vsakem koraku. Treba pa je to razviijjiti. pofllai>liiati in ute-melijcvatii. Nedvomno ima tu dru-žčrfa, kj bo v prihodnotsni vor^et-no imela dmgačno vsebiino kot jo ima sodaij, čisto apeciflične naloge. Seveda: pogo'j vsaikemu naiprciiku na pod-r&čju duhovne in matenail-ne rastj pa je zavest, osvelčeriij© proi>lerna, Mislim, da je sploh eden izmed bisrvenih pogoje* za uspdi našega sitsrema, da se vsi Ijudje za^voda-jo svoje nailoge, da s>poz.naijO naip'red'tioist i-n da lahko ločijo zirno od  pievela.
Vsaik posaimeznik bi se moral zavedatii sebe kot da ie integralnd čien v nasi s^uipnosti — svoj jn-dividuaifcem ter subjektiviiizem bi ni^rail priilagodiiti skut>ni stvaTi. To je težko, toda morda ni ve* dsilcč čas, ko se b<xio Ijud-je združevali v skupno6.t ne za-rrvdii .'('iiT.>ne nevarnostu kot se že-sto dogaija, tenrveč iz viisoke za-vcsti   in  požrtvovalnostii.
Naše do.l/no9tii do otrdk, do družine in skupnosti so ?clo veli-ke in ne ravno lahke. Smo na pre-lomnioi med stamm in novi'm. Po-ra.jajo se nove »bl^ke ži'vL:'en.ia, mnogo pamern.i'h misli se krese. Vendat prvo i.n nafvažneiše ie, di         svojo  zavest in osvešče«
PAZI SE, FRANCO
Študentske demonstrocije v Modridu. — VEČ RANJENIH, EDEN MRTEV. — Težak gmotni paložaj španskih študentov. — Nizka znanstvena raven univerz. — Za-hteve po svobodi ;n demokraciji. — REPRESaLIJE FAŠISTIČNE VLADE
Studentje v povorki po     madridskih   ulicah.   Vpiljejo   in
j DOL S FALANGO! HOCEMO SVOBODO! Vedno glasneje in bolj ra zburjeno. Nato nekaj strelov. Na plotoiku je v miaki krvi obležal falangist s smrto-nosno svinčeniio v glavi. Več liudi je ranjenih.
dentov je neslo venec na nje-gov grob in njihova povorka se je spremeinila v protifašistič-no d&monstracijo.
' Bilo je hlaino februarsko ju-tro. Zivijanje je v Madridu enakomemo teitlo po svoji vsakdamji poti. Nenavadmo je bilo samo pred pra>vno fakul-teto, staro zgradbo iz XVII. sto-letja, mrko in neiprijazno v evoji srednjeveški resnotonosti. Tega dne, 9. februarja, so prav pred njo in v' bližnjih ulicah &tale skupime mobilne garde v Bivih uniformah s »p&ndreki« za pasom. Nezaupljivo so gledali študente, ki so se zbirali v ve-likih gručah iin se tiho, raz-burjeno pomenkovald rrned se-boj. Vzmemiinj&ni so bili še od prejšnjega dn&,  zaradi demon-
4. februarja so bile na pravni fakulteti voldtve za tako ime-novani sindikat. Kandidatd, ki Jiih j.e predlagala SEU (špamstka univerzitetna falangistična or-ganizacija), niso toli izvol^eni. Največ glasov s>o dobili demo-kratsko usmerjeni študentje, to pa falaingistom ni šlo v ra-čun. 7. februarja so skušali v vodstvo orgainizacije vsi.liti svo-je Ljudi, a študentje so se temu uiprli. Več sto jih je šlo na uli-ce, karakali so po mestu in vzklikali: »Nočemo SEU!« »Svo-bedni   si.ndikati!«
Nasledn;jega dne, 8. februarja eo prišli na predavainja. Toda fa'ariigisti so Jiim preprečili vstop na univerzo. Zasedli so jo že prej in se oborožili s pali-cami in drugimi potrebščinami za pretep. Do tega je tudi res prišlo. Najprej pred aniverzo v ulici San Bertnardo, nato pa še
v, središču mesta na trgu Ca-lao. Bailo je precej vroče kljub mrzlemu valu, kj niti Spaoiiji ni prizametsel, in marsikdo jo js pošteino izkupil. PoLicija ni intervenirala.
Dne 9. febrilarja je bila do-poldne komem&racioa za nekim študemtom-falaingistom, ki je biJ leta 1933 ubit v Madridu. Sve-čanosti je priisosbvovalo vsega le 200 falangistov. Ostali štu-dentje so se med tem zbirali pred undverzo in po končand komemoraciji kraniJi proti In-štitutu za umetnosit, ki ga ¦upravljajo jezuiti. Študeiratje so vzikldkali protifalangistična ge-sla in kmalu za tem so na o*kri'ih iinštitata zažvenketale šipe. Me-tal: so vanje kame<nje in druge predmete. Kasneje pa so se v ulici Agviler; sipopadli s falan-gisti. Kamende je leteio zdaj iz gruče v gručo in predno je na-s^piila policija. je od.i-eiknilo nekaij streCov. Eden mr'cv. več ranjenih, petdeset aretiranih — to je bilanca študentskih Ae-mo^nsitracij v Madridu 9. febru-ana leito&njeiga  leta.
Povod za nerede je bil namen SEU, da vsili študeatom kljub njihovemu nasiprotovanju svoje voditelje. Venda.r povod sam ni toliko pomemben. PostOrpek fa-langiistov je nudil študentom le mcžnost. da izrazijo svoje ne-zadovoljstvo, ki raste iz dneva v dan. Težke gospodarske raz-mere onemogočajo .študiij otro-kom n&premožnih starše-v Sol-nine so visoke, knjige drage, prav tako tudi stanovanje in h-ana. Zivljenjsik! stroški raste-jo vedno bolj. študentom pa nihče ne pomaga. da bi pre-brodili   le>ta   na  fakulteti.
Toda niti tdsti, ki jim to uspe, niso dosti na boljšem. Kvaliteta špa.ritskih univerz in študija sa-mega je nizka. S fakultet &o od-etranili vse političnc nezanes-lj ive profesonje. Nove pa na-stavljajo ]e na podlagi njihovih morailno političnih vrlin; stro-kovna uspasobljenost je drugot-nfcga pomena. Naiboljšim špan-skim zinanstvenikorn ne dovoli-ja, da bi predavali na univer-zah. Student.ie &o dMlej že več-krat protestiral'. proti takemu fftamju, celo d&monstrirali so, toda zaman.
Prve večie demonstracije so bile lani oktobra na dan smrti španskega afeniaka O-tpga y Gasseta. Ta je bil nekdau pro-fe&or madridske univerze; ka-sneie je poda.1 n.<?tavkn na wn-je masto iz protesta proti fašistič-nemu režimu. Okrog tisoč štu-
Studentje niso n^zadovoljni samo zaradi nizke z.nairtstveine ravni univerz. Studijski sistern ja zastarel. Celo sam rektor madridske univerze dr. Pedro Entralgo, ki je tudi fašist, Je izjavll, da po3luš.s|-'o danes ne-kateri študentje ista predavanja kot so jih poslušali nijihovi ded-je.
Sbudettitje so pod izključnJm nadzorstvom falange. To je edi-na stramka, ki je v Španiijd sploh dovoljena. Ustanovlj&na je bila leta 1933 in njen ustanovitelg Josž Amtonfio Priimo de Rivera ji je dail ime »Faiange Esipaflola Tradicronalista«. To je konze-r-vativno gibanje z mo^nimii ka-tolnškimi obeležji, njegov konč-ni ciilij pa je diikitaitura bre« stramk in brez parlaimenta. Fa-langa sprva ni bila naiklonjena Framku, toda kmalu je prišlo do sporazuma in med držav-ljansko vojno ga je že vneto podpirala. Leta 1937 so bili do-mala vsi Frankoivi ministrf ki uradniki  falangisti.
SEU (Sindicato Espafta] Uni-versitario) je hekakšna podruž-ndca falainge na undverzi. Lasti si pravico študeintske organiza-cije in zastopniika Studentov. Vendar je daileč od take vloge zlasti zato, ker je demokratič-nost v nl;iei zeilo omejena. Vodja SEU ni voloem temveč ga po-stavi vlada; le-ta imenuje tudi vodje fakultetinih orgamizacdj. ClaniStvo v SEU je obvezno za vse študente. Kdor je iz orga-nizacije i-zključen, je avtamaitič-no iiziklijučen tudi z univerze. Obenem pa mu prepovedo štu-dij na vseh univerzah v Spa-niji.
Formalno lahko torej iimefliu-jemo falangiiste vse španske štude«'te. Vendar ogromna večd-na ne zasluži tega nazdva. Pra-vih falanigistcv, ki so ostali zve-stj nače^lom strankinega usta.no-vitelja, je z&lo malo. Nekad je monarhističino usimerjenih. Naij-številnejši pa so republikand in demokrati, ki pa iz razumlji-vih raalogov le redkokdaj iz-razijo  svoje   prepričamge.
V Spsniji so še druge falan-gistiične orga!ri'i7,aciie. Zlasiti z>na-na in pome>mbna je »Frente de la Juventud«. V njej mora biti včJaniena vsa šolska mladina.
VpMv  teh  in  podobnih orga-
soustanovitelj. failaage, je na pr. izjavii, da drže falangistitne or-ganiizacije mladino v stanju in-fantiilnosti in intelektualne pa-ralteiranoisti.
*
Duhovščlna, ki je poleg voj-ske in falange glavni steber Frankovega režima, ima tudi odločujočo vlogo pri vzgoji špani&ke mladine. Zanimivo je, da vodijo duhovniki okrog 70% vseh šol v deželi. Zatorej ni čudno, če so v Spamiji prepove-dane in nezaželene vse  ideodo-
mir med študenti jie odraz splošn&ga razpoilcženja. Kot vzrok nezadovoljsttva navaja obstoječo razliko med družbe-nimi ra^zredi, so^ciaLno nepravi*-nost in neznosno cenzuro nad intelektualnim delom. Mlajše generacije pnivlačujejo po nje-govem mnenju drugi politifrni sistemi, ki »omogočajo socialno pravičnO'St, možnost, da mladina da svoj prdspevak v javnem žtvljeinju in dobi šiirše kulitumo obzoni«, ki je danes omejeno«. V začetiku februarja se je po-javilo med študenitj anonim.no odprto pisano, naslovljeno na vlado. V njem se zahteva, naj bi  letos  aiprila sklicali  državni
giOie  razen vinskega.
naiuka  Tomaža  Ak-
 Studeintiski llstl »Alcala«, »Atenes« in »Indice« ®o pro<te-sitiraH proiti nemogočim raztne-ram na univerzah in proti po-litiki izobraževanja sploh. Pred kratkim so jih prepov&dadi.
*
V zvezi z razpoložeinjem in delovanjem §tudentov je inšti-tut za javno mnenje v Madridu razpisal med njlmi amiketo. Re-zultate so dobili n.a vpogied sa-mo vladni orgaind in i.nstitucije. Prohi fašističinemu režimu se je izjavHo 80% študeinitov. Cerkve-no hierarhijo je obtožilo ne-nvorailnositi. 52%, med tem ko je 65% študeintcw iziaivilo, da se cerkev sploh ne briga za kori-st: delovnega ltj>udstva. Nekad ve>Č kat 60% pa jih je izjavilo, da zaradi surovih postopkov kaipitalisitov raste razredino so-vraštvo. Po njihovem mmenju bi moral španski narod najti rešitev v no<v€im, socialističnem režjmu.
Na nezadovljstvo študentov je pred meseci opo^zoril tudi rek-tor madridske univerze dr. Pe-dro Entralgo. Sam je vnet fa-lamgiist in se je boril med  dr-
koingres Studemtov. Deaegaiti naj bi bi'li svoibodmo izvoljeni. Kon-gres naj bi poizkušal naijti na-čin za korenite sprem&mbe v vzgojinih met&dah na univerzi. Pismo ostro kritizira strukturo španskih univerz ker se le-te naslainjajo izklljiu5no le na fa-lango. Za.hteva razpustLtev SEU in ustanovitev sindikata, v ka-terem   bi   se   lahko   svobodno
trveljavtla vo7<]a Studenitov. Ukrene naj se vse potrebno, da se zboLjša gmotni položaj in stopnja teobrazbe.
Sledile so vcditve v sindiikat pravne fakudtette, poraz fadan-gistov [<n njdhov namen, da kljub temu prevzamejo vodstvo. Stu-demtom je  bilo  dovol<j.
Demonstracije v Madridu so bile odraz latentoega nezado-voljstva španskih študerutov in celotnega naroda. prav zato so se o nijiih razpisali svetovnl ča-sopisi, agencije so prinašale ob-širna poročila.
