I r^' '.'V \4"' ,\ii- . ■ ■'* i VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 25. aprila, 2002, 85. številka vesele Svetke vam želen! \ ■ 1 A*S ss K' (ža2i'' 55 * ‘-J J I' • » t ^'^.■ -sr idf-A K 't' fr« U'. ® I L.^-! ® f/. "j* ■< ;<' ® 'V MW’ 1 jjgag^ S^j k^-.< ti- 5? * ® i -.<1^ T. :k :S -it' M. h [0 't. '^3 ♦' ^■'. f .X' ■^.’4 r? I j/j*SI *. » r »< t^l j LV^ L L’! iSf5 I živel 1. mal - mednarodn^raznil^jBlovnjhJju^ še pomnite, tovariši, kako je bilo nekoč lepo!? ■•5i\ Mifes No, tudi 30. majalBo lepo, saj bo spet prišel med nas - novi Pen! april 2002 tute Pc^n tute 26 VESTNIK ŠOLANJE F. Mau pravi, da je nadarjen Modreci pravijo, da se učimo vse življenje. Reka se nekateri mladi držijo, drugi pač ne. Med prve lahko štejemo nogometnega poročevalca GORAZDA GIDERJA, ki se je naučil osnovnih reporterskih veščin (pri kom pa drugem) pri pionirju žogobrcarskih prenosov v Regiji, pri očetu TONČKU. A ker Gorazd (sicer kot diplomirani ekonomist zaposlen v RADENSKI) ve, da znanja ni nikoli preveč, je vse naučeno šel preverjat k še vedno prvemu strelcu med SLO-nogometaši, dolgoletnemu športnemu uredniku, FERIJU MAUČECU. Feri pravi, da je Gorazd ubogljiv učenec in da iz njega nekaj še bo. Pentute pa pristavljajo, da bi bilo dobro, če bi ga naučil (glede na kronične probleme MURE z učinkovitostjo), kako najhitreje in kar največkrat spraviti žogo v nasprotnikovo mrežo. frbo Frbov Toni rodil 1 Vodja Penovega dopisništva v Dobrovniku je gospod FRBO. Ker je navdušen predvsem nad športnim poročevalstvom, ima med virtuozi okroglega usnja kar nekaj prijateljev. Mednje vsekakor sodi popularni TONI, uradno KLITON BOZGO. Albanec s slovenskim potnim listom je dolgo igral v Mariboru, zdaj pa je v Avstriji, kjer pa se je njegov klub žal poslovil od prve lige. Tudi zato se Frbo ob fotografiji sprašuje, ali je ob sreči zaradi novorojenca tudi kaj pelina zaradi izpada iz elitne druščine avstrijskih prvoligašev. Sveča že daje slutiti, da je tako... Daniela Črnec gre v Hollywood 1 Seminarju se je reklo Mir in varnost v Evropi. Pripravili so ga v Nemčiji in prišli so mladi iz vse Evrope. Med njimi tudi ljutomerski gimnazijci. In -ke. Ko so se proti večeru počutile dovolj varne, so splezale na mizo, da bi na spoznavnem večeru bolje videle okolico. In se zazibale v prijetnih ritmih glasbene spremljave. Najzalejša namizna plesalka je bila DANIELA ČRNEC (njen nasmeh ni prav nič grenak), ki jo je opazil tudi znameniti VADIM VAN DER FILMENN, iz Nizozemske v znameniti HOLLYWOOD preseljeni filmski režiser. Ker je jedro | njegove filmske umetnosti muzikal, je legenda Vadim lastnonožno stopil k | Danieli (ko se je ta naveličala in sestopila z mize) in jo pobaral: >Do you waht j to be a Superstar?« Daniela je vzhičena prikimala, iz Ljutomera pa pentutarski | viri ne poročajo, ali se je po mamljivi ponudbi sploh vrnila v domače loge. Uspešno kariero, Danielal Bo 1 frbo L k Gospoda sta utrujena : .-t Spiš’' FERENC MADL, predsednik Madžarske MILAN KUČAN, predsednik Slovenije jog i| kupil tudi ogo il o? I r’ Odkar je prišla v javnost novica, da kani I c, postati prvi med pomurskimi zabavljači in pod- /?6* jetniki, filovski Beltinčan GEZA FARKAŠ, tudi medijski mogotec v SV Sloveniji, mož nima miru. Predvsem občudovalke (menda pa tudi nekaj sestrskih občudovalcev) so ga zasipale s pismi naklonjenosti in podpore. Eden od pošiljateljev mu je v (malo večjem) pismu poslal celo žogobrcarsko žogo (glej fotografijo). Za vsak primer, če se vrli Geza ob medijih odloči še za nakup največjega nogometnega kluba v naši deželici, Mure iz Fazanerije. Značilno je namreč, da obubožana regija nima dovolj denarja za profesionalne nogometaše, čeprav smo po drugi strani prav Prekmurci in Prleki najbolj vneti obiskovalci nogometnih tekem. frbo VESTNIK 27 .1 A - 3 — tute Pen tute--- --april 2002 Zaradi stavke ob prvenstvo * ---------------- - <^<0 Zdrav duh v zdravem telesu v a ' j Is ■ Ki 'I Nedavna zdravniška stavka ni bila naporna le za KATANEC (glej najbolj levega med možmi na sliki) paciente (lepše: bolnike), pač pa Pentute poročajo, --— Gospod Robert se je odločil za gibanje ... da se je slabo končalo tudi za direktorja soboške bolnišnice, dr. BOJANA KOROŠCA (na fotki z očali). preverjal usposobljenost zdravnikov, vsekakor pa so bile ob strokovnem znanju na prvih mestih še »skočnost<, hitrost in vzdržljivost. Preobremenjen zaradi organizacije dela med stavko Drugi človek iz regije (ta je še vedno del namreč ni imel dovolj časa, da bi sodeloval na uspešne Včasih smo rekli Vsi na kolo za zdravo telo, zdaj pa so nam varuhi zdravja predpisali, da moramo živeti zdravo in se predvsem veliko gibati. Nasvet je sprejel smrtno resno ROBERT PERŠ (agent agencije Venera), prej med ljudmi znan kot ljubitelj dobre hrane in pijače. Zdaj se je spreobrnil in prisega na različne športe, kot so ribolov, odbojka na mivki, squash in hokej na ledu (z zadnjega, a brez ledu, je tudi fotografija). Od slabih razvad je ostal le še tobak, pa še za cigarete je le vprašanje časa, da jih zamenja z gumami. Žvečilnimi seveda! ekipe) pa je trener vratarjev, RADGONČAN JANKO I natečaju za nogometnega reprezentančnega IRGOLIČ (med stoječimi najbolj bel). Pentutarska zdravnika, ki je bil prav takrat na VOGLU. fotografija je spomin na čase, ko sta bila še oba Pentute ne poročajo, kako je strogi selektor najbolj znanem SLO-štabu ... Ka si nouri, kak san stari! gospod Bojan pa ne! Marjan + Irma Zdravo življenje pa se ni tako neposredno dotaknilo izbiralca glasbe na Murskem valu in ljubitelja starih časov, BOJANA KOSA - KOSIČA. Sklenil je, da se ne bo predal modnim muham, zato je njegov image tak, kot se spodobi za umetniško, od glasbe razneženo dušo. z. fes Nevenka = 150 tl t Seštevek let vseh treh na fotografiji je 150. Sodeč po razposajenosti, bi jih Dorovi šefinji Benkovi prisodili 35, prav toliko pa tudi njegovi podrejeni, radijski moderatorki Emrijevi, Fotografija je nastala ta mesec ob praznovanju Marjanovega abrahama, zato mu nikar ne pripišite razlike do 150, Sodelavci in prijatelji se že veselijo, saj bodo letos praznovali skupaj s Še dvema abrahamkama. »Zakaj mor rt t'1 J nču I / s 8 i p L v V 1 r j k vedno priti do 7 ri!« s I tf- MO kL& j Se je razočarano vprašala nadobudna murskova-lovska novinarka, zaprisežena Štajerka VIDA TOŠ. ko sta s šefom tehnike FERIJEM HORVATOM butnila ob tla. In butnila nista kar tako,- ampak potem, ko sta v balonu okušala čudovit občutek [ svobode v zraku. Sopotnica Vida je ob (ne preveč ! trdem) pristanku vsa navdušena sklenila, da j prevoznega sredstva za nobeno ceno več ne zapusti. .1 M' cs F?- o*® V balonu je želela celo prespati. Izkušeni pilot Feri si s čudno sopotničino željo ni preveč belil glave, saj je vedel, da jo bo prej ali slej začelo zebsti in bo šla na toplo. Pentute poročajo, da je imel prav. gegra 'v«/ r H A 1 I ‘1* SPOMINI NA ZIMO 28 VESTNIK april 2002 Katja Kurbus Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer osanski film Ničija zemlja oziroma Nikogaršnja dežela, pri katerem je sodelovalo kar sedemnajst majhnih in še manjših evropskih producentov, je dobil letošnjega oskarja za najboljši film z neameriškega govornega območja. Bil je to okronani uspeh filmskih ustvarjalcev z našega nekdanjega in zdajšnjega območja. V preteklosti je bilo več avtorjev, ki so se potegovali za nagrado ameriške filmske akademije: njihovi filmi so prišli med pet nominiranih tujih filmov, ki so se potegovali za oskarja. Med njimi je bil tudi hrvaški film Deveti krog slovenskega režiserja Franceta Štiglica, kakor tudi dva filma Saše Petroviča, film Veljka Bulajiča in Emira Kusturice. Pri tem je bil film Oče na službeni poti najbliže oskarju: imel je odlične kritike, mednarodne nagrade, sam režiser Emir Kusturica pa je za uteho, ker oskarja na koncu vseeno ni dobil, zrežiral v Ameriki svoj Arizonski sen. Jeseni bomo obrnili nov Ust v političnem življenju naše majhne državice. Za ene od nas so letošnje predsedniške volitve prva priložnost, da izkoristimo svojo voblno pravico in izrazimo svoje mnenje. Obetajo se nam zanimivi predvolilni boji, veliko besed in obljub, podtikanja in spletkarjanja. Predvolilna kampanja pravzaprav že nekaj časa poteka ... Zakaj ne predsednice? Vedno pogostejše vstopanje žensk tudi v svetovno politiko je pripeljalo do večje miroljubnosti in tega, da težijo stabilne demokratične države (t. i. cona miru) k manj agresivni zunanji politiki (!?). Fincem in Latvijcem predsedujeta ženski, zakaj jih ne bi posnemali še mi? Mogoče je pa čas za nekoliko večje spremembe, čas, da predsedniški prestol v Sloveniji zasede pripadnica »nežnejšega« spola Potem bo mogoče več denarja za zdravstvo, šolstvo in socialo in ga bo (upajmo!) zmanjkalo za letalo in podobne pogruntavščine. Uspeh koprodukcije Ne vem, kako je Emir Kusturica prenesel ta uspeh mladega bosanskega avtorja Danisa Tanoviča. V zadnji številki beograjskega sanjaril, ko je bil še študent v Pragi, Ta njegov razgovor, objavljen pred podelitvijo letošnjih Oskarjev, je bil poln črnih slutenj: kaj, če bo kdo mesečnika Profil je ostro drug, a ne on, slednjič dobil napadel Holiywood Izjavil je, kako je »Hollywood pos- prvi »balkanski oskar« za režijo, (Dušan Vukotič je lednje preživelo totalitarno pred leti dobil oskarja za komunistično cesarstvo. Mislil sem, da sem končno pobegnil pred komunizmom, a v Hollywoodu sem se soočil s še večjim komu- risani film Surogat.) Njegova sumničenja so seures- pi Nekateri ameriški producenti so se preselili v Prago: v barrandovskih študijih so posneli več svojih spektaklov in megafilmov. Lani so na Češkem posneli spektakel Blade II (premiera je bila letos spomladi in po prvem tednu je bil iztržek 33 milijonov dolar-jevl) Zdaj snemajo triler ničila: namesto njega ga je Šanghajski vitezi z Jackom dobil Daniš Tanovič in tako za nekaj let zaprl pot do nizmom od tistega, kakršno oskarja drugim avtorjem z je bilo v bosanskem mrač- nem vilajetu." In potem je slavije. območja nekdanje Jugo Branko Some n čanov, ki jih je polna Praga; kar več deset tisoč ameriških študentov študira na Karlovi univerzi, zato ni čudno, da najnovejši statistični podatki iz Prage trdijo, da so praške prostitutke zaslužile v zadnjih letih kar 175 milijonov dolarjev. Čez noč bi rad s filmom zaslužil tudi pornografski Kakšnega razkril del svojega ustvarjalnega življenja v Ameriki, kako je »ves ponorel preki- Vendar nisem hotel pisati o avtorski ljubosumnosti, marveč o producentih in nJ snemanje in prek Pariza koprodukcijah. Nekoč je predsednika (predsednico) r-; L . si želim 11 __ ? v. .1 ; V. ?l l "l—■ sJ ■ I ii pobegnil v Sarajevo. Razni vohuni producentov in zavarovalne družbe, med njimi tudi dvojni »oskarjevec« (producent iz Zagreba) Branko Lustrig, so me preganjali po Svetem Štefanu, da bi ugotovili, kaj se dogaja bila tudi Slovenija zlata Chanom v glavni vlogi. Del filma bodo posneli tudi v Karlovih Varih, Da bi lahko stanovali in snemali v tamkajšnjem naj več jem hotelu PLJP, so morali za dovoljenje zaprositi rusko mafijo. Da, rusko mafijo, ki je v zadnjih letih pokupila večino hotelov in hiš v tem znanem jama za koprodukcijske letovišču in preselila vanj filme, predvsem z Italijani in Nemci pa tudi Američani, To je opravljal Triglav film in kasneje tudi Viba film, svoje družine, predvsem iz Petersburga, tako t^a se na ulicah sliši ruščina, ob razprodajah pa so v izložbah V Prago prihaja snemat tudi Sean Connery. 