Samo Franikova vlada je sku-šala zmanjšati njihov pomen. Kot je že navada ofo taikih prl-ložnastih, so špainski llst! dol-žili komundste. Njim so pripi-sovadi tudi odprto pismo, ki naj bi btlo po uradnenn mnenju vzrok neredov. Sodeč po ko-mentarjih v llstih gre le za ne-znaitem dogodek, ki terja sarno v«čjo budnost prcti sovraini-kom španske enotnoisti. Toda vladnd ukrepi niso nič ka.1 v skladu s takimii stailiSti. Na ve5-urai sejl ministrskega sveta *o pod predsedstvom generala Franka sklenili razveljaviti ne-katere dcločbe državljanskega zakonika. Po teh dolo6bah so imeli Spanoi pravico, da se svo-bodno naisedigio na katerem kola kraju države. Odslej naprej bo-do lahko oblasti po mili volj\ naseljevaile stimlj.ive osebe kijer-koli jih bo volja, se pravi, p6-novno so uvedli konfinacijo. Nadadje &o raziveljavili tudi člen, kii omejiuje pravice poli-cijskih oblasti.- Te bodo seda|) lahko aretdrale vsakogar ne gle-de na zakon in ga po mili volji zadrževale v zaporu, ne da bi jim bilo treba osumljemca pre-darti sodndin oblasteim. — Poleg tega so začasno zaiprli univerzo, postavill so jo pod policiflisko nadzoratvo, dekana pravne fa-kultete pa so odstavili.
Iz teh ukreipov je moč skle-pati, da vlada ne prlpisuje ne-mirom tako mado pomena kot to poizkuža dolkazatl uradna propaganda. Spanskd narod je nezadovoljen in vedno bolj vznemirjen zaradi položaja, v kaiterega ga je pripedja.la faši-stična diktabura. Fra.nko je ra-zume*l resnosit podo-žaja fn raz-položemje množic, ki prete nje-mu in nijegovi klilki. da jih po-medeijo z oiblaisti. Med klici Stu-d&ntov »Dcl s falango!« lm »Ho-čemo svobodo!« je stari dikta-tor dobro ra?;uTTie.l tudi neizgo-vorjeni, a. bridki opomin: »Pa-zi   s&,   Francol«
¦¦>»»»»»¦¦¦¦¦»¦¦¦»¦¦»¦¦¦¦¦
¦¦»¦¦¦¦»»¦¦¦¦¦¦«
ŠTUDENTSKI TISK V INDONEZIJI
Mlada generacija v ospredju
O  L   A
Tudi študentski časopis   »Alcala« so ukinili
nizacij je porazein. O teni ne govore le napredni elementi temvei celo Zinanj falangisti. Eden izmed njih Sanče>s Masas, nekdanji  generalni   sekretar   in
žavljaasiko vojno na Frankovl strani. V pismriu, ki ga je po-slal Franku, govori o vrenju med mladino, ki lahko posta.ne nevarno za  sedan/ji  režim.   Ne-
Mednarodne vesti
V Indicnneziiiji iima študenteki tJfiilc pom&mibnio vLcgo pri us^tvar-jaiijjU jaivniega mnenija in pur:i niiuoijliziacija moči za obnovo miat?8 repiubliilce. Da bi pnaiviJ-no ipri:.k2iza(l,i pamen študei 'dska, mioraimo Apazovati šbudentov v diružbi. V dežaii, kjer >i:e še 80 odsiioihkcKv prebiva.1-
poslediioa, dia cavzema štiudant aikuivno void^ilno vVoigo.
Soeika.rriO, Hatta, Sj.ahrr ln imnoigi dirugi sk) bi.li že kot štu-dernbi' vodrini poili1l'čni voditelji. Indtonezij |;i š ludenri so bili tudi goiti.lna sila, pri šinoikem nac.o-na:1iniem gibanju pirioi'ii hicfand-akinn ob!as.tiniciiam v lelii.h 1908 do 1918.
Tudi med revol-ucijo od 1945 d,o 1950 i(3 bilm mnogio študentov sik'tiivnii'h kdt ^.cir.jd ali vladni unadniki; oy!ia],e ^a je p.riiegniJa vojašlca obliaist k mešani voj^aš-ko-civHmd Oir®anizac:,ji, katere naloiga je billa onganiziiranje uči.n.kiovite borbe. Po^ebna eno-ta ki se je iimen.O'V.f.ila &!udenti5.ka arrnijja, je ime^a 5 batialjb.nov r^a Javd itj 2 ba'lia.ljona   na Sumai.'ri.
Da^es je približno 50 od5.t,>'-ko^v Studentov aL'ed,nie*h'iskii.h u?W'il1ev. V mniOi^ih un.verzitPit-n:.h centrlh najd,emo višje ?j'e, k.i so jtih ustainovih in j.ih vfd'^0 švudeniii. Ker jf> pom^n.i^anie u&lit»'j'skega kadr.i, zlasti izvn Jar*,zelo vel.iko,   .;e mnogo i'cj-
UtnadnAkoim toct vir imformacij. Pretaklo leto jie bila v Jogja-kairtii skli.oa.na prva kionfer&nca za š'udejvliske urednike, katere &e je ud&L&žlto 80 urednikov <xi 32 štud. čaiaoiprjsiov. Sklenj«no je b;io med drugim ajtanoviti or-uredni-zdru-
cianovnih n-aiel za študentsike žunrnaliste. Gov.c>rilo se je tudi o Tnoižnoi3iti sk (ican.jia a^ziijisk? k»n.fe:reince z,a §tud. uinedniike. V Mamffli m Toklu je ta načrt na-let-el na odikiri!rbo odiobraivanje. Predsedniik fiiliipin.-tke.g.a »Coillege editors Guild« ]e pred.lsgal, dd bi ustoncviM Ikz fjliipiinskih in 1n-diOnezijskiih   Stiid'intcv    prliprav-
ciljih   in   delovnem   programu
komference, kia.eve driav_> b. ri.lo treba povabi.ti, kje bi bi.la knm-farenca iM.
Ind.o.nez':ijisikii Štiude-nitak:' tijk ?.m,a zarad.1 svejih specif.čmh p&-gojev v družbi ve.1 Cc ugled. To pa je za us,p&šen razvo.i mliade gpneracvje
študentom štipendije
Posebn) odbor nacionalne uni-je študentov Svice trenutno proučuje nov predlog za izbolj-šanie socialnega stanja med štu-denti in predlog za izboljšanie finančnih pogojev študdja. Vse dosJej so morali študentje vra-čati svoja posojila najkasneje v roku devetih let po končanem zadnjem semestru, če jim je to njihova zaposlitev sploh dovo-Ijevala Sedaj se razpravlja o načrtu, kako uvesti štipenriije, ki iih kasneje ne bi bilo treba vračati. Svicarski študentje se zelo  zanimajo   za   ta   vprašanja.
Mednarodni kongres
Leros bo v Beogradu od 24 do 31. avgus^a mednarodni kon^res 1FMSA 'mednarodno združenje za izmeniavo študentov medici-ne), katerega se • bodo udeJežili predstavniki več kot 15. držav. Kongres v Beogradu pomeni ve-liko priznanje nali Jtudentsk: or-ganizaciji in iugoslovanskemu zdruleniu IFMSA. Na programu te^a kongresa bodo običaina vpraiamja, ki se v okviru te sve-tovne organizacije   režuieio
Obvesii
Univerzitetni komtte Zve/.e komunistov obvešča članstvo na vseh fakultetah Ijublianske unl-verze, da pričenja s senjinarjem v ponedeljek, dne 5. marca 1956 ob 19.30 uri v prirodoslovni pre-davalnici na univerzi. Trg re-voluclje 11.
Program predavanj:
1.  5. III. 1956 ob 19.30: dr  Heli Modic »O državi«.
2.  8.   III.  1956  ob   19.30:  Boris
O
Ziherl    »Naloge   komnntstov    v sodobnem idejnem boju«.
3.  9.   III.   1956    ob    19.30:    »O agrarni probiematiki«
4.  12.  III.  1956 ob 19.30:  Mari-ja   Vilfan   »O   socialističnih   gi> banjih v svetu«.
Udeležba ca člane ZK obve* zna, vabljeni tudi člani Zveie žtudentov.
Univerzitetnl komlte ZKS
Studentski svet Naselja prire-di v roboto 10. marca 1956 v Osrednjj študentski menzi II. velikj ples študentskega na-
selja. Preskrbite si pravorasno vstopniee, ki so v predprndaji. Vabljeni!
PRIPRAVLJALNI   ODBOR
učitelje. V Jo.giaKar(ii so us^a-novMi poseben Itudcnts.ki odbor, ki *• tesnem »odelo^aniu ? prcs-vetnirn miiniistiTOm skrbl z-a mo-bdli'jsciijio štiuden*/>•", ki se pro-sV^nljno j.aiviHia.io za učitelje na oVik-h tevem Jave. Studentje 5C-neluiejio stoHvno t"udi v poHt;J-nern »ivlieniu. V zadnH vladi *e bil eden od selcre+jaTiev eclo š^udent.
GV^de n.a teko stahšče študen-finv v mdonpzijski; družb!. je šta-denfiski t.i^tc v ve!!k; meri naj-vpiivnejSil Tndoneziiski Student-^ki t:i=;k laihko uvrstlnro v 3 k1?-te.go.ni1e.
1)    Ca^op'!?.!,    ki    obravnavajo ivkljufno študiendsko problerna^I-ko.
2)     Ca.9opi«i,      ki   posiredujejo predvsem  tehnifno literaturo.
3)   Casotvisii    »sit>'b«ne@2    tipa«, (kl    obravnaviajo    poLiiti^na,   g.v spoda>rska,     soc.-ekonomsika    ir kirlturna vpriašainja.
Časoipisi »siplo^n^j^a U.pa« do-prfnašajio naivef k reSitvl nac onoblemov im pP^^aJo J>f-us^iarjsniu }avnern mneni? Res je. da imia v«flk *^s^pi'S svf-1e la^itno staillSče. vendar p-3.kn&aii,o  biti   vs!   ob'pk'1vni.
Nekatene vid.n^i§» Stade.ntske fasopise podpira viada !m jih1 razpošilja po vseh krajih drža-ve, d,a bi služiili prebivalstvu  Ln
Od besed o enakosti med črn-cf in belci, ki jih je izjavil Lin-coln, Je poteklo precej «asa. vendar do prave uresničitve teh načel še danes ni prifilo. Kljub neStetim zakonom in odločbam je položaj frncev le vedno vet all mani enak. Tudi na podrof-jn prosvete je stanje Isto Ce prav je v letu 1954 sprejelo so diSče   v   ZDA   sklep   o
rasnega razlikovanja v javni prosveti, do velikih sprememb ni prišlo.
Najbolj kričeC prlmer v zafl-nijem času je slučaj črne štu-dcntke v Alabaml, ki se je kot prva temnopolta študenfka vp\-sala na unlverzo. Beli ekstremi-stl so bfli ngorfenj, kcr si Je ta Kctloižna črna šluden;ka dovo-lila vstopiti na »belo univerto«
in tako motiti mirno in brez-skrbno životarjenje njihovib nadebudnih dcklic in sinčkov.
Mlado dekle in njeni sfarši dobivajo vsak dan ogorčena pi-sma, v katerih pisci zahteva.io, da naj črna študentka zapusti unlverzo. Clsto v zahodnem stilu.
TRI6UNA VSr StTT
DESET LET AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA
PESEM MLADIH LJUDI
V dvomni kluba študesrtov Ifub-Ijanske univerze se člani APZ z dEEigenicm Radovanom Gobcem pripravljnja na jobilejni koncert ob deseiieinici olisioju zbora. Ta-ko se je teden za fednom, skozi 10 let obQovala fiziognomija te-ga zbora, ki predstavlja danes enega riajboljših pevskih zborov v Sbveniji
Koroško narodno »Pesem mladih Ijudi« je akadem-&ki pevski zbor zapel na svojem koncertu lansko leto. Od takrat je minilo že pol.no leto, približali smo se de-setletniciobstoja tega zbora in v predprodaji so zo.pet vsto-pnice za nov koncert, ki bo zaključil desetletno plod-no delo s »Staro pravdo«. Ne vem, zakaj smo v naslovu zapisali to sta.ro koroško pesem? Bržčas zato, da bi po-vedali, da mladi ljudje v našem akademskem zboru ču-tijo, da je pesem, narodna ali umetna tis-ti neusahljivi izvir moci, volje do dela in občut-ka, da je bilo to delo zares uspešno in hva.levred.no.
Deset let delovanja nekega nji koncerti so bidi po izvajan h asbora v pogledu umetniške ra- delih zelo i.zvirni in . do sedaj ¦ti ne pomeni dolge življenjske v zborovskih nastopih še nepo-dobe. Veliki in znani svetovni znani. Ta težnja po orig.nalno-tn domači zbori so dosegli vi- sti in glasbeni obdelavi del, ki lek svoje umetniške moči in so bila našemu glasbenemu sve-zrrmgljivosti po desetletjih svo- tu še nepoznana, je pravzaprav jega delovanja. Vsekakor pa tisto nadvse pozitivno v dose-Je desetletje že primeren čas, danjem delovajiju akademskega da se o zboru, ki ga uvrščamo pevskega zbora. Zbor skozi de-med naše najboljše amaterske setletje svojega obsloja ni sa-pevske zbore, izreče oeena nje- mo sebe umetniško obrkoval, govega dela, pokaže na njego- ampak je v enaki meri nepo vo umetniško rast in odredi sredno vplival na razvoj glas-njegovo mesto v našem glasbe-Tiem življe:nju.
. Ze ustanovi.tev tega umetni-fikega kolekiiva pred desetimi leti pomeni pojav v našem kul-turnem življenju. Če je z voj-no prenehalo dolgoletno in plodno delo predvojnega aka-demskega pevskega zbora, se je kljub popolnemu kulturnemu mrtvUu v teh letih povojna akademska mladina hitro pev-eko organizirala na tradicijah predvojne zborovske pevske kulture. Kdor bi hotel danes podati pravilno in popoino idej-no in umetniško podobo APZ in njegovo glasbeno de!o, bi se v prvi vrsti. moral nekoliko podrobneje zaustaviti na pro-gramski politi.ki dosedanjih koncertnih nastopov. S svojimi koncertnimi nastapi je akadem-ski pevski zbor gojil naklonje-nost do najrazličnejših oblik slovenske i,n jugoslovanske umetne, ljudske, partizanske in borbene pesmi. Njihovi kon-certni programi niso bili slu-Čajno zbrani, temveč zavestno, stilno enotno oblikovani, ki so daijali zaokrožene prereze skozi neko    določemo   zvrst   glasbene
ktilturL\   v,                               m to so najstarejši
Ce   nekohko   pregledamo   do-    današnji člani APZ,
fiedanje koncertne nastope aka-    ki  so se  v neboo-
demskega   pevskega   zbora.    je    Ijenem vozičku, ka.
že  na  prvl  pogled viden dokaj    terega so jim pre-
izrazit poudarek na narodrti pe-    pustili njihovi pred-
Bmi in narodni pesmi v umetni-    nikit   pripeljali   do 5'ki   priredbi.   Nekateri   doseda-        desetletnice ...
bene    tvornosti    i.n    glasbenega ustvarjanja pri nas.
Druga pozitivna črta glasbe-nega udejstvovanja akadem-skega zbora leži v njego-vem ljudskoiprosvetnem znača-ju. Zbor v desetletni dobi ni zanemarjal nalog, k: izhajajo iz ljudskoprosvetmega pojmovanja, da je naloga tudi občinstvo in pevce glasbeno izobraževat;i ih vzgajati. Zlasti je to potrebno" podčrlati, ker je na tem vzgoj-n^zobraževalnem področju zbor zabeležil .prodorne uspehe. Zbor je s svojimi ko.ncertnim: na-s-topi in gostovanji veliko pri-pomogel k širjenju slovenske zborovske pesmi v krajih in mestih, kjer so v zgodovin: ljudje le redko slišali izvedbe tako kvalitetnih in umetniško dovršenih ter glasovno sklad-nih in dobro uglašenih zborov. Odveč bi b:lo tukaj naštevati vse nastope in kraje, kamor se
je v teh letih širila slovenska umetna in narodna pesem v iz-vedbi akademskega pevskega zbora. Z druge strani se je aka-demski pevski zbor v de,setletju svojega delovanja znal v pro-grarnskem in vsebinskem po-gledu vključiti v doživljanja in življenje naše družbene skup-nosti, čnpal iz tega življenja konstne napotke in ¦ pobude za svojo umetniško in programsko delo in z izobraževalno močjo petja širi.l glasbeno obzorje ši- • roikemu krogu svojega občin-stva in poslušalcev.
Vzgojno izobraževalno delo zbora je bilo torej dvojno. Glaisbena vzgoja njihovih pev-cev in občinstva. V desetih le-tih je iz zbora izšel kader, ki bo svojo glasbeno i.n pevsko izobrazbo lahko nadaljeval v pevskih zbo.rih kulturnih dru-štev in Svofood.
Reportaža
_ Nlkair s« ne misliite, da se naši j!'kovni umetniki vzga}a.jo v kaik-sni reprezentativni zgradibi. O ne, Akaidemi.ija za upodabljajočo timotnoist se prav skiroim.no stiska kot podnajemnica v zgradbi gnun-naziije na Poljanski ccstii. Pa še tam j\ grozi odipoved -in deloža-cija. Spodaj, v ip.rkli.cju, s pro«to-rom še kar gre. Odlitki iz antike in renesanse, ki so razpostavljeni po hodniku, ustvarjajo ot>čutek neke sloivesaoisri in daijejo akade-miji neko noirranijo moinumental-nost. Toda vsega tega je konec, čim se napotiš v stranski trakt, Jsjer je večina proscorov. Vseeno je, če se spusioič v klet h ki.pairjem alj če se začneo vzpen;jat'i po sfcr-ittnh stopn.cah prav do podstrešja. Avroriitaitivno&ci n\ niikjer več, povsod so le naictipami proistoci, ki &o predavalnlce in acoljoji K'i.rati. ^iiikjer mi več nobene šoJe, kaj še-le akademilje, toda <Dovsod so mia.dli 1'judr'e, ki jiih. je življenje prqpoji:lo s pesiiimuzmom, pa so prav zato polnii oipciimi.znia in mo-oi.
V ipripraivljalkii sem j!h srečal se vse negotcve. Nauo še prav za-ziveli na aikadomiji, n,iso še ne cič ne mJ^ ne kiipaf ne slikar. Tako &aim ipiri sol>i se je že vsak od.lo6!il za to ali ono, toda o njiihovem studiiju na aka.demi.ji bo odločij seie sprojemai izpin. Neikaij jiih monda ne bo ap.rejetih na akade-mijo. Toda <k> takrat je še daleč. Sedaj so vsi polnj vneme in »ki-par« moira pač slikat'., »slikar« pa modelirati. V višjiih lotnikih je že dirugače, študij že tcče svo-jo pot. Tak!e študLi je kakor ve-l:Jsa reka, poJna čer! in vrtiincev, i« te pograibi in nese s scbo>j in prekleto ve!iko močj moraš imeti, cia ne utx>neš in da te ne ne.se po-tem napirej kot naipihnjenega mrt-veca. V vsaki sobi me je s^rejel coih po lanenem ol|U po premogu iz ipeči. Sipo-rilkal sem se do stoja-la, stoJe, platna in najirazličnejšo šaro, ki jo meriida rabiijo prl akrifo in tihozikjiiih. Nekje mii je akt ko-ma.j ušel za španvko s>teno. Seveda ¦o se m,j sTnejali. Požrl sem njilio-Ve^ dovftvpe ;in si ogle'da'1 njiihovo deio. Če človoka vipcasaiš kar na-ravtnoisit, kakšmi ipiroiblemi ga mu-^ijo, ti ne do vedel ničesair pove-clati alj pa bo zaife!] naštevati ma-loniko'Sti. Sam sem takoj oipaziil, <ia so s ipiroseoiroim zeilo na tesnem. — Nlmamo prave diiistance, so žili
z likovne akademije
— Kaij  pa ti ralbiž dfetanco! so se zbadali.
 Str. 4
—    Saj so hoteli ziidatš,   no"ro akademiiijo  tam   zadaij,   pod   Gra-dom.
—  Pa baije je urba.mlsci nn&o pu-soiili, češ, da se potem ne bi vide-lo na Grad.
—  Urbanisci pa nijhov Grad...
—      Menda  bi  biJo preveč za Ljubljano, če bi Irneli lepo akade-mijo  za   upodabijajoče umetnosti.
—  Na,]lbclje, če jo sezidajo pod zemlijo.  — Doibro, da  se da  vse obirnitii   na   šailo.   Drugod  smo   se pogovairjali o študnju.
—  Anaitomiija je vražja. Preden človek   »po.grunta«   vse  tiste  kite i>n misice...
—    Tud< kerniija in tehnclogija n.ista kar tako!
—   Dobro bj bJlo, če bj uvedli §e obvozcn  študij   kakega   tujega iezika.
—  V Zagrebu in Beo.gradu ima-jo taiko, so brž primierjalii. To bi marsik(x;a,    ki    Ima    o  šrudentih neko us'ta.l;eno im na ne vem kaik-šen   način    pridobljeno     mnen.je, prcsenetiHo.
Na/ad.iije sem se vzpe! še na poidstrešje. Podstirešje je zasilno aidaipci:ira.no s po.be! jenim ileson.l-tom in tam živatariijo specialke in grafika. Sropol sem v specialko akad. slikarja prof. A. G. Ko«a. V sipeoiaiikah sta le eden aili dva itudenta. nobi'l scm 9tol im se ves zasciJiljen sesedel.
—    Saj ie do sem goir natanko 100 stopnic, sta mi praviila.
—      Torej   neka&šen   Trsat   v maijhnem,   sem   pnipoimiil.   Potern sita   mii   pripovedovala,   menda   v toiažbo ak ka.j, dovtiipe o študen-. tih, ki so dr>b.li naduho in ne vem kaj še vse, tja do kcvlere, vse za-radii  reh   »preklenh  steng«. Lepe-ga   imena     >im   namreč   sploh  ne pri vo-šoiijo.    Razgledovail    sem    se okoli   seibe.    Stairinski   stol,    neka srirahotna  nriiza, razpadajoč kitaj- . ski   zaslon,  polomjen  stoi,  nei\ake tkaniine nedoločljivih. barv. barve. čo'p:či, izgocovljena ^latna, platna v delu ...   Človek   bi  mislil,   da se gre tista zanikrna luknja z ne-kakšnim okencem kar čisto  pravi aitelje,  N-o  ja, na.j  j'i   bo!  Ko sem s: o>gTeido'Va:l mjuno delo, se je vr-SMo običaijmo tarnanje zaradi pro-stora.
—  To podstrešje je pra^va aka-demija. To si je napravrla akade-niii:ja im od tu nas ne morejo iz-gnati.
—   Res kirasen oibčutek vairnostri lahko imaite, setn se  nasmehniil.
—   V Pairiiz bi  radi na ekskur-zijo, se je edcn od nijiiju spomniil.
—   Toda težko   je  z denariem, saij ga že za Ljubbjano nilmamo, je rekol di
—  Men-da smo studenitje likov-nih   umecna9ti  materiailno  najbolj ogiroženii.    Za   speciaiko   sta   bidi raizpisani  dve štipendiiiji  po 10.000 din. To so seda,j znižali na 6.000 dn,n. Ena o«!jnaita sliika pa nas sta-ne 3.000  do  4.000 diin.   Profesor se\rda zahtcva svo.je, želodec tudi, za^postranske zaslužke pa je tako težko.  Še  teže   je pa  za o-ne, ki sploh nimaijo štiipendij.
—  Za kiiparje je laže, je razla-gal naipirej drugi, ilovico iin saidro ;im da šoia. Siikar pa s\ mora ves cas šoianja na akademiiii sam ku-povati okvirje, plarno, laneno oJje, kredo, bairve, čopiče idr. Naš štu-dij    je najidraižjii.    V   Zagrebu    in Beogradu  da vse šola.    Naravno je, da nam to po.raia slabe misli.
—     Kaj   pa  po študuju?    sem vprašail.
—   Ko komčaš,   lahko   gres   za profesorja risanja na kakšno gim-naziijo.  Toda  pro-svetna  stroka  le malokomu diši. Na kakšno drugo siužbo  pa  skoraij  ne  maremo  ra-čunati, kjeir  je že vse pirecej znse-deno.   Ko»t  svo^boden  umetmlk  pa čiovek ne  bi  mogel žiiveti.
—- Težko se je uveljaviti in s; s svo-jiim delcMti služioi kruh.
—   Založbe  naij   bi   za   aprem-Ijam,je in   iilustriranje knjig  razpi-sovaJe natečaje.  S tem bi se zvi-šala kvalketa in naše liikovnoživ-Ijenie na tem področju bi se osve-žilo.
Res izgleda, da ie vse brezupno, da je pot do uspeha zaiprta, bo-lje: zasedena. Akadeniija je bila usitanovljeaia leta 1946 m praznu-je torej leto« desecletnico obstoja* V vseh teh lctiih je na nje/j di^plo-mirailo precejšnje število likovnih uscvarjalcev. Kažejo se že nekateri znaiki hi.perprodmkcije. saj so že vsa mesta zasede-na ia naoolnjena, do neke mere celo v prosvetmi stroki.
—   Pa  vseeno vedro g^ledamo v prihodnosc. se je zdramiil student, ka   je  sedel   na   m.iizi.   Človek   n'e stne fjomisliti na vse ro. Če bi ve-dno miisli.J na vse to, bi se res ne dalo  živeoi.   Tako   pa   le živiimo! Mora! sem občudovati ta o.pt!i,tni-zem in to vero v bodočnost.