'd . ■ 1 A- g/ čeprav se je slednji usmeril trgovin dvojezični napisil v domačo filmsko proiz- Z mano, ker glavne zvezde vodnjo in iskal sofinancerje niso hotele dalje snemati filma brez mene, čeprav je v v drugih jugoslovanskih prestolnicah. Thjci so nam- Hollywoodu popolnoma reč prinašali denar, naje- F T*' ■ Ui t In kakšne so moje želje? Najprej si zagotovo želim poštene volitve. Upam, da nam vsaj v tem Amerika ne bo zgled. Želim si modrega predsednika, ki bo dostojno zastopal barve slovenske zastave v svetu in nas ne bo spravljal v zadrego s svojimi izjavami. Karizmatično osebo, ki se bo znala pogovarjati s preprostimi ljudmi in ponosno stati med pomembneži. Nekoga, ki ne bo zahajal v naše kraje le v predvolilnem boju, temveč se bo resnično trudil za enakomeren razvoj vseh regij. Nekoga, ki se mu od višine političnega vrha ne bo zvrtelo in ne bo pozabil na potrebe ljudi, ki so ga tja postavili. Nekoga z dobrim spominom, ki ne bo pozabil svojih obljub iz predvolilne kampanje. Nekoga, ki bo ponesel ime v Slovenije svet! Mogoče so moje želje res preveč iluzorne! Pa bi se zadovoljila z osebo, ki ne bo pokvarjena, a dovolj zvita, da se bo znašla v pokvarjenem svetu politike. In glede na to, da grem jeseni študirat, si želim, da bi imel(a) novi/-a predsednik/-ca več posluha tudi za potrebe študentov. Naj gre Slovenija z novim predsednikom (predsednico) res naprej! normalno, da režiserje spodijo,« Njegovo izjavo bi morali podrobneje preveriti. Logično je namreč, da te spodijo, če se ne držiš njihovih producentskih pravil snemanja. In Kusturica se jih ni. Poleg tega je bil eden tistih nadarjenih režiserjev. mali domače filmske študije, zaposlovali - in dobro plačali - domače filmske delavce. Toda nekaj koproducentov je speljalo na led domače producente: tuji producent si je sposodil denar, ga položil na svoj devizni račun, s potrdilom ki so jim v Hollywoodu orno- prišel k nam in dobil tudi pri gočili snemanje filmov, ki naj bi bili drugačni od klasičnih hollywoodskih izdelkov, Toda Emir je med snemanjem ugotovil, da njegov film Arizona Dream ne bo nas denarno posojilo, zato je svoj denar pobral z računa, ga vrnil posojilodajalcu, slovenski delež pa zapravil ... Z leti pa so se tujci umak- dosegel uspeha njegovih krajev: nekaj zaradi ne-prejŠnjih, doma posnetih sramno visokih cen (vodil je filmov - pa jo je preprosto ’ »a t Blade II: film so posneli v Pragi in sodi med ameriške uspešnice. Ruska mafija je dovolila snemanje in za protiuslugo zdaj varuje •ameriško filmsko ekipo in njihovo imetje nili iz naših koprodukcijskih pred kriminalci (!] Poleti zagrebški Jadran film), bodo začeli snemati v Pragi tudi film Klub nenavadnih gentlemanov s Seanom popihaliz Arizone. Kasneje nekaj zaradi negotovega Conneryjem v glavni vlogi. se je seveda vrnil, končal političnega, gospodarskega film in se poslovil od ho ozračja od Triglava do Var- llywoodskih sanj. Omenjeni darja ... Edini, ki so ostali Branko Lustrig - zelo malo producentov v Ho)lywoodu se lahko pohvali z dvema Oskarjema - je storil vse, da se Kusturica ne bi do konca vztrajni, poceni kurentni, so bili študiji v Budimpešti, Bratislavi in Pragi. Posebno To bo za Pražane prava atrakcija, ko se bo šarmantni James Bond sprehajal čez Karlov most ter zavil na pivo k Zlatemu tigru ... V Barrandovu v ta namen Barrandov je preživel vse postavljajo leseno maketo politične sapice in si okrepil znamenite londonske ure onemogočil in si zaprl vrat položaj najbolj solidnega Big Ben, tako da bo Praga producenta v Srednji Evro v filmski svet, o katerem je Češke prostitutke čakajo na svoje kliente, predvsem tujce. odigrala tudi nadomestno vlogo Londona Ameriški producenti so lani »zavrteli« oziroma porabili na Češkem približno 300 milijonov dolarjev. Letos računajo, da se bo ta vsota podvojila, kajti svoje koprodukcije so napovedali tudi francoski in nemški producenti. Zlata, magična Praga posoja filmarjem svoje naravne zidove, zgradbe in ulice, trge ter mostove za filme iz vsakršnega zgodovinskega obdobja, poleg tega so te usluge zmerne, ljudje ravnodušni do Ameri igralec in producent Robert Rosenberg (psevdonim). Spomnil se je, da bi bilo dobro posneti pornografski film v koncentracijskem taborišču, saj je v trgovini videl kasete, na katerih sta bila nemški vojak v nacistični uniformi in golo dekle. Praški časopisi so ga že napadli kot češkega La-rryja Flinta, pornografskega založnika, o katerem je Miloš Forman posnel kritični film Izvedelo se je namreč, da je hotel pornografski zvezdnik nekatere sekvence svojega filma posneti tudi v Terezinu in Oswiencimu (Auschwitz] Njegova zamisel se je znašla tudi na klopeh čeških poslancev, kajti nihče ne želi oskruniti spomina na žrtve druge svetovne vojne. Režiser je dejal, da je hote! posneti kar štiri verzije svojega filma od Čistega dokumentarca (po naročilu) do trdega pornografskega filma (za svoje zadovoljstvo) Na^v njegovega filma je Tako je bilo, vendar češki novinarji sodijo, da iz te moke ne bo kruha: »Tako to ne bo šlo . .*■ VESTNIK 29 Pen april 2002 I N a pobudo predsednice Ruda Bubla iz Radenec je Jože Farkaš leta 1995 zagrabil za idejo, navdušil več ljudi, ki so se začeli učiti pod strokovnim in umetniškim vodstvom Matije Kovačiča iz Vučje vasi tambur^ških skrivnosti. Jožeta Farkaša je sedemčlanska tamburaška skupina izbrala za svojega predsednika. Najprej so bili čisto moška združba, februarja leta 1996 se jim je pridružila prva deklica Simona Pirc, ki je zdaj že odraslo dekle in tudi predsednica in umetniški vodja ansambla. Od leta 1997, ko so se osamosvojili, imajo zanimivo in originalno ime, ki so si ga družno izmisUli Jože, Stanko in Simon. Po njihovi zaslug so DROT- MANTRAŠI. Večletno pridno delo še je po številnih uspešnih nastopih niinulo soboto obrestovalo z doslej največjitn dosežkom - izdali so samostojni CD in kaseto. c A ll I r t kil f t >7 It. ■ ■ It JU 3^« 1 A I w.' ,1 o ZEIltifiii IL I v A lllj r- I I Posnetki za CD in kaseto so nastajali na Radiu Murski val. Boštjan Rous in Feri Horvat imata občutljiva ušesa in Drotmantraši so »namantrali« sebe in instrumente, da sta bila onadva zadovoljna. Zdaj je vse pozabljeno, saj so posnetki odlični. Na promocijski predstavitvi projekta pa je seveda treba igrati v živo, zato so nekaj dni pred dogodkom pridno vadili, v petek, 12. aprila, zvečer pa so sproščeno nastopili pred občinstvom, ki je napolnilo Kongresno dvorano v Radencih. Od leve so Ines Pregl - prva bisernica, Tonja Stanek - druga bisernica, Simona Pirc - drugi brač, Simon Belec - prvi brač, Igor Barton -prvi brač, Stanko Fekonja -bas, Jože Farkaš - bugarija, Elica Sarjaš - čelo in Gregor Potočnik - tretji brač. DROTMANTRASI »Imamo prvi CD, imamo motivacijo!« A- r v Posebno zahvalo so namenili tudi svojemu dolgoletnemu članu Frančku Benkoviču, ki je k skupini pristopil že čisto na začetku, že prej pa igral pri tamburaših v Vučji vasi- Naša ‘reporterka Na taša ga je -ujela« v družbi naslednikov Gregorja, Stanka in Elice, tri P’ opravil Igor. Kako visoko so doma cenjeni radenski tamburaši, so s svojo udeležbo na koncertu potrdili tudi najuglednejši Radenčani - z desne Hermina in Herbert Šefer, župan občine Radenci, Vera Sever, predsednica občinskega odbora za kulturo, Živana Šafran, radenska podžupanja, ob Matiji Kovačiču pa je dr. Alojz Slavič, do upokojitve direktor Živinorejsko-veterinarskega zavoda v M. Soboti, sicer pa seveda Radenčan. Vidno zadovoljna predsednica Simona, ki jeJudi umetniški vodja skupine, | nazdravlja Matiji Kovačiču, ki so mu I kot prvemu umetniškemu vodji an- I sambla vsi hvaležni za opravljeno v I preteklosti. Levo je murskovalovec Boštjan Rous, ki je imel ob koncu s koncerta čast povedati tudi nekaj besed - zaradj zaslug pri projektu! j Tako kot vsi člani ansambla, je bil po koncertu dobro razpoložen tudi Simon, Kar objel je svojega sošolca s fakultete in nazdravljala sta ob pogrnjeni mizi Za prigrizek in zapitek so se potrudili kar Drotmantraši sami. Pri sponzorjih so nabrali tudi vsa potrebna sredstva za izvedbo projekta. < Fotografija za spomiiu FJa svidenje na enem »aših prihodnjih nastopov in zagotovo ob izidu našega drugega cedeja. Zdaj imamo motivacijo! J t % h J Pozno v večer so spet vzeli v roke instrumente. Igrali so in prepevali, publika pa z njimi. april 2002 Pen soiisnH oktor Borislav Vrbanec, predsednik Fidesa v murskosoboški bolnišnici (Intervju je bil posnet v njegovi sobi v tretjem nadstropju kirurškega bloka.) Doktor Vrbanec, če ima leto 365 dni in noči, koliko jih prespite na tej postelji? Če odštejem dopust, potem mesečno dežuram 5 do 7 dni in to je seveda toliko noči. Postelja je sicer slaba, poleg je neki jašek, kjer vso noč brni, toda če sem zelo utrujen, takoj zaspim. Vendar, če si ne bi vsaj malo spočil, bi bilo nevarno biti kirurg. So tudi noči, ko ne spite? Ja, seveda, zgodi se tudi to. Če pride en pacient ob dveh zjutraj in drugi ob štirih, noči ni. Pogosto ljudje tudi izkoriščajo naša dežurstva, To so tako imenovani naši »inventarji« - pri nas se naspijo in najedo, mi jih umijemo. Če še ostaneva v tej vaši sobi, zelo je pospravljena. Ste tudi sicer redoljubni? Se vam zdi, da je pospravljena? Ja. Smeh. Ja, rad imam, če so reči pospravljene. Sicer pa je moj posel tak, da mora biti red Tildi v kirurgiji mora biti red? Zagotovo. Pomislite, kako je, ko dela en zdravnik in kar si si želel. Kakšne so prednosti endoskopske operacije? To je tako, kot če primerjate dva avtomobila, ficka in mercedesa. Oba sta avtomobila, vendar eden je zelo dober, drugi pa je avtomobil. Najpomembnejša prednost je ta, da ne poškodujemo trebušne ptene. Naredimo samo majhne vbode, operacijo pa spremljamo z videokamero in nekaterimi drugimi pripomočki. Prednost je tudi, da je bolnik manj časa v bolnišnici, tudi zapletov je manj. Kaj vse operirate tako? Vse, kar je v trebuhu; najpogosteje slepič, žolč, razne zarastline v trebušni votlini. Tista »mašnica« na steni (nad posteljo v sobi visita dve »mašnici«, op. p.) je zame zelo pomembna: prva me spominja na prvo laporskopsko operacijo slepiča v Sloveniji - tega sem se zelo veselil, zgodila pa se je 28. oktobra 1992. Koga pa ste operirali? Neko visoko gospo, ki je imela zelo velik trebuh in je tudi dovolila, da smo ga fotografirali. Druga »mašna« me spominja na uspešno endoskopsko operacijo debelega črevesja. Kirurgija je v medicini začimba, ki zahteva veliko adrenalina 1 pripeljejo štiri, pet ponesrečencev iz prometne nesreče. Na steni imate fotografijo svojih otrok. Ja, imam dva fanta, Dina in Denisa, ki sta stara osem in enajst let. Sta del mojega življenja in poskušam biti čim več z njima. Obešeno imate tudi neko napravo, ne vem, kako se ji reče, vem pa, da krepi trebušne mišice. Smeh. Tu je po naključju, res pa je, da mi včasih pride prav. Ko sem v bolnišnici 24 ur, včasih skupaj tudi tri dni, potem jo potrebujem, ker se rad ukvarjam s športom. Ko sem preobremenjen, stisnem mišice in pomaga. Sicer pa nisem obremenjen s telesnim videzom. Šport je torej vaš konjiček? Ja, rad igram tenis, igram golf, tečem, plavam, se potapljam in obvezno smučam. Našteli ste kar nekaj eminentnih športov. Zmorete to z zdravniško plačo? Smeh. Ja, to je pravo vprašanje. Vse to - razen golfa in potapljanja - sem si privoščil že prej, ko je bila moja plača majhna. Pomembna je želja, potem prideš tudi do cilja. V tej veliki želji, da bom igral tenis, sem naredil igrišče za tenis sam... Menda ste v življenju pridobili kar nekaj certifikatov in opravili več tečajev. Ja, naredil sem nekaj tečajev in pridobil nekaj certifikatov, na katere bi bil vsak ponosen. Kateri pa so to? Certifikat iz operacije kile, operacije želodca, tudi črevesja. Najbolj ponosen sem na tega iz Hamburga (pokaže mi certifikat), na podlagi katerega se lahko v zahodni Evropi ukvarjajo z endoskopsko kirurgijo. Ta se je začela leta ’91, leto pozneje smo v soboški bolnišnici že opravljali tovrstne operacije. Poskusno smo laporskopsko operirali svinje. Na tečaju smo stavih, da bo nagrajen tisti, ki bo svinji izpulil cel žolčnik. Meni je to uspelo. To, da sem dobil ta certifikat, je bilo kot v šovu Rudija Carela - dobil si tisto, P-fr »Ob pasenju krav pri babici In dedku sem se naučil pristnega stika z naravo.« Uživate, ko režete trebuhe? Jaz kot kirurg uživam, ko jih ne param. Ker ne uživam v klasični kirurgiji, ampak laporskopski. Ste vi že bili pod kirurškim nožem? Ne, večjega posega še nisem imel. Pa bi vas bilo strah, če bi morali denimo na operacijo žolča? Verjetno ja (Smeh.) Včasih občudujem paciente, kako sprejemajo odločitve o operacijah. In veste, zakaj? Zato, ker vem, kakšni zapleti vse se lahko zgodijo med operacijo, V končni fazi lahko pristanete pri transplantaciji jeter. Na Zahodu govorijo, da bolnike pred operacijo seznanijo z vsemi možnimi zapleti. Prepričan sem, da če bi bilo to res, se nihče ne bi odločil za operacijo. Imate kakšen tečaj, ki ni povezan z medicino? (Smeh.) Ja, poglejte to »flašo« (s police nad mizo vzame steklenico s sledovi morja). Ta izpit je bil eden najpomembnejših v mojem življenju, Po 40. letih sem spoznal, da obstaja še drug, primarni svet. Ja, imam še tečaj mene-džerstva pa golfa seveda Ta slednji je bil zelo naporen. (Nato mi pokaže tri pokale, ki jih je dobil v igri golfa.) Doktor Vrbanec, ničesar še niste povedali o tem, kako ste prišli v Slovenijo. Po rodu niste Slovenec. Doma sem iz majhne vasi, ki se ji pravi Maruševac. Moje otroštvo je bilo tako, kakršnega si lahko otrok samo želi. Medicino ste študirali v Zagrebu. Zakaj ste se odločili za študij medicine? Morda zato, ker je bilo v naši hiši vedno nekaj bolnih ljudi. To pa zato, ker je bila mati medicinska sestra in so prihajali iz vse vasi. Tako sem spremljal ljudske usode in življenja do smrti. Verjetno vas zanima tudi, kako sem prišel v Mursko Soboto? Zagotovo. Kako? To je usoda. Moral bi delati kot zdravnik v majhni vasi blizu Trakoščana Že med študijem pa sem se zanimal za kirurgijo. Tako so mi obljubili, da bom dobil službo v varaždinski bolnišnici Pa sem ostal brez nje in jx)drl se mi je svet. Doktor Dražen Popovič (z njim se poznam že iz gimnazijskih časov) je bil v vojski v M, Soboti. Povedal mi je, da v tukajšnji bolnišnici iščejo kirurga. Dobro so me sprejeli in vsakemu Neslovencu bi priporočal, da pride v Prekmurje, Tildi vaša žena je zaposlena v bolnišnici. Je to prednost ali ne? Neposredno najini deli nista povezani. Ona dela v sterilizaciji, tako da se vidiva bolj redko. Morda na malici. imata vaša otroka podobne ambicije? Starejši pravi, da bo zdravnik. Na vse načine ga poskušam prepričati, da to ni to. Morda nimam prav, sicer pa bom upošteval njegove želje in mu pri tem pomagal. Študij ni enostaven, selekcija je velika, dobiš službo brez delovnega časa. Ni takšen samo zdravniški poklic. Verjamem. Poleg tega želi postati kirurg. To pa ima še eno posebno začimbo, ki je povezana z veliko adrenalina. Kako ste v Fidesu proslavili zmago? Jaz mislim, da sploh nismo zmagali. Pogajanja še trajajo, vse še visi v zraku. Lahko da se ne bo zgodilo nič Pomembno pa je, da smo opozorili, da ima ta država premalo zdravnikov. Če bomo dežurstva zmanjšali;2^i,, polovico, bom več kot zadovoljen. Ampak kakšen kozarec vina pa ste popili? Ja, smo popili. Na konec stavke smo povabili vse kolege. Proslaviti smo želeli v naši knjižnici, na koncu smo ostali v eni sobi, ker vsi niso prišli. To pomeni, da med stavko vendarle niste bili enotni? Mislim, da smo bili zdravniki med stavko enotni, tudi tisti, ki niso mogli stavkati na majhnih oddelkih. Nismo pa bili enotni in še zdaj nismo z upravo. Že načrtujete dopust? Ja, s prijatelji imamo skupaj prikolico v kampu na Malem Lošinju. Otroka se morja zelo veselita. Tudi zato, ker med dopustom živimo drugačno, »nižjo« obliko življenja, ki nam zelo ustreza. Doktor Vrbanec, vam lahko zastavim še eno malce nespodobno vprašanje? Lahko, izvobte. Zakaj se Zoran Predin v pesmi sprašuje, ali so medicinske sestre spodaj res brez? Smeh, No, jaz mislim, da je Zoran ekscentričen pevec in da je to njegova umetniška svoboda. Zgodbe o nekem lepem življenju v bolnišnici med sestrami in zdravniki držijo bistveno manj, kot je to zapisano v knjigah in romanih. Ampak, držijo pa? Veliko tega je le pri besedah.... res pa je, da mlada, vedra sestra, no, ni nujno, da je mlada, veliko pripomore k zdravju bolnikov.... Nataša Brulc Šiftar rt*® Natalija Juhnov in arhiv dr. Vrbanca »Po 40 letih sem pod vodo odkril nov svet« VESTNIK 31 Pen april 2002 ',(CTT BI KUPILI SLO ZASTAVO?! L 4 Zastava se izobesi ob praznikih republike Slovenije, in sicer: - 8. februarja, na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik - 27. aprila, na dan upora proti okupatorju -1. in 2. maja, na praznik dela ■ 25, junija, na dan državnosti ■ 26. decembra, na dan samostojnosti Zastava se v primerih iz te točke izobesi na poslopjih, v katerih so uradni prostori državnih organov, organov lokalnih skupnosti, lahko pa tudi na p otemtakem jo lahko izobesimo tudi na stanovanjskih hišah. V resnici se to zgodi redkokje in redkokdaj. Ali zato, ker zastave nočemo izobesiti, ker je nimamo, ali je ne kupimo zaradi visoke cene, ali pa J i drugih uradnih objek tih, na stanovanj- j skih hišah ter na drugih primer- .JH9 preprosto zato, ker se na to nismo spomnili. Doma ima zastavo zelo malo ljudi in za penovce je bil ta podatek kot izjemna tržna priložnost. Pa se je skoraj zapletlo že pred začetkom akcije, saj je bilo treba zastave najprej kupiti, da bi jih lahko prodajali. Odgovorna sem bila za ta del posla in za akcijo sem kupila eno samo zastavo. Najprej sem zavila v soboško knjigarno, pa zastav nimajo v zalogi, tudi v bližnji prodajalni tekstila je bila prodajalka presenečena, ker sem bila prva povpraševalka po tem artiklu. Bo pa poskrbela, da bo naslednjemu kupcu že lahko ustregla. V prodajalni daril in spominkov v Slovenski ulici _ je prijazen prodajalec svetoval obisk prodajalne v prvem nadstropju Šopinga. In ni se zmotil, nekje v skladišču so izbrskali štiri zastave - dve veliki svileni po 10 tisočakov, eno manjšo malo ri I J ll .5^ “ f. L lit !. ji J l il fl '1 slabše kakovosti za 5 tisoč tolarjev in še eno prav tako, ji ampak veliko, za samo ,, ISW lutarjev, KtipLla M||||MM||||||||^^H^m| n Wz- ■ ^C.; Mi sem seveda samo to eno in za to ceno smo jo člani Pe-nove trojke na deževno aprilsko soboto prodajali od Dobrovnika proti Murski Soboti. ■ ■' \ čas ves in tavi nih krajih; zastava je izobešena himni ter o slovenski narodni zastavi). p r a z ■ nikov (iz 13. člena Zakona o grbu, zas- CQ cd S N % ■',' 1 j 1^« I Bojan, Jure in jaz (Dodo je pozabil in se nam je pridružil pozneje) smo se najprej ustavili v prvi dobrovniški gostilni iz soboške smeri. Prijazna natakarica Terezija je takoj ugotovila, da se nekaj gremo, bila pa je za sodelovanje. Šefinjo Hildo, ki je bila še doma, je prepričala, da je v gostilni prodajalka, ki zelo ugodno prodaja slovenske zastave. Nismo je dolgo čakali in bila je resna nakupovalka, le Jure je prezgodaj »skljocml« in naju prekinil sredi dela »2 nakupom sem mislila resno, čeprav je na .pallaši' že ena slovenska in ena madžarska. Za praznike vedno izobesimo obe,« nam je zaupala prijazna Hilda. Začelo se je dobro, Škoda da imamo samo eno zastavo, potarna Bojan. Ustavimo se pri stanovanjski hiši, Bojan je hitro v družbi z gospodarjem in zastava je v minuti prodana. S"' ■ V Bogojini se nam pridru-I ži zamudnik Dodo. Pred ' zadružnim domom je več : ljudi in odloči se, da bo I svojo zastavo prodal enemu od njih. Izbere simpatičnega gospoda z brki in I klobukom. Kupčija je hitro sklenjena in blago tudi pla- rf Kupec je Ladislav Solarič, sicer ravnatelj dvojezične osnovne šole v Dobrovniku. »Potreboval bi jo za naše športne nastope, ker si jo zdaj moram sposojati. Na hiši pa je ne bi izobesil.