Vse studente, ka>r sem jih sre-čal, sra napolnjevali neka nepri-zadetost: »Bo že kako . . .« ln hkraitii kljiubo^vaJnost nasproti ztv-lienju. Vsi delajo z zavestjo ne-kega posJanstva, neke do^lžnosti in obveznosti do družbe. Njiilhov štu-di:i poteka v neznosnah pogojiih, vendar si med st!'snjenami zo'bmi potnavljaijo: Vztraijaoi in dairi ne-ka«j J^udčm!                              vd
Edina slaba točka, ki je aka-demski pevski zbor v desetlet-nem delovanju ni mogel usipeš-no rešiti, je vpraišamje dotoka mladih moči in isikanja ter od-krivanja pevskih talentov. Mo-ramo pr:.znati ,da'je bilo napo-rov za ušmerjan.je ljudi in štu-dentov v strokovmo izpopolnje-vanje in zborno petje premaio. Akademski pevski zbor se v teh letih v pogledu dctoka novih pevcev ni obnavlja.l, zlastj ne tako, kot bi to narekovala nje-gova prirodna rast. Čas bi bil, da bi ga v kratkem bistveno in izdatno pomladili, ka.jti sta-rejše generacije predstavljajo še vedno dobršen del  članstva.
Ob desetletnici želirno našim pevcem, članom akademskega pevskega zbora, še veliko uspe-hov v njihovem nadaljnjem de-lu. Ta jubtlej pa naj praznu-jejo v prepričanju, da so svojo poslanstvo v pevski kulturi v desetletni dobi uspešno opra-vili.
ČLOVEŠKI GLAS NA AIU
Delo im študiij na Akademijii za igralsko umetnost je V poilnem raizmahu. Poleg teOTetiGnega štu-dija, pTedavanj, semimarjev se vr-ste pirodukciije, iz kaTerlh je raz-vidna pTizadevnost slusateljev, njiho'va rast in znaaje. V letoš-njcm ziimskam semestru je bila 31. januarja upriizoirjena že četrta in-terna produkc.ja. To pot je bil na vrsti razred prof. Mire Dain.i-love s Cocteaujev.m monologom CLOVEŠKl GLAS. To pot je b<l-la nailoga prece) neobičajina, bolj eksp&rimenit kako>r 0'bičajmi študi.j raznih jcilov. CLOVBKI GLAS oibravnava problem žene, kii za-puščena od sveta in ljubezriii unnl-ra ob pos'lednjem telefoinskem raz-govoru. To je nekak labodji spev žene, ki v svojah z.reli'h letih do-ž'vlia zapoizneilo ljubezen svoije m]ado'Sti iin abenem svoj konec. Težavno nalo^o izvedbe je dobllla siušatelj.ica osmega semestra Alja Tkačeva, karero je nadafjena mlada umdtnica njej svo^jstveno, to^da z uspeham rešilla. Delo je pi-sano tako, da zahteva brezkom-promisno: ncspoTen igralski ta-lent, veliiko pnzadevncst in soli-dno znaoje. Poleg tega pa zabteva vloga goto^vo življenjsko zrelost, sa-j je bi:la napisaina na Krbet ve-1'i.ke igralke. To nevarno'St ie mla-da igiraJka piremos^i.la s kompilic!-rano igro poraijajočih se zapozne-liih m!ado>sitnih izipadov in čustev, k,i juh je barvala svetlerše nego si-cer, z resignacijo iiz^kušene vn že skoraij preživeile žeme in z izbrulii st.ra.sitnega ko»p.rnen)a po ži^ljeniiu !n are^i. Cocteaujev ČLOVE-$KI GLAS je režiira>I silušaiteilj re-žiije Janecs Vrhuoc.
FILM Nl SAMO TRGOVINA
O tem je bilo že toliko ln to-llko spregovoirjenega in napisa-nega, da se človeku zdi neumno, da bi sploh še kaj povedal na ta račun. V »Mladini« se je pred kratkim razbuiril (in to upravi-čeno!) Z. P., France Brenk se je pred kratkim razpisaf o tem v nasem listu itd. itd. Vsi ti Jjudje pišejo, govorijo, dokazu-jejo in vsem'tem ljudem se tiho all pa javno pritrjuje, toda vse njihovo prizadevanje v »logič-nem« aparatu naše filmske po-litike naleti le na gluha ušesa, človek ima cek> občutek — na posmeh. Ceš — otročiki ljubi, kar repenčite se, morda imate s svojega stališča (kar pa nas — brez zamere, prosiim — sploh ne +angira in interesira) prav, toda mi smo podjetje in vsako podjetje ima ekonomsko politiko in ta ekonomska politika je baza in kriterij, vse ostalo pa so le sentimentalni občutki in predsodki.
Dokler gre tu za podjetje, recimo za »Slovenija sadje« ali pa »Slovenija vino« in zaradi take in take profitarske politike ne trpi kakovost hrušk in slivov-ke, je vse v redu, čim pa se trguje z drugo vrsto hrane, z duševno hrano, in se na račun ekonom&kih profitarskih ciljev prodaja plesniv in pokvarjen konalomerat in artikel, je to huda zabloda in skrajno pokvar-jen odnos do »povpraševalca« po tem artiklu. Mislim, da je jasno, da so Uudje toliko zreli, da looijo gnile hruške od zdra-vih, ne pa toliko, da bi ločili slabega in kvarnega iilma od" dobrega,   zlasti   mladina   ne.
Se več, mirno lahko trdim, da tisli ljudje, ki So odigovorni pri nabavljanju iilmov, prav ta-ko ne znajo razlikovati dobrega in slabega y filmslu produkciji in zato jih lahko mirno primer-jam z onimi (zaradi tega, ker se čutijo zrele za tako presojo in strokovnjake v tej slroki), ki ne znajo ločiti gnilega sadja od zdravega in vode od slivov-
Peter CERNE: Dekliški akt
ke. Kaiko klavrno je to, si lahko mdslimo. Cloveku je kar hudo pri srcu, ko morajo mladi ljudje opozarjati »izkušene« in »zrele« ljudd na take stvari že leta in Ieta, m vsi ti izkušeni in stro-kovno Bzobraženii ter odaovorni Ijudje se od vsega tega niso naučilj ničesar. Vse take stvari celo ignorirajo. Ce pa vedo, da je njihovo početje res kvarno, a to počnejo naprej — tem slab-še zanje. MisMm. da 0 nekih moralnih kvalitetah tu ne more biti več govora. Oboje je tako žalostno m klavrno, da človeka mine vsak trud, da bi splnh je-mal kakršnokoli stvar v zvezj z njimi m njihovo mentaliteto, resno. Kot se oni smehljajo naši neumni prizadevnosti (neumni zato, ker je vsaka beseda bob ob steno), tako se lahko mi smehljamo njihovi "n»ntelektual-ni« stopnji, »izkušenosti« in »življensk} zrelosti« ali pa mo-ralnim  kvalitetam.
Ce pa postane hrup le preve-Uk in je njihov »prav« nekoliko
v nevarnostl, potem pa padajo izjave, češ saj je res, da ti filmi niso ravno na moralno-etični višini, a škofle, koi govorijo ti »prenapeteži«, le ni. Toda po-stregel bi jim z nekaj števil-kami, ki jih ne bo mogel ovreči nihče. Mlad človek vidi na te-den (reciimo v Ljubljani) tri slabe filme, torej na leto sto petdeset. Ce ima izredno srečno roko, vidd od tega dvajset limo-nad, ki sicer sistematično pone-uimljajo ljudii, dvajset dobrih krim^jnalk, ki zakrijejo svoje nečloveško in antihumanistično bistvo v staniol papir fraz, le-pih fraz o pravici, ki zmaga in podobno, vidi v letu vsaj sto filmov tipa »ženske so nevarne«, ki so preračunani na najnižji človeški nagon: uveljavljinje na račun surovosti in grobe iizič-ne sile po paroli imam dobro Pest, in zato, ker jo imam, sem upravičen, da ti zbijem zobe, in ti si kriv, ker je nimaš. Ne vem, da bi bili taki in pod<obn: na-zori lepi in moralni, a vendar obstajajo, in ne samo to, še celo postavljajo se v oltar kot nekaj lepega in višjega. Strahotna za-bloda! In če se Jeta in leta taiki nazori sugerirajo s takimi filmi, ni čuda, če srečaš na cesti dva mlada človeka, ki se popolnoma resno pogovarjata nekako ta-kole:
»Oh, saj šoferja ni škoda, škoda je  le avtomobila!«
In to, prosim, popolnoima res-no. To sem doživei sam, ko sem šel mimo razbUega avtomobila, ki ga je postavil pred Figovcem TNZ, kot svarilo.
Nekaj podobnega sem doživel v kinu »Soča«, ko so predvajali film »Serif osamljene zvezde«. Pri čudovito lepem prizoru, ko dva belca stojita skrita za ska-lami in jima prj,hajajo nasproti Indijanci in jih ta dva koljeta kot kokoši in odlagata na pesek kot drva, je pred menoj neko nežno, šarmantno bitje, deklica nekako osemnajstih let (verjetno •dijakinja)( poskakovala od za-dovoljs-tva in ugodja. Cez pol ure ali pa naslednjega dne pa je poslušala predavanje o so-cialistični morali in etiki in sociaUstičnem človeku. Kakšno protislovje, ki ga ne opazijo niti tisti, ki predavajo o tem in se zares trudijo da bi nekaj storili, niti tisti, ki pomagajo takim nemoralnim filmom na platno. In takih primerov je sto in &to. Srečuješ jih na vsakem koraku, na cesti, v kinodvorani in podobno. Navedel bi lahko vsak deseti kavbojski film, ki ne bi vzbujal v človeku te naj-nižje nagone. Vsak človek jih lma — in taki filmi dajejo vzpodbudo, in ne samo to, tudi neikako legitimacijo, češ da so nekaj, kar je in kar ima pravi-co uveljavljanja v odnosu člo-veka do človeka. Mislim, da je morala ravno odnos, odnos do okolja, do živih stvari, in to ne tak odnos, kot ga sugerirajo taiki filmi počasi, a sistematično, ampak ravno boj proti temu in zatiranje tega nagona. V tem smislu so vzgajaJi v tretjem raj-hu hitlerjevsko mladino, in do kakšniih rezultatov so priišli, smo občutili na lastni kožl. Tam so uvedli tako mentaliteto v »vzgoj-ne« učbenike, na šole in tako dalje, vcepili so j.m v kri, di je on sam kot subjekt vse, da jš zaradj svoji lastne eksisten e upravičen negirati vsako drugo. To je rezultat neke bolj dosled-no izvedene »m.orale« (ki so jo razglašali vedno in povsod) ta-kih in podobnih filmskih zmaz-kov. In to smo poimenovali — fašizem! Tako vzgojen človek zgubi vsak smisel za drugega človeka, dejansko obstaja zanj nekdo drug samo kot objekt, ki mu lahko nekaj nudii, kot recimo svinjska koža (drastičen primer. a v tem slučaju je na žalost upravičen), ki jo rabimo za us-nje im zaradi tega koljemo svi-nje. Skratka, njegov sočlovek je zanj samo del neobčutljive ma-terije, s katero operira k-ot 2 lesenimi kockami, jo uniči, če iraa od tega kaj koristi, ali ga
ohranl, če mu to zaradi lastne* ga lagodja pTide prav.
Res je, da sem vse te stvarf postavil na ostrino, na konico noža, kar se v konkretnem sta-nju ne kaže in tudi vedno ni primer. Toda nevarnost je in V gotovih zgodovinskih situacijah odpadejo vse preobleke in ta-krat se pokažejo vsa ta dejstva in rezultati hotene ali nehotene podobne vzgoje v brezobzirni goloti in brezobzirnith. posledi-cah.
Navajeni smo, da vidimo sa-mo najhujše primere in samo te jemijemo resno; še celo to, navajeni smo, da upoštevamo samo take in podobne pojave takrat, kadar se formalno poka-žejo najbolj očitno. Zametkov ta-kega in podobnega negativnega pojmovanja življenja in človeka pa ne opazimo, oziroma kom-promisarsko in kratkovidno sko-mizgnemo  z  rameni in reč&mo:
»Saj  stvar  ni  ta;ko  huda!«
To pa samo zaradi tega, ker smo tako kratkovidni in računa-mo samo na neko trenutno in konkretno stanje, ne upošteva-rno pa tega, da se lahko v bliž-nji ali daljni bcdočnositi ob da-nrh pogojin to in podobno raz-raste v neikaj takega kot v pretekli vojni, kjer je bilo vsa-ko človeško dostojanstvo, vsak sleherni dogovor, ki je zrasteL po dolgotrajnih in mučnih pri-zadevanjih, malo pomembna stvar. Kazen tega pa smo tudi tako omejeni in ozki, da ne upoštevanio in« ne mislimo na tiste ljudi, mlade in nekoliko starejše, ki zaradi te§a zapade-jo takim in podobnim zablodam, družba, in to pozitivna družba, pa jih eKiminira.
Na eni strani gre toliko in toliko denarja za razne vzgojne ustanove, na drugi strani pa se ta prizadevanja elimiinirajo na ničlo. Siziibvb delo in potrata denarja. Mislim, da bi bil iz tega edin pameten izhod ta, da se raciikalno nastopi proti takim stvarem, čeprav bodo filmska podjetja pri tem prikrajšana Po finančni plati, isti čas pa ne bo potrebna potrata toliiko in toliko denarja in materialnlih sredstev na račun do sedaj ma-lo plodnega dela na vzgojjiem področju. Upoštevati je treba, da so morda mladi Ijudje, ki so preživljali vojno :m te vojna vihre, psihično malo drugače skon&truirani, kot pa ljudje, ki so zrasli v normalnih obdobjih in pogojih. Ta problem ne na-stopa saino pri nas, ampak je to splošen evropski pToblem. In kam vodi taka dvojna, nenačel-na kompromisarska vzgbjna po-litika pri taki mladini, je men-da vsakomur jasno. Kdor bi za-nikal to razliko, bi bil ali ome-jen ali nepošten. In če opazuje objektivni opazovalec vse to, ima občutek, kot da je trud tistih ljudi, ki se resnično tru-dijo za to, da bi vse to pripe-ljali iz slepe ulice na pravi tir, le neka formalnost, ki pač mora biti tu zato, da ne bi stvari iz-gledale tako hude kakor v res-nici so. Občutek ima, kot da bl šlo tu za prHcrivanje dejstev. In še nekaj. Zdi se mi, da vsi ti trgovci z duševno robo niti ne vedo in se sploh ne zaveda-jo, kakšno odgovornost so po-polnoma neodgovorno sprejelt na svoje rame, ker je vsakomur, ki se je morda samo za hip po-globil v to problematiko, po-stalo jasno, da &o nesposobni, iz razlogov, ki sem j;-b navedel v prvem delu članka, za tak posel.
In še enkrat poudarjam to, da je žalostno in klavrno, da mo-ramo mi ralad: ljudje, ki bi nam ravno ti ljudje morali biti tu-torji, opozarjati iz dneva v dan na te stvari, še bolj žalostno je pa to, da člove1 že vnaprej ve, da bodo ta in še vsi podobni to-vrstn; članki ostali brez uspeha.
Toda prijetno, in človek bi re-kel, skoraj samoljubno zavest ima pri vsem tem, da ni sam in da le niso vsi taki, ki bi jim bila ekonomska in finančna po-litika pri teh zadevah edinl kriterij. In na te Ijudii appli-ramo mi.                          P. B.
Rezultcii prvenstva
SMUK
Mo&kii:
1.  Budlnek Vojteh, Ljubljana                    1*15,0
2.  Šarec Janez, Ljub.   1:51,6
3.  Jasiievvicz   Jan, Poljska              •         1:52,6
2enske:
1.  Lenardon   Nadja, Ljubrjana                    2:58,8
2.  Kimci Vešna,  Zagr.   4:00,6
3.  Tiiringer Breda, LJ. 4:02,9
SLALOM
Moški: 1  Jas:e\vicz  Jan,
Poljska                        2:11,2
2.  Budinek   Vojteh, Liubljana                     2:15,5
3.  Pogatnite Jože, LJ.    2:19,9 Zenske:
1.  Lenardon   Nadja, Liublj&na                    2:29.4
2.  Kinol  Vesna-  Zagr. 3:12,0
3.  Furlam   Jana,   Lj.      3:18,9
VELESLALOM
MoJki:
1.  Prestor  Ziga,  LJ.      1:35,3
2.  Budlnek Vojteh, Lj.   1:58,0
3.  BanaS Jerzy, Polj.    1:58,7 Zenske:
3. FurLan   Jana,   LJ.      3:18,9 2. Lenardon Nad., Lj.   3:40,9
VI. MEDNARODNO AKADEMSKO PRVENSTVO V SMUČANJU
Lepe tekme - dobre proge -skromna udeležba
LETOSNJE NAJVECJE STUDENTSKO SMUCARSKO TE PRECEJ VISELO V ZRAKU. P RIJAVE SO BILE DOKAJ SKR PRICETKOM PRVENSTVA NI SMO VEDELI, CE BO PRERED STI. SELE V ZADNJEM TREN UTKU SO PRISPELE PRIJAVE TER DOMACIH EKIP IZ BEOG RADA, ZAGREBA IN SARAJE ARJA V PORENTOVEM DOMU V KRANJSKI GORI ZBRALA SKA ELITA, CEPRAV NE DV OMIMO, DA BI SE NASEL SE HOM NASTOPAL NA TEM TE KMOVANJU.
3. Kincl  Vesna,  Zagr. 4:53,1
ALPSKA   KOMBINACIJA
Moški:
1.  Budinefc   Vojteh,   LjublJ.
2.  Jasiewicz  Jan,  Palj&fca
3.  Klaura   Eberhard,   Avstr. Zenske:
1 Lenan-don   Nadja,   LjubJJ. 2. Kiinol Vesna, Žagreb TEK   15   KILOMETROV MoSki:
1.  Jeršič Matjaž. Ljubljana                  0:54,28
2.  Jasi.ienica Roj,
Pol.is.ka                     0:54,32
3.  Svet Bogdan, Lj.    0:54,5« STAFETA  4X7   KILOMETR.
1.  Ljubliana   (Kalan,  Jeršič, Svet,   Pavšič)            1:57,50
2.  .Kambmirana            2:15,29
3.  Sanajevo                   2:16,14
4.  Zagreb                      2:26,34 SKOKI
1.  Ragelj   Albin,   Ljubljana (32,5 in 32)         208.5 to&ke
2.  Ladkowski  Andrej,   Polj-ska  (3i2  vn 31 m)      20o,l  t.
3.  Roj     Gasienica,     Poljsfca (32,  33,5 m)        204.9  točke
KLASlCNTA KOMBINACIJA
1.  ROij   Gasieinica,
Polislka              444,9 točke
2.  Mikijelj Laiza, Beogred             375,5 tofike
3.  Ceirne   Kardo,
Beograd             353.6 to&ke
KONCNI    PLASMAN   EKIP
1.  Liubljsna         4494,67 to>6k
2.  Zagreb             2767,52 to5k
3.  Sarajevo           1624,87 točk
S snegom je bllp letos v&liko težav, vandar je bido to pat štu-denitom vse naiklanjeno. Snežne razmere so bile zelo ugodne, pa tudi vreme je bilo tako, da si bolljišeiga ne bi mogli želeti. Z balkonov Poreintovega donna so 21. februa>rja zvečer zavihra.Le državne zastave Avstnije, Polj-ske in Jugoslavioe, rektor lijufo-Ljanske umverze dr. ing. Kuheij pa je otvoril prvenstvo.
bilo nifcjer. Kmalu srao izvede-li, da ai je že pri drugam kiilo-•metru alomil smueko. Tekač ljubljanske unlverze KriStofeljc mu je hotel posoditi svojo, ven-dar se ta po&kus ni obnesel ki s» je Pavšič peS vrnll na start. To je bilo prvo presen&čemje, ki je bilo seveda za nas precej neprijetno. Vsi simo bili pre-pnčani, da je zmaga že zago-tovlfl&na doikaj  dotoremu Poloa-
Najuspešnejše tekmovalke: Lena rdonova, Furlanova in Kinclova
Presenečenje v teku
Prvi dan je bil na sporedu tek na 15 km in veleisilaloim. Ze ob 8. uri zjuttraj so pni —20" C »tartali tekači na 15 km dolgi progi. Startno številko 4 je dmel član dipžavne in oliimpijiske re-prezerutance Jagoislavilje Cve<to Pavšiič, ki je bi,l brez dvoma fa-vorit tega teka. Precej presene-čeni sino bili, ko so teikači pre-tekli prvi krag, se pravi 7.5 tam.' Prvi krog Sfe najprej prevozil  Miro, takoj za njiim pa  Gasienica, Pavšiča pani
ku. Toda doživeili s>mo 5e drugo presene^č&nje, to pot veselo. Startna številka 16 je prisimučail v ci'lj zelo hiitro s časom, ki je bil za 6 seikund boljši od Polja-ka. Steviiko 16 je nosil na pr-sih Matjaž JerSič, štud&at ljub-lijanske umiiverze, ki je za ta podvig prejel mnoigo prisrčnih čestitk.
BRAVO, FURLANOVA!
Precej takih vzklitoov smo slišall, ko so razglasidi rezulitate v  veleslalomu.  Nihče  ai  nam-
Atletika - mati športa
Za nami je skupščina Atletske zveze Slovenije. Niso imeli ilu&ti lepega povedati, saj njihovo delo v prejšnjem letu »e dalcč ni rodilo tak ih rezultatov, kot si jih cd take organizacije želimo. Poglej nio torcj na kratko, kakšen je položaj naše atlelike in kak šne so možnosti, da bo končno le enkrat spet zaživela med   študenti.
Lahkoatletov je malo, malo j« tekmovanj, malo klubov in še najmanj denarja, s katerim bi se lahikoatlet; lahko preri-vali skozi življenje. Kar po-glejmo, kaj nam povedo števil-ke. Vsega je v Sloveniji 9 klu-bov, ki imajo v svojih vrstah okoli 900 članov. To je porazna številka, čeprav tu zraven do-damo še kakih tisoč ljudi, ki so se ukvarjali s tem športom v raznih drugih organizacijah, kot n. pr. v Partizanu, Svobo-dah ali kod drugod. In pri vsem tem  ne  smemo  pozabiti,  da  je
način za zdravije ni priiporoč-Ijiv, čeprav so bile proge raz-mero-ma kratke in lahke. Letos bodo tekmovanja v krosu or-gamizirali na drugi osnovi. Tek-movali bodo po šolah, podjet-jih in ustanovah ter seveda tu-di v športnih in partizanskih društvih. Prva tekmovanja v kro.su bodo na sporedu v apri-lu, toda povsod se bodo že prej pripravljalj na ta tek. Tekmo-vanja bodo priirejena tako, da bodo pričeli v najmanjših or-ganiziranih enotah, n. pr. v razredih,   oddelkih   tovarn.   po
atletika  konec  koncev  le  mati
letnikih na fakultetah in po-dobno. Najboljši tekmovalci, ki bodo prišli iz teh tekmovanj, bodo naistopili na krosih šol, tovarn in fakultet in nato vse više, dosler se ne bodo najbolj-ši zbrali na republiškem pr-venstvu. Tudi za našo univerzo velja, da bi se tega tekmovanja udeležila s čimve-6 tekmo>valci, kajti to bi bila izredna prilož-nost za ustanovitev lahkoatlet-skega kluba, ki ga študentje ze-lo pogreSa-mo. Tu bomo namreč gotovo našli mnogo taikih, ki bodo pokazali veliko veselja in nadarjenosti za to športno pa-nogo in s temi bi bilo treba pričeti.
Ljudski mnogoboj je v svetu zelo znan i« ga mnogokrat pri-rejajo razni športni časopsi v Italiji, n. pr. Gazelta dello Sport. Nastopajoči ponavadi tekmuje-jo v teku na 100 metrov, metu krogle, skoku v višino in teku na 1000 metrov. Brez dvoma moramo pozdraviti idejo Atlet-ske zveze Slovenije, da bi tudi pri nas uvedli tak način tekmo-va-nja za vse tiste, ki nlso regi-strirani kot tekimovalci v kar-toteki AZS. Tudi tu bomo lah-ko nažli mnogo tekmovalcev, ki se bodo razvili v dobre atlete, še posebno važno je, da bi ta način tekmovaaja uspel v tistih krajih, kjer sedaj lahka atleti-ka ni razvita. Študentski klubi, ki razvijajo svojo dejavnost v razn;Ji krajih Slovenije, bi tu lahko  odigrali   precešnjo  vlogo.
Iz vsega tega lahko sklepamo, da je letos največ pogojev za uvrstitev lahke atletike med ostale športne panoge, ki so med študenti že prav dobro raz-vite in imajo celo dolgoletno tradicijo.
KMOVANJE JE DOLGO CASA CVMNE IN 8E NEKAJ DNI PRED I/TEV SPLOH MOGOCE IZVE-iAVSTRIJCEV IN POLJAKOV VA. TAKO SE JE 21. FEBRC-TSA STUDENTSKA SMUCAR-KDO. KI BI LAHKO Z USPE-
reč prlialkoval, da bi Furlanovl lahko uspelo premagati Lenar-donovo, ki ji© bila na državnem prvenstvu v Tržiču druga. In vendar je študentka ljubljanske m«diciinske fakultete, Jana Fur-lan, s previdno vožnjo nadotena-dila tisto, kar je Lenardonova s padci Lzgubila. Cas Furlanove je bil za dve sekundi boljši.
Še več zanittnain.ia je seveda bilo za srtart moških, kjer sta imela najvei besede kra-njsteu gorska domačijia Prestor in Bu-dinek. Nasledmja dva mesta sta zavzeila dva Poltjaka in Se na-slednja dva dva Avstrijca.