« Z ženo Loreto sta nas prijazno povabila v kuhinjo, kjer smo se na široko zaklepetali o uporabi državnih simbolov. Na koncu se je naš kupec kar težko poslovil od zastave, prepričan, da je kupljeno tudi zares njegovo. Le zakaj so imeli v Šopingu le eno zastavo po 1500 tolarjev? čano. »Z zastavo bom takole navijal za našo nogometno reprezentanco na Japonskem," se je ogrnjen 5i£astavo veselil Pali Benkovič. TUdi njega smo komaj prepričali, da mu denar vračamo in da zastavo potrebujemo za nadaljevanje akcije. »Pa tako resno sem mislil z nakupom. Zavoljo Japonske, in četudi ne bi šel tja, bi jo doma izobesil za naše fante.« V Noršincih, pred gasilskim domom, so bili zbrani člani zelene bratov ščine. »'Ib bom zagotovo prodal,« je še enkrat prev- S fS Bodo je navdušen, kako dobro gre prodaja zastav, zato je naslednjič pogumno pozvonil pri hišni številki 30 v Mlajtincih. »Izza priprtih vrat je pokukala mlajša ženska, ki sem jt zdrdral, da prodajam slovensko zastavo, da je zagotovo nimajo, da je kakovostna in se nič ne mečka. Gospa je malo gledala mene, malo zastavo, pa spet mene, nato pa kar odkimala in mi s tem dala vedeti, da sem ji odveč,* je žalostno pripovedoval Dodo In ugotavljal, da biti prodajalec zastave le ni enostavna zadeva. g V' i . ril Ji ■ 11 I zel iniciativo Dodo. Pris- ffl topil je skupini, ljudem razložil, za kaj gre, in dobil nasvet, naj se obrne S naodgovornega,ki somu S ga pomagali priklicati. T »Posel sva hitro končala. Povedal je, da zastave ne ■ potrebujejo, ker jo že ima- H jo in jo za praznike vedno izobesijo. Tudi ugodna w cena ni nič zalegla, zato sem se pač poslovil,« nam L je pojasnil Dodo, kljub vse- ■ mu zadovoljen s prijaz- ■ nostjo Noršinčanov. M ll I T* I 5 J penovci. Vse dopoldne smo zastavo prodajali, jo nekajkrat tudi prodali, na koncu pa Je hila naša. V skladu z zakonom jo bomo Lzobealtl Zadovoljni pa smo bili posnemajte nas, če imate zastavo že doma, ali pa sl Jo v teh dneh kupite, če jo kje najdete in bo cena ugodna. Ponosen narod ponosno uim tahUa aprila in za prvomajske praz - > posnemajte nas, če imate zastavo že doma, ali pa sl Jo v teh dneh kupite, če jo kje najdete in bo cena ugodna. Ponosen narod ponosno uim tabllB ^IVoIh diiarnfl rlltlhoje- J. 1. marec 2002 Pe" ssVEsrm Prvi Pomurec na trinajstem mestu M edtem ko izdelujejo v mesni industriji salame vse leto, .kar jim omogoča ustrezna tehnologija, sta glavna Fotoreportaža z vseslovenske salamiade v Radencih sezonska meseca izdelave salam pri ljubiteljskih salamarjih november in december. Čez zimo morajo namreč salame naravno dozoreti. Na našem območju so se pojavili ljubiteljski izdelovalci salam šele pred nekaj leti Že od pamtiveka pa seveda delamo po kolinah domače klobase. Ibristično društvo Radenci se je podvizalo in pred šestimi leti - po zgledu iz notranjosti Slovenije - pripravilo prvo salamiado oziroma ocenjevanje salam zasebnih ljubiteljskih izdelovalcev. Letošnje društveno ocenjevanje je tudi že bilo in o njem smo poročali. Strokovna komisija je ocenjevala 68 slovenskih salam. Med prve salamarje se je pri nas zapisal Marjan Kralj, mesar iz Ihove, ki je že skoraj dvajset let zaposlen v Mesni industriji Radgona (MIR), Na letošnji pomurski salamiadi je zasedel prvo mesto, zato se je uvrstil skupaj z deseterico drugih izdelovalcev, ki so dobili za vzorce svojih salam prav tako dobre točke, na vseslovensko salamiado, katere rezultate so razglasili v soboto, 21, aprila, natanko ob polnoči! 2 Marjanom Kraljem sem klepetal, še preden je vedel, kako se je odrezal na vseslovenski salamiadi. Povedal je, da je prvič sodeloval 1994. leta na salamiadi v Predvoru pri Kranju in - zmagal. Za nagrado je dobil velika vhodna vrata, po katera se je peljal enkrat pozneje in pokrovitelja častil s salamo iz zbirke nagrajene salame in vinom iz svojega vinograda. Pozneje, ko so na pobudo Draga Gomboca, mesarja iz Šratovec, 1997. leta začeli z ocenjevanjem salam v Radencih, je sodeloval na tej salamiadi tudi ihovski Kralj. Bil je večkrat prav pri vrhu, letos pa, kot že zapisano, je na pomurski salamiadi zmagal. Pač lastne dolgoletne izkušnje iz dela v živilski (mesni) stroki, nekaj pa tudi družinske tradicije, saj je bil njegov oče vaški mesar. - Kaj je potrebno za dobro domačo salamo? •Dober prašič iz domače reje mesnate pasme, na primer ,durak’, kakršne redimo pri nas doma. Za salamo sem vzel lepe mesne kose, primerno ohlajene in brez mišičnih l.V3 <1 Si 9, .^1 * .'T 'o' .»•UT^. '3^3^ *'-^ **V. tfir- ,ž. bajalico. Tisti, ki vam sevanja ugotavljajo z elektrodina-mometrom ali elektromet-rom, lahko zaznajo le tehnično sevanje, ki pa je v manjših količinah še najmanj nevarno, ker se pred njimi enostavno zaščitimo tako, da pred spanjem izklopimo vse aparate iz omrežja Radio naj bo vsaj pol metra oddaljen od glave. Če smo posteljo premestili v nevtralno cono, bomo v začetku (prvih pet do deset dnij spali nemirno, potem se bo spanje začelo umirjati. Spali bomo manj, a bomo vstajali spočiti. Ne bomo se zbujati med eno in tretjo uro zjutraj, zmanjšali se bosta utrujenost in nevroza, energija se bo povečevala počasi, saj se vam bo v treh dnevih povečala v povprečju za 1 odstotek, zato morale spati na zdravem mestu vsaj tri mesece, da se življenjska energij a poveča na vsaj 90 odstotkov, kar daje garancijo, da se dvigne tudi odpornost Samo premestitev ležišča pa še ne bo odpravila vaših bolezni, poveča pa intenziteto zdravljenja, zato je poleg zd ravega ležišča potrebno še kakovostno zdravljenje. še bolj prijetno pri srcu in se mu je kar smejalo, ko ju je gledal v vzvratnem ogledalu. Do tistega nesrečnega četrtkovega popoldneva, ko so se pripeljali že Skoraj do prometnega znaka, ki je naznanjal, da so prišli v mesto, in ko so vsi trije nenadoma in nepričakovano začutili silen pok in močan udarec. V njihov avto je s strani priletel neki velik, črn avtomobil, To je vse, česar se je Marjan zavedal. In potem kasneje samo silne žalosti in silne bolečine, ko so mu povedali, da je avto priletel točno na tisto stran, kjer je sedela Mateja. In ker je bil avto velik in ker je vozil prehitro, mu je na spolzki cesti zdrsnilo, in ker je bila Mateja drobna deklica, ki se ni utegnila, ni znala in tudi ni mogla braniti, je v trenutku zgubila boj s kruto, tokrat tako nepravično usodo. Nikoli več ni Marjan peljal Mojce v glasbeno šolo, nikoli več ni sedel v avto, ki so ga na hitro spravili od hiše, nikoli ni vprašal zanj. K sosedovim so šli vsi skupaj - on in Vida in dedek in babica. Potem so vsi skupaj samo nemočno jokali in tolažili drug drugega. A Marjan je dobro vedel, da na svetu ni tolažbe, ki bi pregnala to. kar je čutil, in vedel je, da ni tolažbe tudi v sosedovih, ki so ga sicer sami strti od bolečine bodrili in mu skušali povedati, da vedo, da je le usoda tista, ki jo hočejo in jo bodo preklinjali. Ljudje smo strahopetni in minilo je več kot leto, preden sem spet šla k njim. Bili so me veseli, nič mi niso očitali, ker me tako dolgo ni bilo. Samo nemo so me objeli in v trenutku sem Še bolj boleče občutila, da ni nikjer več tistih besed, tistega smeha, ki je znal tako toplo polniti njihov dom. Le Mojca, drobni deklič, ki zdaj obiskuje tretji razred, je kot sonček prišla med nas in vprašala, ali nam lahko kaj zaigra Vesela sem bila, ko je sedla za pianino in zaigrala vedro melodija, in hotela sem verjeti, da je vse v redu, da je spet tako, kot je bilo. Vse dokler se nisem ozrla v babico, ki so ji polzele solze in jih sploh ni skušala brisati, in dokler nisem pogledala Marjana in ujela njegovega odsotnega, zanj tako tujega pogleda. Ja. vedela sem, nikoli več ne bo v redu, nikoli več ne bo tako, kot je bilo še pred enim letom. il II SKUŠA.ITE POMAGATI SKUŠAJTE POMAGATI I Kaj bi storili vi??? Nasvet, mfienie ali kar lastno zgodbo pošljite do 20. maja 2002na naslov Pen - Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 M. Sobota. Najzanimivejše bomo objavili in honorirali! 4 april 2002 Pe" 38VESTNIK * Cejlo driijžbo gor vužge« L w \ polž v solati (4) e me v kakšni restavraciji po kosilu vprašajo, ali je bilo v redu, sem vedno v dilemi, ali naj povem po pravici ali pa naj stereotipno odgovorim: »Ja, hvala,* Nikoli ne vem, ali spraševalca resnično zanima moje mnenje ali je to le vljudnostna fraza. Čeprav tisti, ki ga to resnično zanima, tudi sam dobro ve, ali je postregel kakovostno hrano ali ne. Drugim pa je tako ali tako vseeno in bo šla vsaka pripomba skozi gluha ušesa, zato je toliko bolje, da to, kar smo doživeli, zapišemo - črno na belem. Vse, kar je napisano, ima svojo moč. In več verjetnosti je, da bo naletelo na plodna tla. Dobre kritike bodo še nahranile samozavest in pohvaljeni se bo še bolj potrudil, če ne spada v kategorijo tistih, ki zaspijo na lovorikah seveda, če pa je kritika negativna, bo stvari vsaj poskušal spremeniti na bolje. Ali pa, saj veste, ostanejo vedno najboljši. Pri Rotundi misli spremenijo v verze V gostilni K rotundi hranijo dve knjigi vtisov in pripomb, prva je stara več kot deset let. Gorazd Grabar, mlad in simpatičen gostinec, kot so o njem zapisali gostje, je povedal, da gostje zelo radi zapišejo, kako so se imeli pri njih. Res je tudi, da od vseh knjig vtisov, pohval in pritožb, ki smo jih odkrih doslej, knjigi iz gostilne K rotundi izstopata tudi po tem, da je zapisanih največ svežih, netipičnih in izredno duhovitih misli. Prav nič tistih stereotipnih o tem, kako so bili zadovoljni, kako so jih lepo sprejeli, kako lepo je bilo, in podobno Prijetno smo presenečeni, da v tem delu Slovenije delajo ljudje v gostilnah, ki so =>šik« naši domovini. Misli, zapisane v knjigi, pa so pozitivno naravnane in polne hvale, velikokrat tudi na hudomušen način. Abraham ploudi mojo mamo po Goričkon, zatau se je v Rotundi skrila in en ljubljanski zrezek pokosila, zraven pa liter palinke spila. Niso pa redki tudi tisti, ki jih je doživetje tako očaralo, da so svoja občutja spremenili v rime in verze. Res ne vem. ali so vsem postregli s takšno pijačo in hrano, da so se besede kar same od sebe začele rimati. Sicer pa moram vprašati, kaj so jim postregli. Zapisali pa so tudi takšno pesmico: Rotunda, Rotundam ti si kongunda, ko smo odšli, smo jokali vsi. Toplo junijsko nedeljo tu bilo je prav veselo, tu dobili smo kosilo, juho in mesa obilo, zraven smo veliko pili, se smejali, se hladili, saj bilo je strašno vroče in še torte vsemogoče, /,„/ Svojo pokrajino pa radi predstavljamo tudi s hrano. Res je, da žehmo svoji družini, prijateljem pa tudi tistim, pred katerimi bi se radi na kakšen koli način postavili, dali najboljše. In naj me vrag, če z dobro hrano ne osvojimo vsakega. Tudi ljubezen gre skozi želodec. Velikokrat je tako, če smo zadovoljni s hrano, lahko spregledamo marsikatero pomanjkljivost. Dobra hrana je le pičica na i, da lahko koga spravimo na kolena in ga navdušimo. Katjo sem hotel popeljati po Prekmurju in ji ga prikazati v najlepši mcžni luči. Vedel sem, da k temu spada tudi dobra hrana in pijača. Pripeljal sem jo k vam, to je bilo najino prvo skupno kosilo... / in nisem bil razočaran. Katja pa je odšla z mehkimi koleni. /.../In čeprav od nas še ni nobeden «doza«, hrano in pijačo pohvalila sta tudi dva Francoza. Če pa Gorenjec gostilno vam pohvali, potem gotovo ste gostinci pravi. Ko se naslednjič oglasimo, upam, da kaj zastonj dobimo... H L Jolanda iz gostilne Kuhar - Kosi )e staro knjigo raje kar vrgla v koš, saj so bile v njej same »norosti*. fc 1_ V prejšnji so bile same norosti Žal pa v gostilni Kuhar - Kosi v Puconcih hranijo le zadnjo knjigo vtisov in pripomb. »Staro sem kar vrgla v koš,« je povedala Jolanda, »če pa so bile v njej zapisane same norosti. Ne. nič slabega ali kakšne pritožbe, ampak takšne stvari, ki niso za javnost.