TEKMA V SLALOMU NAJLEPŠA
Ce bi koga iizmed udeleiencev prvenstva viprašali, ka^j je bilo na tekimovanju naijleipše in naj-bolj draimatično, bi vam gcntovo odgcvoriil, da je hll to slalom. DckaJ te*ka, toda z«.lo dobro speljana proga ter odličeii sneg, vse to Je dalo povod, da smo pričak&vaH tudi odlične rezul-taite. 2einsik© so imeile precej krajšo progo to njihova teikma je potekila bre« presemečeai».i z vratni-m redom Lenardon, Ki-ncl, Furlan.
Vse drugače Je bilo pri mo-ških. Stal sem na startu m opazoval nepvoaane obraze tek-movailcev in že z njih je bilo kaj lahko razibrati, da bo vsaik poskušal doseči najbolijše. Med tekmovailci senn oipaizil tudi Mi-lana Jainea, fei že l«to dnd ni tekmoval zaradi težke pošikod-be, ki jo je dobil v prejšnji se-zomi na Cervignti. Prvi je zdrv&l po progi Avsitrijc«iv Stotter, ta-koj za nji.ni pa Poiljaik Banaš. Bainaž je vozij tato, da je gle-dalcem zastal dih, toda že po 50  meitrih  vožnje  j«   padei  io
do konca nij moge.1 vei nado-knaditi izguhljenih sekund. Bu-dimek in Pre3tor se v prvem teku nista kdo ve kako odre-zala, sag sta padla oba na i&tem mestu, v nafjtežjem delu proge. Pctem pa je šel na progo Jatfic, vozil mirno, elcgantino in zelo hltro ter dosegel najboljši čas v prv&m teku. Prvj nastop po dolgem premoru mu je prineseJ zmago. Lep dokaz, da lahko Jatica še uvrščamomed najbolj-še jugoslovanske smučarje. Zal je Milan v drug€Tn teiku z.gre-ši.l vrata \<n taiko s>o ga diskva-lificirali. Po^ljak Jasiewicz sg je s tem zmebil najhujšega teikitne-ca in si s hitro, toda pravilno vožnjo zagotovll  zmago.
Istd dan smo giedaili še štafe-to, kljer si je lijubljansika uni-verza brez posebnih naporov priborila prvo mesto, Cveto Pavšič pa s« je z na.iboljšim ča-som v štafeti oddoižil za raz-očaranje (fci g^ ni sam zagre-žil) v teku na 15 km.
Za konec smck in Lkol#l
Smuk je ponavadi r.sjbolj privlačna alpska dis^iplina, ven-dar je to pot tekmovanje pre-
¦¦¦»¦¦»¦¦»¦¦¦¦¦¦»»¦»¦»¦»¦¦¦¦¦¦»¦ >¦¦¦¦
Kaj bi lahko storili, da bi slov&nsko atletiko zapeljali na nov tir? Na skupščini so o tem prece-j govorili in sprejeli med drugiimi dva sklepa, o katerih velja spregovoriti nekaj besed. Uvedli bodo dve vrsti množič-nih tekimovanj. Prvi bo na vr-sti kros, za tem pa bodo prire-jali neke vrste ljudski mnogo-boi.
Kros je b J pred neikaj leti pri nasl že precej razširjen, vendar so na-nj v zadnjem času Bkoraj poz&bili. S takim nači-ncsm krosa, kot smo ga imeli sedaj, ne moremo biti več za-d-ovoljini, kajti takratna tek-movanja so biJa vse preveč kamoanjska in so se jh tek-movalcj ude!eževali brez ka-kršnihkoh   priprav.   Gotovo   tak   »»¦»»¦¦¦
Papirnica »Količevo«
t    Je
p. DOMŽALE, tel. 30-477
priporočamo  svoje   Izdelke:
plakatni papir — pergametni nadomestek, pergamin tn havana — pelir in prepisni papir — klobučni, servietni in toaletni pa-pir — kromo nadomestek karton in navadni karton — sivo lepenko — elektroprešpan  lepenko in druge specialnp  lepenke
¦»¦¦»¦»¦»¦¦»»»¦¦¦¦¦>>»#»¦»¦»>»¦¦
m
Na Domu v Kranjski gori so zavihrale zastave treh držav
cej ovirala megila in taloo tek-movalci niso moglu pokazati vsega, kar rnajo. Proga je bila doikaj dolga, tež'lsa in hitra, kar nam dokazuje dejstvo, da so od 22. tefcmovalcev prišli na cilj samo tritjio bre« padca. Najt&že je paded Poljaik Banaž, kd se je zaletel v drevo. Po vsej ver-jetnosti bi lahiko Banaš po&e-gel v borbo za prvo mesto, ki je tako pripadlo Budineku. S to zrnago sd je Budinek pridobil tudi na©lov hajboljšega tekmo-valca   v   alpskih   disciplinah.
Zeaske so tekmovale na kraj-ši progi, toda kljub temu niso tvegale hitre vt>ž.nje, le Tirin-gerjeva je nekoliko bolj »spu-stila«, kar pa je morala pla-čati  z nekafi   padci.
Skokii so bild zadnja tefcmo-valna disciplina. Na 40-metrski skakalniici so se zbrali z malimi tajemami najboljši slovenisk.i ©kakalci z Rogljem in Gorišk&m na čelu ter precej tekmovalcev iz drugih republik in še dva Poljaka. 2e po prvih sfeoikih smo videli, da bo borba za prvo mesto potekala med Rogljem, Go.riškom vn Latkowskim. So-dniki so odJočili, da je bil naj-boljši Rogelj, č&prav je bi:l Lat-kowski po mnemju gledalcev nijemu enak. Toda sodniki so pai sodniki in njihova beseda nag  velja.
Ing. Bizjak Ljubo, ki je tira-sdral vse proge za alpske disci-
pline, je dobil na tej prireditvi veliko priznano. Vsi tekmovalci so bili nad progami navdu-šeni, saj so bile za tako tetk-movanje dovolj težke, oto&nem pa tekoče, kar je zelo redka odldka naših &mučarsteih tekmo-valnih  prog.
Organizatorje bi najboije lah-ko oceinil z be-sedo požrtvoval-nost, saj je vse deJo pri pri-pravljanju prog, postavljamju telefonske napeljave, ureditvi staruovanj in prehrane, opravilo vsega devet ali deset ljudi. Za-to se tudi ne gre pritoževati, če smo tu in tam o^azili kak&no majhno  napako.
Rutina pa taka...
Ponavadi so tekmovalci odha-jali na proge resnih obrazov, vendar snno se lahko tu in tam od srca nasmejah. Za ljubitelje smeha je bi-la gotovo najbolj zanimiva tekma na skakalndd, kjer so se poleg pravih skakal-cev spopriiieli še predsta-vniki ostalih dveh smučarskih disci-plin — tekači in alpski smučar-ji. Na 40-metrski skakalnici je bi! naj^bolj burao pozdravljen Svet Bogdan — »Cvek«, ki je v prvem skokti dcvsegel dolžlno 7 m, v drugem pa 8 m. Po dru-gem sfkoku je »Čvek« izijavil, da se ,ie že bistv&no popravM. Kri-štofeljc j© stoo'6il dvakrat po 14 metrov s smučmi, ki so w na
skaikaPnici sa.me ustavljale. drugače je bilo z alpinci, ki s se pogasnjali od 23 do 28 me trov daleč in so tako Ijivo  »namazali«  tedcače.
Dokajšnijo porci'jo rutdne j« pokazal tudi tekat Kalan Ju-v«ncij, ki je pri mraizu —10° strokovnjjaško ugotovil, da ja sneg južen in tako je tudi na-mazal smučke. Seveda je ko-mentar odveč, ko je po tekml izjavil, da se je »zamazal«.
Ce bl me vprašali kdo je bll najbolj vese-1 svojega usipeha, bi va<m moral predstaviti Jane-za Sarca, ki je dose.ge.1 drugo mesto v smuku in se veselil vsakega tekmovalca, ki je pri-peljal bel sikozi cilj rekcč: »Ta mi že ni veL nevaren!« In ko-nec koncev je Sarc res dobro peljal smuk.
Nedvomno je VI. mednarodnd akademsko prvensitvo Jugosla-vije v smučanju poteklo mno-go bolje, kot smo pričakovali. Za resne priprave ni bilo časa, sne?.ne ra/mere so povzro-čala organizatorjem mnogo glavobo-la. Poleg tega pa je bilo treba rešiti še na ducarte zaipleteinih vpraša>nj, od fkian&nih do stro-kovnih. Kljub vsemu se je vse dobro izteklo in to prirediit-ev lahko vpišamo s ponos-om v al-manah študontskih športoih prireditev.           Vlado Zlajpah
PRVO TEKMOVANJE V SLOVENSKI JUDO LIGI
Praksa proti teoriji
Tekmovanje je merilo fizičnih in tudi umskih sposobnosti športvnika v vsaki Športni pa-nogi, tudi pri judu. Prvo tekmo-vanje slovenske judo lige sta otvorila v soboto, 14. januarja &iaira rivala L.juo.j.iiia ui u-i^ui-pia, Pregrio^e Ljubljane &o b».e 5:7 v lastmio korist, Olympiia pa si je obeiiala neailočen rezul-tat, v najs.]iabšem primeru 8.3 za. Ljubljiano. Pirvi so računali na boljšo kcndicijo in pozitivao bJLainco s tekmoivanj, dru^i so ae zanašali na večje tehnično znianje kcnt poisled;co številnih tečajev, iizkustev :7 inozemstva. Dvorana je bi2.a nabito polna, napeto f"zračje,  publika  razgre-
viišini. 9odni,k neo,porečen in av-toritatiiven. Vse 4e š.o kakor nam&zano, le žal, da so bili ju-doisti Olympie tisii, ki so odšli z blazin ntaraženi. B^^ba v po-S'srn<?zniib toategorijah so prine-s!e naslednje reznltaite: pero labicia — Kriižman (O) proti Perme (L) 0:2; laLka: Zidanič (O) : Petroniijevi^ (L) 0:2; wel-•ter: Kolnik (O) : Cesar (L) 0:2; ©redn.}«r. Rejia (O) : Maček (L) 0:2; pioMežtoa: InSič (O) : Jakh^l (L) 0:2; težka: Bida (O) : Udo-v\č (L) 2:0. L/jublj-ana je po-spravila 10 1n pol ocenjevalnih točk. O'ymp:ia 2 Ln poil po za-slu^i Folnika, ki je dosegel p«3l točke lm Bide, ki je nad 20 kg laižjiim Udovičem »^paoal« 3 me^ z pno im pol točke. Irši? itn Zidani^ s*ia »a<k>sfila tehrJ-'-neimu .kno^ckoutu že v d.rugi rundi. Križman k". je s svojim pa.ri§k:im zrTatiiem v^ljia.1 za fa- se je d«l  prij&m. Relia pa
 5<?  kakor
 v  ni
 Tun<H
^                                            Tako
?.e ie kon^alo šes*: deiani. ki?i* je prvi iGraiec, ju^lo Wub Liub-Ijaina. v tiViom arslavlzu pre,:el 7a*i1uženo lavorikolkier je o4 Olvmpie r>adlo neka.K k-ar pad? o.pL od '-s^kesa, ki se nanern-a Za^o"* *p tiorei padel, vpndsr  kuli&aivni se nadaliu-
Vrabl, trener O'ymple: »Brez pusra ni nič« R^/umliivo je, da bi mnria.l yeč trenirati. Ljudej 90 nere<?;ni, brez moralp so šl.i na tiekmovanje, brez p|rv trfbne kirvnce-n^rac^je so stopili na bla7ine. Na.Va> gre bolj za ^abavo. koit re/ultat.
 Kaj  je   vzrok   za po ra>7, se bajim  pcwedati     Trdim. da sm.o mi tehnično boliSi. todp bre7 klondicije, kar ,^e posV^dica
treninga.  Dn    b&mi    v
uspali, moramo dobiti zad>o»tno
k&ndicijo in itekmovatl aa pra-viih fiudo blazinah.
Zidanič: Pred tekmovan j e-tn smo bili manalno »na psu« Minogi so se začeli prepozno pripravljatl. Na tremingih ni bUo dLseipliitiie. Ptjgosto je tre-nira.o le pet ljudi. Le zadnji štirje trenmg1! so bili dobrl vendar nam ni.so moigli da>ti ti-stega, kar bi za <i3iko tekmova-nje potiTebovarti. VeVi-k vzmk za neus.peh je tudi slaba hrana ve-čine tekmovalcev. P.e bi pred borbo dobwali pc^rebna navo-di.la, ne bd tako klavrno pod-legli.
Križman: Pr-eveč metov poz-namo nobenega pa nte znamo, Manjka nam moč. Prev&č fini bonci smo, preveč lepo 5e bori-mo.