« Tako se je nasmehnila gospodarica, ki je prevzela točilno mizo te sto let stare gostilne. Škoda edino, da knjige niso imeli od takrat, ko je gostilno še vodil njihov dedek. Samo zidovi vedo, kaj vse se je tukaj zgodilo, koliko veselih družb se je zbralo, koliko lepih praznovanj, morda tudi žalnih slovesnosti. Sedaj je nova knjiga na vidnem mestu za točilno mizo. Tu nikoli te ne čaka prazna čaša, to je super ošterija - Anja naša. če smo gda slabe voule, Nas po dobro volou k Anji vliče, Prva za šankon se ti Nada nasmige, Šefic pa lepo Breno zažene, Cejlo driijžbo gor vužge, Pa nan s ten skrbi odžene. Prav gotovo je že teh nekaj lepih misli tehten dokument in dokaz, ki priča, da se tu rade ustavljajo vesele družbe in da jih vežejo prav lepi spomini Kjer najdemo lepo knjigo vtisov in pripomb, me takoj prepriča, da gostilna nekaj mora imeti v sebi. Kako tudi ne, koliko pa je gostiln, ki se lahko pohvalijo s 100-letno tradicijo, ki-nikoli niso zaprle vrat! Povejo že, povejo, zapišejo pa ne Knjigo vtisov, pripomb in pohval pa imajo tudi v lekarni v Šavel centru v M. Soboti. Knjigo imajo od vsega začetka, in čeprav je na vidnem mestu, bolj redki zaprosijo zanjo ali v njej strnejo svoje misli. Nekaj pripomb je, in te so same pohvale za prijaznost, odprtost in svetovanje. Strokovno zelo kakovostne storitve in prijazno osebje. I I! Žal se ljudje premalo odločamo, da bi svoje občutke in izkušnje tudi zapisali. »Povejo že, povejo, žal pa jih ne napišejo.*-Tako se hitro pozabi. To, kar je zapisano,. pa velja in ostane in veliko ljudi to prebere. Zgodi pa se nam tudi, da si o kom lepo mislijo, pa mu tega ne upajo povedati Premalokrat pomislimo, kako nam vsaka pohvala, pa naj je še tako drobna, godi in daje moči za nadaljnje delo. A. Nana Rituper Rodež A. N. R. R. in J. Z- V solati! ■ I ll ll k Ll ? TL ■ t*+, Knjiga pripomb in pritožb -t ei- pohveuL h-, ■ '.»rta rr>ek LaKAJtK^ V v/.iuv t Povejte na Penov glasi Vabimo tudi vse vas, dragi bralci in bralke našega časopisa, da nam zaupate svoje vtise o doživetjih v lokalih ah na javnih mestih. Lahko je kaj lepega, ste kje prav posebno dobro jedli ali pa so vas sprejeli prijazni ljudje, so vas morda rešili Iz nerodnega položaja. Prav gotovo pa se vam je zgodilo tudi kaj takega, kar gostilnam ni ravno v ponos. Morda takrat niste imeli poguma, da bi to zapisali ali komu povedali. To lahko storite sedaj in na ves Penov glas poveste svoje. Dobro in slabo, vse skupaj lahko pripomore k izboljšanju kakovosti ponudbe v naših lokalih. Napišite nam, kakšen je bil vaš polž v solati! Knjiga vtisov in pripomb v gostilni K rotundi v Selu je polna duhovitih misli, ki so zapisane v najrazUčnejših pisavah in jezikih. Včasih so v verzih ali kdo kaj nariše. Ljudje v lekarni radi pohvalijo, redkeje pa se odločijo, da svoje misli tudi zapišejo. Vaše vtise, pritožbe, pohvale in pripombe čakamo na naš naslov: za Polž v solati. Pen, Podjetje za informiranje, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti Nana.rr@p-inf.si VESnOKss Pen april 2002 .-S Domnevni morilec dobrega človeka iz Negove in predsedniškega kandidata že leto dni na prosto^ v*,' ’ OSTE BAKAL OG G ® O® I A ► ® GO® G IV. HI m umorom Ivana Krambergerja. Jasno smo lahko razumeli, da ga je očitno strah morebitnih posledic, in kljub nagwar-janju, da bi bilo dobro, če bi širši javnosti pojasnil celotno zadevo, je ostal pri svoji odločitvi. Želi si pridno pomočnico Peter Rotar se po videzu ni veliko spremenil od takrat, ko smo ga poleti 1992 videvali na slikah v časopisu. Prijazen, kratko pristrižen možakar, malo starejši od Abrahama, čeprav gotovo močno trpi, deluje navidez veselo. Vsaka njegova beseda je povezana z obdelovanjem kmetije in življenjem v prihodnje. Državi očita, da premalo naredi za kmete in da je vedno težje živeti od svojega dela na kmetiji, , —..-..J.* enako pa tudi, da je kmečka pokojnina (sam ima menda okoli 30 let pokojninske dobe), ki znaša le nekaj nad 30 tisočakov, premalo že za sprotne obveznosti in plačilo položnic. Pogosto v samoti razmišlja, kako in kaj naprej, toda ne ostane mu nič drugega, kot da spet zgodaj zjutraj vstane in začne z delom v hlevu in na kmetiji, kajti sedaj bi kaj drugega tudi težko počel. Toda vedno težje je, saj mu tudi zdravje nekoliko peša, in čeprav mu svojci pomagajo, to ni tisto, kar bi si želel. Potreboval bi tudi žensko roko, toda takšne ženske, ki bi prišla živet tudi na uspešno in napredno kmetijo, ni. Zaveda se tudi, da ženske nekoliko moti njegova bližnja preteklost. Kljub vsemu pa verjame, da bo nekako preživel, le če bo zdrav in bo lahko delal, kajti kmetije ne želi in tudi ne more prodati. Nekako skozi vrstice razberemo, da v zaporu ni bilo težav, da je večkrat prihajal domov na »vikend«, bil pa je tudi pred štirimi leti, ko mu je umrla mama. Hvaležen je bratom in sestram, da so vsaj od znotraj opremili hišo, tako da se je Bliža se desetletnica smrti Ivana Krambergerja 'T ul da bi bilo včeraj, a zgodilo se je dober mesec manj kot pred desetimi leti. Bilo je na binkoštno nedeljo, 7, A JMunija leta 1992, ko je bil tragično umorjen znani dobrotnik, posebnež in predsedniški kandidat Ivan Kramberger Iz Negove. Kako cenjen je bil pokojni Ivek, kot so ga mnogi imenovali, so pokazale že prve demokratične Peter Rotar pridno obdeluje svojo veliko I- predsedniške volitve v samostojni Sloveniji, saj so mu namenili slovenski volivci brez kakršnekoli strankarske kmetijo in ne podpore kot samostojnemu predsedniškemu kandidatu kar V I 20 odstotkov glasov, s čimer je človek z opico in otroškim vozičkom močno razburkal slovensko politično javnost in želi (ne upa) govoriti o nekatere očitno tudi prestrašil. Kako priljubljen med Slovenci, in ne le Slovenci, je bil Ivan Kramberger, je dogodkih pokazalo tudi več deset tisoč obiskovalcev (v enem pomladnem dnevu leta 1992 je prišlo kar 73 avtobusov iz vse izpred slabih Slovenije in tudi iz tujine], ki so v začetku zadnjega desetletja dGSGtlh Ict minulega stoletja obiskali Negovsko jezero, kjer si je Ivek ustvaril lepo družinsko gnezdo z gostinskim lokalom, ki je p I’ j Jurovskidol Za umor obdolžen Peter Rotar, bilo menda najbolj obiskano na območju Slovenskih goric in sploh severovzhodne Slovenije. In gotovo je prišla velika ki je že prestal kazen mama iz stare hiše v neposredni bližini lahko preselila vanjo. Pove nam tudi, da se dobro počuti ter da se dobro razume s večina obiskovalcev zgolj zaradi Iveka in njegovih številnih znamenitosti, ne pa zaradi gostilne ali Negovskega jezera. Petnajst minut pred dvanajsto je odjelknil strel Toda tistega toplega nedeljskega popoldneva v letu ittA2. te nekaj mesecev pred drugimi demokratičnimi predsedniš-l^imi volitvami, se je zgodilo tisto, kar je Ivek večkrat napovedoval, ker naj bi ga že prej poskušali umoriti, na In to smo, enako kot že nekajkrat prej, spet skušali izvedeti tudi sami, saj smo v Jurovskem Dolu ponovno obiskali človeka, ki naj bi sprožil strel, zaradi katerega je umrl Ivan Kramberger Kljub nekaterim »dobronamernim nasvetom«, da to ni varno, smo tako kot že večkrat obiskali Petra Rotarja, sorodniki, sosedi in znanci. Njegovo življenje, ki se je ustavilo nekako poleti 1992, pa da se spet vrača v stare tokove in da bo vedno boljše. Po prijetnem klepetu se posloviva in Peter se spet odpravi po svojih opravkih, ki jih nikoli ne zmanjka. ki je pred slabim letom predčasno zapustil zapor na Dobu. Mnogi še vedno dvomijo v Rotarievo krivdn Pnlam kn lA hil ■ aU.— _i__, ' Potem ko je bil na prvostopenjskem sodišču obsojen na devet promocijskem nastopu za predsedniške volitve. Bil je pravzaprav povabljen na neko gasilsko veselico v Jurovski Dol, današnji Sveti Jurij v Slovenskih goricah, in vabilo je z veseljem sprejel, saj je imel rad Slovence in rad se je z njimi družil. Žal pa ni dočakal, da bi se pošteno začela, ne veselica m ne njegov nastop v njegovem stilu. Petnajst minut pred devetnajsto uro je pred gostilno v Jurovskem Dolu odjeknil ®lrel, na levi strani Ivekovih prsi se je razlila kri, prva demokratična kri v Sloveniji, kot so trdili nekateri, a kljub temu nihče ni mogel dojeti, da je Ivek nekaj sekund po strelu tedihnil. Nihče se sicer ne spominja, katere besede so let zapora, se je višje sodišče odločilo zvišati kazen na 12 let, Njegovi sosedje in znanci nam pozneje zatrjujejo, da ne nazadnje prišle iz Ivekovih ust, a zanesljivo je bilo slišati kot: K' « T ____. _ * ^•'ujte mi mojo Slovenijo!« To je namreč v svojem ^^*^urljivem življenju pogosto poudarjal. je odšel 'večni’ Ivek Kramberger, ki sedaj že deseto o mirno počiva v svoji zemljici v Negovi, ki jo je imel najraje. Se je kot revež dolga leta prebijal skozi življenje, in zato je -- in lei zapoiei, se je visje soaisce ocuociio zvišati kazen na 12 let, morejo verjeti, da bi bil Peter zmožen storiti tisto, za kar je kar je vrhovno sodišče tudi potrdilo. In potem ko je v zaporu skoraj devet let prebil ’ 7 _2_j__ vzorno prebil več kot dve tretjini kazni, so ga predčasno Petrovi lovski kolegi, po mnenju katerih je bil samo »orodje izpustili. Namesto zapuščene domačije v neposredni bližini rokah tistih, ki so morali hitro najti žrtev«. Nihče ne verjame kraja, kjer je umrl Ivan Kramberger, smo našli lepo negovan " in urejen vrt, urejeno, čeprav še ne popolnoma dokončano veliko stanovanjsko hišo, okrog gospodarskega poslopja pa tudi nekaj kmetijskih strojev in vse drugo, kar spominja na pravo in trdno kmetijo v Slovenskih goricah. Nekoliko nas je prestrašil večji nemški ovčar, ki se menda ni strinjal z našim obiskom. Zaman smo poskušali z zvonjenjem, kajti hiša je bila zaklenjena in se nihče ni oglasil. Toda čedalje glasnejši pasji lajež Je končno slišal tudi gospodar Peter Rotar Očitno je, da je na kmetiji pridna in delovna roka, čeprav tam živi samo en človek, katerega so mnogi zaznamovali kot morilca. In to Je bil človek, katerega smo tokrat tudi v zaporu. Enako menijo tudi nekateri rokah tistih, ki so morali hitro najti žrtev«. Nihče v 2nal ceniti svojo domovino Ko pa bi v demokratični in načrtno obiskali, in ki se nam je kmalu pridružil pred hišo. Malo pozneje je sledilo prijazno povabilo v hišo na kozarček, kot je dejal, čeprav je takoj, ko smo mu pojasnili namen niti izjavi, ki Jo je dal Rotar pred slabimi desetimi leti na okrožnem sodišču v Mariboru: »Proti večeru sem kosil na sosedovem travniku, in ko sem spil pet skodelic vina, sem se napotil proti domu. Ves čas ko sem kosil in potem krmil živino, sem poslušal Krambergerja, ki je govoril na trgu. V svojem gcfvoru Je kritiziral vlado, govoril, kaj bi bilo treba storiti za reveže ... Ko sem ga poslušal, nisem razmišljal ali čutil nič posebnega. Ne vem, kaj mi Je šinilo v glavo, čutil sem tako močno silo, da moram storiti to, in nič me ne bi moglo ustaviti ...,« se je prvi dan sojenja 24. avgusta leta 1992 pred polno dvorano mariborskega sodišča spominjal Rotar. Po drugi strani pa nekateri sogovorniki v Jurovskem Dolu ne le da ne verjamejo, da bi bil Rotar zmožen moriti, temveč ga vsi po vrsti hvalijo. In zato so, ko je prvi dan sojenja 24. avgusta leta 1992 sem se za avuju uuiiiu,,... — 'tmostojni državi Sloveniji lahko zaživel s polnimi pljuči, to 'mo nekomu ni bilo po volji in Ivek je moral oditi. Mnogim sedaj ni jasno, zakaj se je to zgodilo, in čeprav je njegov oHnovAri i- ■' ------------------- tonevni morilec skoraj devet let odsedel v zaporu, se mnogi r,.. _. „ ’ vsaj ^navadnemu« pogovoru ob kožar^7d^”fc vedno Sprašujejo; Ivek. kdo in zakaj te ie umonl‘> > cke, našega obiska, odločno zavrnil, da bi se pogovarjali o umoru, o sojenju, bivanju v zaporu in podobno, Kljub temu se nismo Peter Rotar nam je povedal, da ga moramo razumeti, zakaj ne more in ne želi govoriti o zadevah, ki so povezane Z smo se odpravljali iz Jurovskega Dola in iz osrednjega dela Slovenskih goric, za nami ostajali z meglo oviti polja in hribčki, vse Je bilo nekako v sivini kot na naši sliki, misli pa so se nam spet vrnile k Petru Rotarja in še dlje nazaj k Ivanu Krambergerju Spet pa so se nam v mislih porajala nova in nova vprašanja, na katera najbrž nihče (ali pač!) ne ve odgovora... I t april 2002 P©n 40 VESTNIK I »Ge bi tli) lejto!« HAJ, PENOVCI, izbiramo 1 Avion, eroplan, letalo, kak bi še njemi lejko pravli? Komi tou trbej? Nasin prejgnjin. F staroj Jugoslaviji bi pravli »Nek se vidi raskoš«. Od kec našin prejgnjin taksa vola, ka bi po svejti lejtali s ten nebeško dragin avionon. Mogoče k a do bliže Vse-višnjemi, ka njin te leži odpistij takse zapravljanje. Ali pri nas je pa en pregovor, šteri pravi: »Kdor visoko leta, nizko pada.« Je pa cejna toga aviona ujša od cejne benzina. Sakšo minuto je avion drakši par gezero doiarof. Te so najprle »pozabili«, ka trbej DDV plačati, te so pa še pozabili, ka ga nedo z gotovimi pejnezami kupuvali, liki s krediton. S kakšnim krediton? Ne ven. mogoče je od Rdečega krijža še kaj ostalo. No, račun je še nej gotov. Špedicijski stroški do en procent od vrednosti aviona. Ne čuje se dosta, samo tou je 150 milijonof tolarof. Samo za špedijske stroške bi No, ka smo pa z enof nogouf že v evropskoj uniji, je pa dokaz, ka so Peterleja notri zeli k enoj evropskoj organizaciji ali komisiji, samo so še nej gor prišli, ka točno bi naj on tan delo. Pa te mij naj nejdemo v Evropo? Vej so pa tan glij takši kak eti pri nas. Samo tou se zna, ka je doubo 13 stolec f toj nekšoj evropskoj komisiji. »13?« San pijto atija. Ja, 13. Vej pa tij sigdar gučiš, ka je 13 pujcek brez cecka pr čoki. Bi skoro vorvo, san pravo atiji, ka do nas cecali ovi z Evrope, nej mi nje. Rupel je pa cejli repeči, če samo što zucne prouti NATO-ji. Tak je tou v našoj državi. Brez aviona smo nula, brez Natoja pa še vekša. Graba. Ka nemo gučali od Evropske unije. Po zadnji podatkaj do slovenskin kmetan dovolili, iz ovi njuvi evropski kvot, ka do lejko si slovenski kmetje fkiiper meli eno kravo. BOLJ »odpelano« vozilo Pomurja NAJBOLJ NEOBIČAJNO, NAJBOU NEVSAKDANJE, NAJBOLJ ODSTEKANO ... PREVOZNO SREDSTVO kakšne »fotke« 1 ste poslali! Pred vami je šest najbolj izvirnih in moram priznati izredno dragocenih vozil. Na vrsti ste, da izberete NAJBOLJ ODSTEKANO. 4 F F I r c I I 1 I € 1 Na dopisnico napišite črko (od A do £] vašega finalista. Vsi, ki boste glasovali, pridete v boben, enega čaka nagrada. Dopisnico pošljite na naslov: agencija VENERA, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom NAJBOLJ »ODPELANO« VOZILO. c 1 1 ( lejko za naše prejgnje kujpili 5 ali 6 najvekši mercedesov. Pa koga tou briga. Avion ščemo meti pa gotovo. Brez aviona smo zdravo. Nišče nas več nede ščel meti. Nej v Evropi pa nej v NATO-ji. Tak ka naj ga li kiijpijo čimprle, ka vači de več košto, kak je Slovenija vrejdna. Najlepše pri sen je, da nan nakladajo, ka do na tisti ledrni stoucaj pouleg mahagonijeve mize ranjence vozili. Kakše ranjence? S štere bojne? Što tu ma koga za somara? Naš ati se sakše gojno gleda v glendalo, če so njemi nej kaj magareča vuja zrasla Pa da se tak gleda, se spitavle; Kak te naša opozicija tou tak naraji coj gleda. Ja, kak ne bi gledala, vej je pa sen sakše opozicije, ka bi en den gratala pozicija Ah, takši je vrag, si misli Lejko mo se pa mlj en den tuj f ton avioni vozili, si brodijo. Pa so tak naraji fajn tuo. Vači če šteromi ne paše, kak šteromi z nej njegove stranke olstik stogij, že je interpelacija na stouli. Ati je negi prešto, ka so srmaški Angleži gor prišli, ka njuva vlada ne nuca aviona, pa da do kama leteli, te do leteli z gor zetin avionon ali pa z rednof linijof. Lejko je po enon kraji razmimo, samo 30-krat ji več ge kak nas Slovencof. Pa slujžijo znankar tuj dosta menje kak mij bogati Slovenci. Ta de znankar zaprejta v lublan-skon živalskon vrti. Ka do jo deci kazali. Pijla de pa samo kakao, ka de te lejko evropsko Milko kakala. Glavni hit te čas f Sloveniji je oda-vanje bank. Že pa ma država pouleg svoj-pisker. Oni te povejo, torni ja, torni nej odati. Ka do pa še odavali? Vej je pa že skoro nika več nej ostalo. Se je fajn privat. Od toga, ka odajo, pa si pejnezi idejo v dobrobit pa razvoj slovenskega naroda. Ja, ka bi pa radi več. Še šteli so, kelko nas ge slovencof. Ka če se preštemo, mo meli nove vrteče pa šoule pa telovadnice. Raj na zemli, ta naša Slovenija. Ati je pravo, ka bi nas lejko sakši keden dvakrat šteli, če bi tou se doubili. Ka samo te nezerenski avion košta telko kak dvej prejpotreb-nivi onkologiji, za štere že par lejt pejneze prosijo, ja koga pa tou briga. Te do pa pa medvedeke zberali, kak so za pediatrijo. Ati vupa, ka te, da te avion dobimo, FORD T, letnik 1927 R Lastnik Marjan Vidovič nam je zaupal, da je to čudovita Škatlica na štirih kolesih, NAJBOLJ PRODAJAN AVTO NA SVETU in PRVI avto, izdelan na tekočem traku, seveda v Ameriki in ne pri nas v Evropi. Stal je manj kot navadno kolo. Charli Chaplin se je nekoč pooosno vozil prav v takšnem vozilu. Eno leto mlajši lepotec kot tisti zgoraj je edini v Sloveniji in Evropi. Na njem oz. v njem je kar 99 odstotkov originalnih delov. Vozen in registriran se še danes prevaža po naših cestah, tu in tam seveda. Marjan Vidovič pa ga čuva kot punčico svojega očesa. FORD A, letnik 1928 s* I 2683 ONTARIO igZB .j O co Odštekani moped prihaja z Vaneče. Janez Vutek meni, da je odlično prevozno sredstvo za mlade in malo starejše, komu bolje pristoji, pa presodite sami. o C 00 m 05 1 ■CS2 jž S 'S v 1 1 nemo pa za benzin zberali pejneze, ka Opel TeCOrd, vači nedo mogli leteti. Ati je eto večer neka račune pa je zračuno, ka sakši zaposleni Slovenec coj da za te nouvi avion skoro 100 doiarof. 25 durdof. Pa se je zamislo pa je pravo neka tak- letnik 1956 V voznem stanju, da se z njim še danes peljejo na pijačo, saj izredno malo »troši«. Štetan Kuzmič iz Zenkovec ga )e kupil 1967. šoga, ka nanč paper ne prenese. So leta, garač na štiri kolesa pa je včasih poleg pa bile omenjene mame od ništerni znani Slovencof. ljudi prevažal tudi cement. p. s.: Se tou. ka ste prešteli, se falabougi ne dogaja pri nas, liki v enoj do kraja pokvarjenoj državi, štera se zove Avionija. L Dragi PENOVCI, izbirajte in glasujte! Zmagovalca čaka lepa nagrada. Fotojgrafij ne vračamo. Izjemno majhen, s samo enimi vrati, ki se odpirajo spredaj, na vratih je nameščen volan Verjeli ali ne, odlično se obnese na spretnost m h vožnjah. Aleksander Kerčmar iz Gornjih Petrovec slavi tudi kot nar starejši voznik raUy)ev, za veterane seveda. Srečno! Matjaž Pav-linjek si je tole prevoz no sredstvo omislil kar sam. Sveti se kot sonček. Ko se pelje iz Čer-nelavec v Mursko So- n K* I boto, ga jasno in glasno slišijo tudi v Rakičanu. 1 I ( i 1 I < I f i VESnilK4i Pen april 2002 * /Kr L- ‘t Po fotografiji sodeč je bila kakšna pozno poletna nedelja leta 1904, ko sta se Rudi in Franc, sinova radgonskega grofa Rudolfa Funfkirchna in soproge Helene, podala malce naokrog po mestu na, za tiste čase, dokaj nenavaden in redek način. Ko je bil narejen posnetek, sta bila fanta, spredaj Rudi, zadaj Franc, stara 12 oziroma 11 let. Njun dom je nad današnjo radgonsko avtobusno postajo, pravzaprav nekoliko bolj desno od nje, za blokom. Ob zadnji osa mosvojitveni vojni je tam redno pokalo, saj so bik v gradu kasarni vojaki JNA, okrog gradu pa »naši«. To je bila verjetno tudi poslednja pomembna vloga strelskega dvor- dom Rdeče armade pa se je z družino umaknila v Avstrijo. Njeni otroci so po vojni večkrat obiskali Gornjo Radgono. Oba naša kolesarja sta bila, ko sta odrasla, gojenca terezijanske vojaške akademije v Dunajskem Novem mestu. Starejši Franc je postal nadporočnik in je služil pri 11. regimentu. Dobil je različne medalje in odlikovanja. 