Iršič: Zaradi neresn«ga tre-ninga in pcmanjkanja kondici-je smo iz-guibiik.
Pramčič, trener Ljubljane. Zma@a,li smo zaradi pažrtvo«val-noisti in dobre «ta..n,e foinme tek-rnovalcev. Ne m.>rern reči, ia emo se na teliimovacij^ dobro alii posebej priff)ravljali. Tekm^-valci rr.dno prihrvjajo na tre-nimg. Pri vadbi TiaiTtevani brez-pogojno disc;.pli>no Ln nepreki rjeno delo vsa4cegs j;n>aTnezni-ka. Za5enj<a,mo z nazg.ibain.iim/ vajaimi, tiato s §olo paoanjia. z ii?indorijem im boibadi. Tekmo-vailci se ne borijo med seb'<", tie/mve^ z noviincl in to po pet nvJnut z eniim, pet Limut z dru-grm, m "tre^Um. Mcdtiem ko se na blaz:.n.i borijo obfi^m tni1« piari. v>.'./i.-Ljc> drugi »pi^-.-.^*r:i« to je vi1«vo«ni'? v met in drnge pr'..ie>TV. Tfik.movalci dfclajo le en n.^t, na;več hi1: dck!er teh abso.!u.!.no r.e oH/ladajo. Efe\-tnvni f-i"cn:ng tnaj^ ano uno !n pol, potem pa imamo še pol urc raran.ili V«1 zia kond-cii^o, spr^ nas+, ki je obenem tudi razveJ-riio. Tečemo. dvigamo ute/:. fi'Ta.čemo preko vrvice in se b > r;imo z rokob^rci. KriiMtea našlh trenin^ov in na'§es:a zna>nja <»o ?'K>vilna tekimovania, k^er tek-maval^ec sp^^n« prrdvsem same ga sebe. Skn^aTn ?.'ivet! s te'?-rtw>va1ci, z vs.3ikirn poseljej. l^a v?iakem srečanMi zapusu1«1!;-dobre •!ti slabe po+e"Ke svojega tekmovalca irn niegovega na spro^in'^. Na  o.o-d^-Ji  taL;a I"1*
tekmovalc°m.    pred    borbo   pa "*"|"!?mu ooiSPhei rlaiem r:iv"^'; la. O porazu Olympie bi de^sl '< to: vsi smo se učFi pri istihuč: teljih, zato smo trtdl    v tehnv" nem znaiijii emak'   V ssmi m? f.odi  učenja pa  so po v?ei  ver jetnosti  razlvke.  Predliagam,  &a
bi imeli medseboj-na tekmov-anja, kjer bi &e borill tisti, ki ne tekTnujj^jo v ligi. Na ta način bi se dmg od drugega učli   in   znanje   z.p^polnjpvali.
Maček: Smo homogena ekipa^ tehnitno in kondicijsko boljši, borce c<liik-a.je Ll-rotDJs.. ^.3 našo zma.Ro iana r.ajv^č ro-~\vig trener Pramčič. Tako mi&lijo nepc»ire<lno pr>ixaideti. Ua pa »i stvar 'až;«» razumeli, poglejmo nekaj tlkoiph podatkov. Ptrvo-razredn'h teksmovalcev ima Olymipa 15, od *<ega 12 štude.n-¦tov, 2 diijaka i.n 1 delavec. Pri LjubLjani je tekmova,.cev 12, ia to 2 študonta, 7 dijakov m 3 vajenci. Večinoma se hranijo prvi kakor drugi v menzah. Treningi tir.ayajo pri Olympii 3 ure tedensko, pri Ljubljaoi 4 ure. Na tireainge prihajia prl Olymp".i tKvvprečno osem 4ek-movalasv, prd Ljub!.jani 12. Olympia j« diaždvela v letu 1855. pet t«km-wan,j, LJubljana 20. Olympia je na republiškefm pr-venMvu doseg.a po številu d<>* s^^nih t-očk tretje mesto, Ljub-Ijana prvo mesito. Oly.mp:Q Ima ene.?a državnega prvaka, Ljub-ljana štiri drfcavne prvske. Olvmpia j« pnvi judo iklub V Sloveniii: n?hanov1'en v jeseol 1952. Ljutoljamia jie tretji klub, usi*a«ovlj©n pozim. 1953.
Kje s>o tior-e.j vzrt>ki, di kvali-teta tekmovalcev jvudo k.ub« O!ympie pads? OdgovOT na;n labko da tiudi t.isti, toi ln*a o športu 'boliiko pctjma, kakor ra?.-našalec Pol«ta.
Marjan Lavrifi
TRiBUNA it Str. 5
Stara je že ta, da so prazniki na svetu zato, da Kranjci krenejn z zadostnim vzro-kom tja, kjer »bog na cesto roko vcn moli«. Takih mest nikjer ne manjka, najmanj pa v Ljubl.iani, kjer že na vsakem konfinu piše: Vinarska zadruga Šentlajbč pod Šentkrelcom. Točimo pristna šiška-vina. »Zivela Šiška vina pa auf-biks. Micka, liler na mizo in malo dol se vsed. Ccz Odred ga ni.« Proti deveti p ride.io na vrsto Tončke in ob enajstih Marica. To je predmet najnežnejših čustvovanj vseh oštarijskih kebrov, ampak deležni so tega blagoslova samo nekateri izvoljeni. Sploh so dobra de!a v ljubljanskih oštarijah neza-želena stvar, kajti resnično je težko razumeli (posebno če si pod paro), da te hoče nek dober prijatelj pripraviti ob prijetne občutke, do katerih si se dokopal s težkim in dol-gotrajnim piljem in z vciikimi denarji, tako rekoč z žulji svojih delovnih rok. Svet je vendar tako lep, bi dcjal človek. Škoda, da je v^ega tega ob 11. uri konec. Seveda bi Ljubljana ne bila Ljubljana, če bi se odrekla tisti stari »Hopsasa, še ne gremo domov«. Tu zdaj ni veliko poti. Gledat gre turistične zanimivosti mesta s pticje perspektive, ker je tam prostora za vse, ki pi.iejo nekaj med šampan.jcem in šmarnico. Tam so tudi oblaki in luna in zvezde in mnogo, mnogo znank. Potem igrajo ono lepo slovensko: Tell me vvhy — in kdo bi se ob tem ne raziiežil? Nekateri Ijubiju šport in se tepejo — to je res, ampak to spada zraven. Za,to plačamo.
So nekateri dnevi v letu, ki so izredno pripravni ?a to, da se takrat dogajajo razne nenavadne stvari, da je človek s svojim bližnjim intimen in da počne stvari, za kalere je bolje, da se ne razvedo. Tudi pri nas zato prirejamo na take dneve, med katerimi • dominira pust, razne slaščičarske, obrtniške, »pariške« in novinarske plese. Samo za ome-jeno število izbrane publiker samo slaščičar ji, samo obrtniki, samo večernc toalete in žep I. kategorije (direktorji, privatni denarniki in šc kaj). Ljudje žele biti vsaj na iake dneve med sebi cnakimi. Jasno, razumevanja žele, človeškega razumevanja, zbližanja duš in vino za prijateljico in kdaj pa kdaj auf-biks (Marica pride pozneje ua vrsto).
Pa se je zgndilo, da sta šla dva, karkoli sta že bila, na sobotno pustno noč na veliko popotovanje, ne da bi pri tem pomislila, kam bosta lla, niii ne, da bosta na svojem breznačrtnem popotovanju pri-Sla tudi na taka mesta- kjer so samo ti, samo oni in sanno tisti tam. To je bila njuna velika na-paka, takorekoč človeški greh proti intirano&ti, toda če bi bil človek vedež. bi ne bil revež. pravijo. To, kar sledi, je povze-tek njunih zapiskov in njunih pripovedovanj.
URA JE 8. Ker ne veva, kam naj greva. se ravnava po na^'u
c pr.vlačnosti najbližjega Un^a-la. V njih sedijo dobri in pra-vičn-i ljudje. Union, ki nama je najbližji, je zaseden z znano prireditvijo vn zato greva v Evropo, čeprav nama ni jasno, kaj bova tam delala. »Iščeva prijatelje.« Taiko je in nič dru-gega kot to. Doikler jih ne naj-deva, greva naprej, saj nekje morajo biti. Rekli so. da bodo šli nekam sedet. — Morda tega niso rekli in mogoče je, da mi-dva sploh nimava prijateljev-eli vsai, da ne miisliva na neke določene ljudl toda to je sedaj vseeno. V Evropi ni najinih pri-jateljev. V vseh treh delih jih ni. Nitl na skrajni desni, kjer seče penzionirani bančni urad-niki in kvartajo, niti ne v sre-dmi (ob odru za muziko), ki, se je izpremenila v zadnjo postajo sobotnega izleta ljubljanskih družin z dvema preljubkima otrokoirfa, niti ne na levi, kjer se tridesetletniki z brčicami pod nosom zaupnn sklanjajo k mla-dim spremljevalikam. Greva k Figovcu in spet ven, k Sestici in spet ven, v kavarno Slon in spet ven. Nikjer jih ni. Povsod' je vse zatrpano z običajnimi gosti in z nenavadniitni pari v plesnih oblekah. Seveda, kdo bi se v prvem trenutku spomnil! To je najbližja okolioa Uniona. Ljudje čakajo, da bodo lahko za-rnudili za pol ure ali uro začetek novinarskega plesa, To .ie že stara navada in te se je treba držati. Nikar ne bodi nikjer prvi na mestu! To ni navada VŽHkih. Bodimo vendar veliko-mestni! Polovica boljših ljudii bi bdla drugi dan in kar je prav-
zaprav glavno, ves večer na plesu slabe volje, ce bi jih vi-deli priti med prvimi. Saj si človek niti natakarju ne upa pogledat v oči. Toda, to so spet najine misli, ki so zmedene in nimajo opore v žeput študenta sva- ki iščeva svoje prijatelje, ki imajo morda kaj več opore. Pa jih ni! Oštarije so sicer pol-ne, toda njega ni, ah ni, itd. (To se mi je kar vrinilo zraven, ko sem poslušal pustno petje pri »Vitezu«.) Sicer pa nisva sama, s tem se lahko tolaživa. Tudd drugi nimajo opore in ne-kateri so celo brez prijateljev, to je še bolj žalostno. Vdajajo se hazardu, marjanci. Zivela marjanca! »Ti si imel 100, jaz pa imam 113. Poglej ga tega: ja, ja, ja, ta je pa tič!« Marjanca je dobrotnik človeštva in hazard sploh, samo prerrvalo ga je. Od kod naj človek na pusta izma-mi tiatih nekaj fickov? Kam plovemo? Zato bodii slavljena in (»aščena marjanca, ki ti prinese rlenar pri »Vitezu« na pustno noč! ZAENSNOPS MI DAJTE, 'JOSPOD! Ce pa nimava, kdo ;mj to ve? Ljudje so veseli. /sem se pozna na obrazu. da -• nek duh stopil vanje. »Kaj pa bo na sodni dan, ko te bo povedat sram?« Slikar hodi od mize do mize. (Zdaj sva že pri Frlincu.) POR-TRETIRAM,     PROSIM.     ZELI
seboj in dekle na kolenih. Ne mislijo na to, da bodo morda že kmalu sedeli na kolenih »marice«. ki jih bo, po sočnem pretepu nekje v neznani oštariji, vzela v naročje. JANEZEK, NE JOKAJ, RAJE POVEJ. KJE STANUJES IN KAJ SI PO POKLICU. PLACAS... ZA PREVOZ   IN ...
JE 9. Midva sva med drugim tudi novinarja, taka, študentska novinarja.   Danes je
bo dolgo. »Navadno kličejo §ele proti 12. Ne bosta zastonj ča-kala. Ob takih dnevih je vednn dovolj prometa. Sicer Pa o-koli prvega. Od 5—10 na noč.« — »In študentje? Kako se obnaša-jo ti?« — »Se ne pritožujemo. N| kaj posebnega. Običajno sa-nio lažje vrste prepevanje v nočeh, ko drugi spijo — rszen nas, seveda.« Sva zadovoljna. Cakava, kot čakajo oni, in ka-dimo. Ni ravno napačno tule, če si tako neprizadet, kot sva midva.
URA JE 11. Zdaj se je začelo in to z Unionom. Pripeljejo ne-koga z masko. Noter je hotel. enostavno, hotel noter, pa ga niso pusfili, ker je imel masko in ker je malo čuden. Smejemo se, seveda. Začenja se vedno s tem, da mečejo ven Ijudd, ki ne spadajo v tisto intimno ozračje, v zbliževanje duš. toalet in še drugvh rekvizitov. Mož pove vso storij-o, potem ga pošljejo do-mov. Naj gre! Naj si najde bliž-njo dušo nekje, če je že nima doma. Ljudje se pač zbližujejo, vsak na svoj način. So zanimi-vi ti načini zbliževanja po ljub-ljanskih pustnih zabavah, pa naj reče kdo kar hoče. Prva sku-pina se zbližuje na ta način, da pije in potem z rokami in no-gami razlaga nežna čuslva svo-jih mladiih let,. To So že starejši gospodje. ki leže na trebuhu čez mizo    z   rokami  in  ho^irni
sobota in ob devetih začneva drugo potovanje. Iskala ^ova prijatelje z »marico«. Celo noč z ^marico«^ s plesa na ples po »veliki Ljubljani«. Zaprt siv avtomobdl, prideitio in gremo.
na stolih. Druga vrsta zbližanja zahteva romantično okolje. barvne luči, prijateljice in dva kozarca pred seboj. Zbldžanje se odvija lepo, šepetaje, nvajhen. na&mešek, »oh, draga!« itd. To so večinoma študentje. Tretji način je buren in človek bolje preaivi pižle ure pustnih zabav. če se drži čim dlje od tega mučnega iskanja sorodne duše. AUF BIKS! KJE JE KDO? Po-tem pride »marica« in naloži nekaj kubikov vročekrvnega materiala. To so različni ljudje. V »marici« sede in kolnejo. Ani-pak to je bilo na 'Viču in ne samo tam. Vse je bilo na nogah in ni čuda( če so se dogajale nenavadne stvari na našem pla-netu. Auf biks! Pa ne enkr&t. MOJA ZENA. NE BOSTE GA ... OKOLI NJE! In potem nena-vadna stvar — pretep — in »ma-rica«. Maske na plesih, maske v »marico«. Covvboji in še kakšni! Š kozjimi kožami na nogah in revolverjetn izpred 100 let v toku  iz  lepenke.  Potem   »mari-
KDO SVOJ  PORTRET?  IN  ZA
NJIM NASLIKAM DREVESA IN MASKE TER LJUBLJAN-SKI GRAD IN NATAKARICO. V TEM PRIMERU PLACATE DVOJNO, ZA NATAKARICO IN ZA VAS. 2ELI KDO, PRO-SIM? — Ljudje so trdosrčni in pojejo.
Pa  prišla bo  pepelnica^
kaj pa bo na sodni dan itd.
Najinih prijateljev ni. Morda jih sploh nimava, morda jih ni-sva našla, morda so že pijani in pojejo nekje »Pa prišla bo pepelnica« in imajo kozarce pred
»Dober večer. Novinarja sva in   greva  danes  z  vami.«
»To sta vidva! Dober večer! Poglejta naše prostore . . .« Zelo imenitni prostori. Moderno po-hištvo v črno-belem, moderna razsvetljava, udobni fotelji . . . Vsem dobro znana 02 ima sedež v veli'ki dvorani, ki se zdi na prvi pogled komandna soba ve-likega letališča: na zgornjem koncu črnO-bel pult s tremi 02 telefoni, gumbi, UKW stanica, telefonist^ velik-anska miza z avionskim posnetikom mesta. Uniformirani ljudje čakajo kot mudva.   da  se  oglasi 02.  Saj   ne
ljen vogal. CeSa vsega ljudje ne delajo na svetu iz gole po-trebe po plačevanju! Come on, potem pa plačaš zato, ker si ne-koga udaril z revolverjem iz-pred 100 let po glavi in zato, ker si razbil posteljo, vrata in vogal. Zakaj si ne izbere druge maske, v kateri ni treba biti divji in ni možnosti, da bi tolkel s pištolo po glavah v veselje visoikošolcev in srednješolcev, ki z rdečimi fesi na glavah sede v Osrednji študentski menzi. Na pustno soboto se vesele življe-nja in prepcvedanih sadov in auf-biksa. Plavava na oblakih dima in se zaletavava v ljudi, ki
Pustna pripovedka o...
z veliki zamahi energično ple-šejo. Svet je pravzaprav zelo čudsn, če ga človek ob taki pri-ložnosti ne gleda obrnjenega. Vse je na glavi in če si pod paro, se zdi^ kot da je vse prav in da stoji pokonci. Toda vse to še ni nič. To je pač le študent-ska  menza..
Kaj je lepo- fino in laktno, človek vidi šele potem, ko vidd proces zbliževanja duš v dobri družbi. To se redko dogaja, sa-mo vsako leto enkrat in to na pustno soboto, Večerne toalete, prinešene ah poslane iz Ame-rike, iz Pariza ali od kod dru-god kar pa ni vseeno. TA JE NEWYORSKA, TA JE PARI-SKA IN TA NI RAVNO NAJ-BOLJSA. Nekateri se drže, kot bi požrli žrd in nekateri kot bi bili papili liter  kolonjske vode.
prinešene iz Pariza. Temu se reče Eau de cologne. Na vse to je treba paziti, da rečeš klanjam se in da imaš kaj v žepu in na sebi brezhibno večerno obleko z metuljčkom. Pari promfenirajo gor in dol in se ogledujejo. To je tudi nek način zbliževanja duš: moja je pariška, moja new-yorška, nroja pa je slabše vrste, ker je dunajska ali pa celo »made in Domanarjen«. Vse je intimno na svoj način. Tu vsi vedo^ koliko imaš v žepu, kdo in kai si. To spozn&vanje duš je zanimivo. Tudi natakarji si sme-jo misKti svoje: TISTALE MIZA TAMLE. POPILI SO TOLIKO IN TOLIKO. RACUN JE TOLI-KO. PLACALI SO PA SAMO TOLIKO. MI TEGA NISMO NAROCILI, PRAVIJO. Pa po tem ne sme nihče ničesar in nikogar soditi, kajti to so samo natakar&ke zadeve in ta si s polno upravičenostjo samo oni lahko mrslijo. Tu mi nimamn ničesar zraven. Pravičnih ljudi nima nihče pravice soditi. V taki   družbi,   kjer   so   enaki   z
enakimi^ je vse razumljivo in jasno. Drugi bi tega morda ne razumeli. Naprimer dva študen-ta. ki nista oblečena, kot se spo-dobi. VEN, SEM REKEL. VEN IN AMEN, NI GOVORA O TEM, ZAKAJ STA TU, VEN, VEN! Natakar je divji( ker si je nekdo drznil razbiti to lepo enotnost    in    skladnost    toalet.
KJE PA JE VAJINA MANIRA? VEN! Gospodje ga z odobrava-njem gledajo. Dobro je to, le tako naprej! Natakar miaha s servieto kot z ventilatorjeim.
Sele dolgo potem se prične procedura z »marico«. Svet je že   tak,   da   potrebuje   za  neka-
MENE   BOSTE   ZAPRU?   ME-
Na lovu za zadnjimi  ostanki snega ...
NE, KI SEM BIL VSO VOJNO IN SE POTEM ZA PARTIZA-NE? MENE NE BOSTE ZAPRLI! Zanimivo je tudi petje, ki ve-seJo odmeva nekaj časa iz »ma-rice«, pozneje j&kajo ljudje in potem zatrjujejo, da so bili vso vojno in še potem za partizane. Vsi. Sicer pa pot, ni dolga, od Uniona do Prešernove ceste in človek v tem času nima mnogo povedati.                      '
URA JE 3. To je ura pretepov. AUF BIKS, JANEZ! Mizo naro-be, stolu noge preč in po gla-vah z njimi. Sediš v salonu Ria. Pri mizi v kotu se tepejo in nenadoma plane star gospod na oni strani salona v zrak in vrže kozarec ob tla. To je znak. Zdaj se tepe vse, kar je zraven in nekaj    je    krvavih,    ampak    ne
se izobražuje: bere. Pred leži odiprti Winetou in čuvaj požira, čim hitreje more. je težko tule na pustno noč?<? — »Meni? Zaikaj? Imam toplo,, kmalu bom šel domov — veste^ sem precej daleč doma — inl potem bom tudi jaz kaj pojedel ln popil. Kaj mi pa manjka?« —j »Pa dr.ugače? Tole je prometna mesto, v Tivoli ljudje radi za^ hajajo.« — »O, to pa to! SpcM mladi jih je ob vsakem časU dosti. Pa študentje, ja- ti sq tiči! Lani so se mi vsedli nai zapornico, jaz sem pa rekel: pal čakajmo, jaz imam čas. Ja. saj so drugače čisto fejst fantje, samo če se takole vsedejo..^ Jaz imam dobre živce.
čisto po kranjsko in intimno, kot je le mogoče. Zakaj ne ra-zumejo nekateri. da se mora včasih človek tudi zmlatiti! To koristi telesu in duši. Potera — jasno — pride  »marica«.
URA JE 6.   Samo   zadnji En  sam  še.  iz  Kolodvorske stavracije.  Poje.   Kdo  ve(   k bo  spal?
URA JE 5. Zdaj je mir. Cuvaj na progi sedi v svoji baraki in
Pustne noči so čudna stvar^ Razne nenavadne stvari se do* gajajo takrat in to popolnoma upravičeno. Za-kaj pa je pust? Zakaj  pa  plačaimo?
SILVO SILC
GLOSE iz našeg^ živijena
Ribje olje
Pred zdravnika na Zdravstve-nem fondu je prišel študent, ki je v rotkah držal steklenko, s p-roš-njo, da  mu dodeli .ribje olje.  Vi-
ven. Zdravnik si je mtislil, naj mu bo, gotovo je prišel z dobnm na-menom in uikazal, da mu stekle-nico napolnijo.
Čez ipribližno stirinajst driii ]e pacient ponovno potrkal na.vrata.
—  Porabll sem r:ibje olje in se-daj bi  prosil za večjo kolioino.
Zdravnik tnu je us&dil. Toda kmaJu se je zopet vrniil z izgo-voroim, da je olje ¦porabi.I. To se ie ponavljalo precej časa. Napo-sled se je zdravniku zdelo vse skupaj že precej čudno. Vsakih srirraaijst dni je redno pnliajal z vedno večjo sceklenico. na njem pa ni bilo opaiZici znakov slabo-krvnositi.
—   Prišei   sem  zopet   po   ribje ol je,      je    dejal    nekoc    študent zdravniku..
—   Dobro.  Če mi  odkrkosrcno poveste,   zakaj   uporaibii.iate    ribje olje, vam bom tokrat še napoilnil steklenico.
—   Veste,    doma   imam   čisito-krvnega   pinča,   ki  je slabokrven in  priporočili so  mu ribje olje.
Od takrait ni več pfiŠel s ste-klenico po ribje olje.
Modra galica
Najprej morara povedati, da te vrstice n.imajo nobene po-dobnosti z leitošnjimi bruci. Si-cer pa se podobne stvard doga-jajo večkrat. Začnimo.
Na medicind so delaLi kolok-vije iz kemije. Prijavljerijih je bilo pi-ecej kandiidatov. Kolok-v.ij so delaJii v kemičnem labo-ratori.ju. Na mediicinec.
—  Povejte  rrui  prosim,  kaj  j<J bakrov sulfat CuSO4?
—  Bakrov sulfat je ...
—  Pomagal va.m bom. Bakro^ sulfat je modra gal.ica.
—    Torej,    bakrov    sulfat    ja
—  No, kaj je bakrov sulfat ali modra galdca?
Kandidat je radovedno gledal po labora.joriju. Zdaj je v oma-ri na zgornji poLioi, zagledal steklenico  z napisom  CuSO^.
—   No, kaj   je  bakrov  sulfat? je vztrajno nadaljeval  profesor.
—   Bakrov   suMat  je  brezbar* ven pldn.
Steklendca z napilsom CuSO^ je bdila namreč prazna.
Po novem zakonu mora bitl pred izvolitvljo asdstenta objav-ljen njftgov življenjepis na oglasn.: deakii, da se na ta način omogoči javnosti vpogiled. Na kerničnem cddelku so pred kratkim dobild novega aaisitenta. Njegov življenjepis je v;isel na oglasni deski in letošnjd bruci so ga z zanimaniem prebirali. Večja skupina, ki je stala pred oglasno desko, ni mogla »po-gruntati«. zakaj je ždvljenjepia njdhovega asitenta, ki ga sreču-jejo v laboratoraju, izobešen na oglasnd deski. Stvari so hoteli priitd do dna in tako so sd napo-sled  razložild  zgornjl  pojav.
— On je naš asistent, kd nairt pomaga v lafooratoriju. Gotova se nam je ho^tel predstaviti, zatoJ je izobesil  življenjepis.
TRIBUNA, list študentov ljuli-ljanske un verze.
Uredništvo in uprava: Ljublja-na, Miklašičeva cesta 5a, telefoa 31-102 —  Urejuje  uredniški
 račun  Narodne  banke  60-PB-l-Z.  567 — Letna naročnina 200 dinar-
)asopisno   založn škega pc jetja   »Slovenski   poročevalec«.
»»»¦¦»¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦»»¦»¦¦»¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦
T)OLQO)
A   "DE-JAN3E
 0E> TOGLEPU MA lCO 3E "DOE.il  ASOCIACUE, T>A
STVENO-   TOPA
 tomoviti Tft T0Dv)i6 , lc Da
 -S
 50
 IN  teTCLTO •   Č:.  XELO