29. novembra 1916 je padel v mestu Ezolanesti (Romunija) v Karpatih. Rudi je končal akademijo isto leto, ko se je začela 1. svetovna vojna. Avgusta je končal akademijo in takoj odšel na fronto. 22. oktobra istega leta je že dal življenje za cesarja pri Opavi v Galiciji. Kljub kratkemu a >! o tf 1 ' o, ; !: il Iti ..V- » * J ■ff Stavba na levi stoji še danes (semaforizirano križišče). Radgonska grofica na rekreaciji ca v zgodovini tega kraja, ki so ga postavili ravno zato, da bi branil sovražniku dostop v mesto z južne strani. Postavili so ga leta 1466, v njem pa je takrat bival oskrbnik deželnega knežjega urada Štefan Schack. Zadnji lastnik je bil grof Rudolf Ftinf-kirchen, rojen leta 1860 v Linzu, umrl v G. Radgoni leta 1934. Poleg obeh fantov je družino osrečevala še hčerka. Poročila se je z grofom Esterhazyjem, lastnikom velikih posestev in več gradov na Madžarskem in v Avstriji Kot odrasla je večino časa preživela v Budimpešti, pred priho- času se je v bojih dobro izkazal in si prislužil kar nekaj odlikovanj. Po končani vojni so ostanke obeh sinov prepeljali v družinsko grobnico v G. Radgono. Pokopana sta na pokopališču, ki je nad njuno domačijo. Za družinsko grobnico skrbi msg. Franc Puncer, upokojenec iz Gornje Radgone, ki se je za to delo odločil, ko je od številnih faranov zvedel, kako dobra je bila pokojna grofica. Lačnim otrokom in drugim je delila hrano, ko je le te najbolj primanjkovalo. Pozneje je bila tudi sama odvisna od dobrote drugih ljudi. Proti koncu življenja, na primer, je vsak dan čakala pri Pepiki boji ostati, in je osvoboditev dočakala v Kurnik, da ji je le-ta, ko je pomolzla, dala Radgoni. Nova oblast jo je deportirala v ta-lonoek mleka. Pepika je bila nekoč pri njej. borišče v Strnišču (današnje Kidričevo). V kuharska pomočnica ... Po smrti svojega moža Rudolfa se je grofica znašla velikih finančnih težavah. Nekaj časa so ji pomagali grofovska družina Zichy iz Beltinec in veleposestnik Pitz iz Topolovec. Na koncu je morala prodati del zemljišča. Ob kapitulaciji Nemčije leta 1945 so grofico nagovarjali, naj zapusti Radgono in se odseli v Avstrijo, pa je odgovarjala, da ni nikomur storila nič žalega, zato se tudi ne bistvu je imela srečo, da je prišla živa od tam. Izselili so jo v Avstrijo, kjer je umrla leta 1949. Helena Funfkirchna je pokopana v Gradcu. (Lastnica originalne fotografije je Pavla Vajs iz G. Radgone. Podatke o družini grofa Funfkirchen je dal Jože Rogan oziroma so vzeti iz edicije Gradovi in dvorci v občini Gornja Radgona.) —iJoseoh Maria R, Od 25. aprUa do 30. maja i HOROSKOPEV 1 Pripravlja: Agencija Hogod | — ■ ----------- - za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen Tl p OVEN (21. ni. - 20. IV.) LEV STRELEC s, (22 X1. - 21. xn,) (23. VII. - 22. VIIL) revidnost ni nikoli odveč. Kaj je z obljubo, ki ste jo dali ^^plača se potruditi in vložiti nekaj več dela, ker to rezultat nekomu od bližnjih?! Zaplet, ki ga boste sami zakrivili, boste nesorazmerno višji od vloženega dela. Zabava bo nekaj prinesla, lahko to samo škoduje. Z bližnjim je treba uredili komuniciranje, tudi sami rešili, vendar to ne bo zastonj. Delati se preveč kar to zahtevalo razmislek. Tveganje bo potrebno, ker v tem ravi pogled in pesimizem bo izginil, V tisti zadevi je še vse odprto. Ne poskušajte se predstavljati drugačnega, kot ste, ker ker se zatika, čeprav vse skupaj ni vredno omembe. Na splošno pametnega, oe ni potrebno, nikomur ne koristi, najmanj pa vam. Prisluhniti to treba. Obremenitev bo velika, zato razmislite, kar bo zahtevalo razmislek. Tveganje bo potrebno, ker v tem je trenutna situacija dobra, toda razmere se lahko kaj hitro poslabšajo. Do sredine meseca ugodno za dogovarjanje. Osamljeni lahko najdete sorodno dušo. koliko ste sami sposobni prenesti. Sicer pomemben mesec na poklicnem področju V krogu prijateljev boste našli dobre trenutku ne morete veliko izgubiti, tudi zato, ker vam stoji ob strani Mars. Potovanje ne bo več želja, ampak resničnost, zato M BIK (21. IV - 21. V.) esec ljubezni in sreče. Zadeva se bo razvijala v I sogovornike. DEVICA (23. VIII. - 22. IX.) izkoristite vitalnost, pozabite na črnogledost. Nekdo se vam nekoliko pritisnite. Morda se preveč naprezate, zato želodec temu primerno reagira. Kamilica pomirja krče, bazilika krepi živce. M KOZOROG pozitivni smeri Odkrit ]X)govor to potreben, če hočete trezno 'Odločitev Tokrat bo tako, da bodo imeli drugi več energije, vam pa se enostavno ne bo dalo. Prevelika radovednost vas lahko Pripelje do tega, da boste izvedeli tisto, kar vas ne zanima. Nakup nove garderobe: ali je potreben ali se f" ; ' * ■ • — J.J rt .. 4 rt. rt ... rt . ■ ... . približuje. Ugotovite njegovo namero in šele takrat ukrepajte. Če je kaj nevarnega, potem je to v tem trenutku prenagljenost. Morate si vzeti več časa’ Da bo stvar ugodno rešena, se boste morali odpovedati eni ugodnosti. Odličen mesec, poln energije. (22. XII. - 20.1.) ,alo poglejte in razmislile, s kom ste si blizu, da ne bo priložnost. Nekdo vejiko_razm5l|^^^as^«ndai^egam^^ pokazati. v " saka stvar ima svojo n saka stvar ima svojo bo pokazala ugodna Ker boste znali hitro in energično ukrepati, boste osvojili neko srce. Zvezek, spomin. Najdite možnost, kako se sprostiti prevelikega razočaranja. Uspeh bo zaslužen. Bo pa povzročil tudi nekaj zavisti. Romantični april. Ljubezen obstaja, tudi če si tega nočete priznati. Onemu je vse jasno, zato ne prikrivajte, ker vam ne uspeva. Bodite pripravljeni, da se bo priložnost pokazala povsem drugje, kot boste pričakovali. Mesec s precej vese- DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) mero in mejo, zato pri zabavi ne D EHTNIC El Ija in ustvarjalnih dejavnosti. Ste že razmišljali, da bi se poskusili v vrtičkarstvu. J (23. IX.-22.X.) A7 imejo uspavati. Nova poznanstva, W zei obre novice vas ne smejo uspavati. Nova poznanstva. VODNAR (21.1. - 19. II.) " oana oiivc*« _ Pretiravajte. Kmalu bo prišlo do pomembne sprenwmbe. ki to vendar starih prijateljev ne pozabljajte Zdelo se vam bo smešno. zemite si kratek premor in čas za premislek Dobra novica ^-ahievala precej energije, da se dobra priložnost, da se zamislite željah. Tisto, kar se vam zdi pomembno, v resnici sploh ni ^ako Vznemirjanje zaradi tistega, kar ni pomembno, prinese V o temu primerne rezultate. V že potuje. Izzvali boste partnerja in nato zvedeli nekaj novega kar počnejo drugi, vendar mnenje o tem zadržite zase. Nekoliko Dolgčas kot že dolgo ne. Ne stojte križem rok, kajti sprememba njej znajdete. Dogodek bo | svojih načrtih in možnostih zamenjajte okolje ali kakšno osebo. Uspešno opravljeno delo bo večplastno koristno, poznalo se bo tudi na družbeni lestvici. Kar nekaj besednih dvobojev se vam obeta: na vaši strani inteligenca na oni silna moč, zato ne tvegajte preveč. Na kolo za zdravo je potrebna. Vsaka, ne ravno dobronamerna beseda, izrečena RAK telo! (22. VI. - 22. VII.) ŠKORPIJON glavi se vam »M plete, kar lahko privede do r«l.črdh (23. X. - 21. XI.) na vaš račun, naj vas ne prizadene preveč Končno pa morda je v njej tudi kanček resnice. Obdobje zahteva previdnost, saj se bodo različne nevarnosti kar vrstile Pravi čas za začetek resne telovadbe. isto se bo razkrilo, vendar ne boste ravno zadovoljni, RIBI as (20. II, - 20. III.) » bo neka stara čaprav b, lahko bllo la slabka. Dosežen cill za vsako oa™ aa dobra ^adeva 1 . * cirnrai DOzabili-, ki bo zahtevala lahko spremeni v drago solo. Pri poslu (v šoli) se bo začelo Naondn ovknd . prei ko ne pa tudi razočaranje. - -‘‘‘'O Ob določeni koncentrac^ ker je vdiS Jplolenih Na zadržuile se predlogo Kmalu prizadevnosti boste ugotovili, da vam ttdišne razmere celo so iih davno zamudili so uXrilIL''k1? z« uspeh na podmčiu » « X* pXm« ™st SsT"’ ““ “'“r “■ Izkoristite naklonjenost prijateljev m okolja. ' t« razresuo ničesar. svoj položaj. Pred vami je prekrasno ljubezensko leto. P^n v ninlkova prtlogaln Ima tudi sicer zvero z naravnim i.nnvlleo le bU- <** ’’’■ '' »Ifladu z Imenom In asociacijami, mesetn’"’ pen (tnaloj in pcnetranlnez (prodlralecj ter bil poln utinlHlv*! ipodirfll liilndraflk baa« --------------------------------- Izdela, ga Podjelje za informlranle.Odgovorcii urednik mntltnega časopisa )e Janko Volekr uredniki Pena so Bojan PečeK JožeRiluper In Irma Benko. Obhku(e ga Endre Gdnl^G folograftie skrbila Nataša Johnov 1ji Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emrl. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! P^n II april 2002 po Pen tepanje 42VKrNIK SRILANKA - Pinawella .;t -ij- ■ i t L zasluženi »penziji«, tekajo po deževnem gozdu, se prehranjujejo s hrano, ki jim jo dostavijo ljudje, se kopajo v reki... ■ Na nedeljski tržnici se zberejo prodajalci z vsega otoka in prodajajo prav vse, kar premorejo in pridelajo, mešajo se vonjave, okusi, ljudje ... Nedelja je za te ljudi plačilni dan, kjer se izkaže, ali bodo prodali svoje produkte in nahranili družino... Avtorja kratkega potopisa, Mirela Cvjetkovič in Boštjan Bertalanič, trdiva, da je svet prelep in da ga je treba spoznavati, še preden ga popolnoma uničimo. Popotovanja 50 ena najinih strasti in še kar mnogo sveta je pred nama... Na sUki sva pred ogromno levjo šapo pod gigirJyo- Kaj pravzaprav žene človeka, da se v sedanjih nevarnih časih potika po srednji Aziji, kjer je trenutno žarišče svetovnih problemov? Zakaj sploh potovati na otoško državico le streljaj jugovzhodno od najbolj južnega dela Indije Šrilanko, ki spada po navedbah FBI-ja med dvajset najbolj nevarnih držav na svetu? Le kje uspemo najti tisti kompromis med nespametnim pogumom in zdravim razumom, ki nam nekatere stvari priporoča, spet druge odsvetuje ... . I I I sirotišnica slonov, kjer le ti uživajo v l t; I 71 Save Democracy -Rešite demokracijo, volite proti nasilju je bil slogan letošnjih volitev na Šri-lanki. Res je zmagala demokracija, podpisano je bilo I premirje med novo Zlati tempelj Dambulla,kjer je v petih votlinah ročno izklesano svetišče budistov, vlado in starimi Ta- Po nespoštljivem obnašanju dveh nemških turistov so pred nekaj leti prepovedali fotografirMiJe v njem. Na sliki zgradba pod svetiščem. milsklmi tigri. V M Sigiriya - velika skala, na katero vodi 1200 zelo strmih stopnic, kjer je imelo svojo letno rezidenco kar nekaj kraljev Šrilanke ob približno petsto priležnicab, ki so jim krajšale čas... ^i- I <4^^^ Ogromne plantaže čajev na nekoliko višjih nadmorskih K.ndy)epoaebnomesto,stanovaidselma|ozanekai»ečodpreostalih----------------------------7' , / “ ^Inah. NaP»l|Si ča)ln«™tu so cejlonski prebivalcev Moka. sUkovIlo jezero z otočkom pa je skupaj s templjem Ljudski plesi, čeprav precei mdeutelski to tojltato p^lo«tojata j^ca,wso jta se^^^ zlatega zoba pravi simbol tega lepega mesta. eksotični, imajo enak namen in cilj kot pri nas: Britanci, ki so kar nekaj časa kolonializirali to deželo ^^11 t > A. r A)! preganjanje zla, kUc sreče, rodnosti in dobrote. ' Neokrnjena, prekrasna Mesta so pra-plaža z džunglo nepos- va mešanica , / redno ob obali je največji vseh vrst ljudi, 1 Ji m: magnet za turiste. Topel vozil, živali, vo-ocean, živobarvne korale njev, okusov... in slikovita lepota privab- V primerjavi z Ijata relativno malo turis- Evropo poteka tov: politične razmere so življenje dve preveč nestabilne za strm prestavi nižje, razvoj turizma in prav zato časa za spoz-so ljudje velikokrat nepok- navanje in po-varjeni, preprosti In iskre- govor je na A j no prijazni. pretek... Mite; 11^- 4 T' y I VESTNIK43 po p®" tepanje april 2002 I RAJ Z NAPAKO Praktično vodi edina pot na ta prečudoviti, nasprotij poln otok v Indijskem oceanu z letalom. Edino civilno letališče Katunayake Bandaranaike je ob sedanjem glavnem mestu Colombu Že na prvem koraku ti dajo vedeti, da je v deželi nekaj narobe. Vojska, bunkerji, helikopterji in letala v stalni pripravljenosti; vojaške kontrolne točke pa so posejane enakomerno po vsej državi, Ze venska naveza je bila pripravljena na vse... Po dvodnevnem usklajevanju cen in pogojev ter uspešni sklenitvi kupčije nas je šofer Priyantha že peljal proti Pinna-weli, ki je državna sirotišnica slonov. Približno 60 slonov, ki zaradi različnih vzrokov (rojstvo v ujetništvu, starost, invalidnost ...) niso več zaposleni kot delovne živali v džungli, je sredi trop- nekaj časa namreč poteka konflikt med skega gozda predramilo vsakega člove vpčinslfimi nrvotnimi prebivalci dežele ka, prav uživali so v svoji težko pris-SingXzijci in manjšinskimi iz Indije luženi -penziji«. Prehranjevanje, kopanje J® trebuh prazen, oči priprte, ognja nad temenom ni. stopali sta zamaknjeni: uvoženimi Tamilci. Le-ti so bili pred v reki, poležavanje in poziranje turistom, sampa ezi... stoletji le poceni skoraj zastonj delovna ki s plačano vstopnino financirajo podnebnih razmerah sploh zmore sobica tako za skromnega popotnika ’ ... ustanovo, daobiskovalcu zadoščenje, da uspevati, Kandy je raj za pridelovalce in kot tudi petičnega turista, zato lahko Pollonaruwa: Buda v zadnjem stadiju obstoja: nirvani - to stanje spoznamo po tem, da sila, že nekaj desetletij pa zahteva njiho- , - . . . _ . va skrajna skupina Tamilski tigri samos- sloni tam niso zgolj figure za zabavo prodajalce žlahtnih kovin m kamnov, priporočiva Srilanko prav vsakemu kot tojnost in kar polovico ozemlja otoka, turistov. Po slovesu od šrilanških slonov, zlato, srebro in dragi kamni so skoraj lepo, poceni in zanimivo destinacijo. velikega za približno tri Slovenije. Svoje ki so sicer nekoliko manjši od indijskih, nesramno poceni. Evropski, japonski in Najcenejša prenočišča so v t. i. >' 1 i[ 'S potem, dan po volitvah, pristaneva na Šrilanki, nekdanjem Cejlonu, midva ... Na srečo se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Po nekajdnevnem preštevanju glasov je močno zmagala zelena stranka, podpisala premirje s Tamilskimi tigri in začela pogajanja. 'I Prav olajšujoča novica za popotnike, ki 4|S®66 I ■ želijo mirno in z užitkom spoznati deželo in njene ljudi. Šrilanka je namreč dežela, ki je kulturno, rasno, jezikovno in zelo raznolika. Približno 70 % Sicer pa je ročno obiranje in predvsem okusov, če se le sprehajaš po nedeljski predelovanje čaja zelo zamuden in tržnici ali pa če si celo drzneš kaj kupiti nevaren proces^ kar dokazuje tudi veliko oz, zbarantati na ulici. Ker so prav vsi invalidov,'ki solzgubifi ob opravljanju Azijci znani kot odlični trgovci, si je treba svojega dela kak del telesa in smo jih vzeti veliko časa za nacionalni šport zelo pogosto srečevali. Po obveznem številka ena. Pri tem pa ne misliva na postanku in nakupu odličnih čajev nas najbolj popularen šport, kjer so Šrilan- je pot vodila čez stotnijo hribov s čani aktualni svetovni prvaki, kriket. plantažami v sotesko reke Mahaweli ampak na barantanje. Prej ali slej je Ganga, kjer nas je znova in znova očarala narava; slap za slapom, prvi lepši od drugega, drugi višji od prvega. Med drugim izveva, da so posneli na tem vsak, še tako vajen fiksnih cen, padel v spiralo barantanj in pogajanj. Četudi so bili določeni proizvodi smešno poceni, je bilo treba barantati, saj le-to pred- neokrnjenem koščku sveta pred dob- stavi ja kar način razmišljanja. naravno zelo raznonna. rnuiujiu y botaničnem vrtu Peradeniya je med , celotnega prebivalstva (pribl. 18 miljo- stotnijo dreves eno zasadil tudi nekdanji j novi je budistov, nekje 15 % je hindujcev, veliki prijatelj Šrilanke maršal Josip Broz In v tei - Tito, ki se je v časih neuvrščenih rad 1 8 % muslimanov in 7 % katolikov. In v tej v državi konflikt ne izvira iz verskih. družil z dinastijo predsednikov Šrilanke, .■> družino Bandaranayke ampak iz nacionalnih vzrokov?! Uradni jeziki so kar trije: singalezijski, tamilski in angleški. Del ki ga zasedajo Tamilski Čeprav danes le ruševine, ostanki tigri fe izoliran in omejen na severni in templjev, knjižnic m drujh stavb doka- Vsakdo odsvetuje zujejo stopnjo razvoja tedanjih prebival- J azijska kultura dosegala visok nivo. templjev, knjižnic in drugih stavb doka- < iv J.V vzhodni del države. odhod v sicer čudovite kraje, kot sta recimo Jaffna in Triconmalee, saj je vsakdan vse preveč negotov... cev otoka. Indijski zavojevalci, kasneje tudi evropski kolonialisti, so te kraje velikokrat opustošili, a so domačini zmeraj znova vzniknili na istem mestu ali pa kje drugje na otoku. Naposled so Najino dvotedensko popotovanje sva začela z nekajdnevnim aklimatizira- . aceia z neKaj _ 20 C na vzpostavili mesto, katerega gospodarji njem s takratnih evropsKin '■ - - --- - "C. V decembru je to, I? R •»rt. njihovih + 32 _ ,, Verjemite mi, prijetno opravilo, V le ovis-kem mestecu Hikkaduwa sva upoca^ nila življenjske procese, uskladila rea cije in obnašanje z lagodnim azijskim tempom in se lotila priprav za popo o so bili vedno le sami, nihče jih ni uspel _ pregnati, kot se je to zgodilo v prej omenjenima mestoma Anuradhapura in Polonnaruwa: zgradili so Kandy. , '■it Vanje. Pod senco kokosovih palm in ob 27 “C čudovitem morju z temperaturo Kandy je mesto v osrčju države na nadmorski višini približno 600 m, kjer se spusti nočna temperatura na za njih zelo hladnih 18 “C. Seveda tudi tukaj ne , Promet na otoku je grozljiv, Ker vozijo J po levi strani, je to za nas še dodatna I oteževalna okoliščina: na ozkih in j luknjastih cestah se srečujejo pomanj-] kljivi tovornjaki, prenapolnjeni avtobusi, trobeči avtomobih, glasni mopedi (tufe-tuki) in mirno sprehajajoče se krave. I Edino pravilo, na katero se velja zanesti, I je to, da tujci njihovega načina vožnje I nikakor ne moremo doumeti. Včasih je i uspešnejši tisti, ki je večji, spet drugič I tisti, ki bolj trobi, tretjič tisti, ki se mora zapeljati s ceste, da ubeži nasproti vštric I vozečima voziloma ... zato odsvetujeva, da bi kdorkoli, ki ni domačin, skušal postati aktiven udeleženec prometa po . teh cestah. ■ Zakaj pravzaprav potovati na Šri-lanko? To je multikulturna dežela z bogato zgodovino in kulturo, raznolikim živalstvom in rastlinjem, gorami, rekami in neokrnjeno obalo. Sožitje in ubranost med religijami nekako zbledita ob rimi štiridesetimi leti film Most na reki mednacionalnem konfliktu, vendar je vse to prehitro minevalo. Prvi pr^y lem je bil, kako potovati po otoku? Lokat na transportna sredstva - vlak, avto us - so smešno poceni, a tudi žalostno p^ časna, zato je bilo treba najti sicer draz 10. aveliko hitrejšo rešitev. S še nekaj po- potniki sva združila voljo in denar m - - OVO- Ut-*-!** ’ --f , skupaj smo najeli kiombi s šoferjem, ie obvladal tamkajšnje džungelske ces razmere, in špansko-avstrijsko-s o moremo mimo templja, ki je tokrat Kwai. In ljudje potujejo, da bi videli prav preprosti in vsakdanji ljudje poimenovan kot tempelj zlatega budi- pokrajino, ki jo vidijo v tem filmu ,. pričarajo duha dežele, ki predstavlja Po petih dneh popotovanja po otoku velik preskok iz urbanega evropskega nega zoba. Tam domujejo tudi t. i. kan- 1 _ dviski plesi, ki ponazarjajo ljudske obi- in deljenja sob z nočnimi gosti - kuščarji, dirjajočega vsakdanjika v dimenzijo. čaje preprostega človeka. V osrčju Kan-dyja je slikovito jezero, vegetacija pa že postaja manj tropska. Nekaj kilometrov stran je tudi eden najlepših botaničnih plaže, džungla, večno poletje, korale in hrošči in komarji - je sledil seveda še kjer čas ne predstavlja tako močnega zadnji del popotovanja, poimenovan parametra, kjer je ura vredna manj, dopust in uživanje. Čisto morje, peščene zato pa sta največ vredna prijaznost in nasmešek, ki se velikokrat meri v nam vrtov sveta Paradeniya, kjer najdemo prijazni ljudje šobili jamstvo za uspešno nerazumljenih enotah, pa vendarle rastlinstvo celotnega planeta, ki v teh opravljanje te naloge. Na otoku se najde znova in znova zbudi odobravanja. 1 2 april 2002 Pen rockregerep 44 VESTNIK Priprave za Talin potekajo sto na uro. Razpoloženje po Emi se še ni poleglo. Še vedno se piše, še vedno se ogromno govori, to je v bistvu zastonj reklama. Ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Kličejo nas z radijskih postaj po Evropi. Snemale smo za francosko nacionalno televizijo, bili so zelo navdušeni. Veliko ponudb za nastope dobivamo iz različnih klubov in festivalov. 12. aprila smo nastopale v Opatiji, 13. aprila pa smo se na povabilo nemških televizijskih hiš MTV in RTL v Munchnu udeležile izbora travestita Nemčije, kjer smo bile članice strokovne žirije, predstavile pa smo tudi nemško različico naše pesmi Samo ljubezen. E Naj povem, da se na vsak nastop skrbno pripravimo ob pitju kavice in čajčkov, ki nam jih kuha Daphne. Ona je namreč naša gospodinja. Vse zlika, vse pripravi, zlošči čevlje ... Jaz sem PR-ovka, Emperatriz pa je maskerka. Za nego uporabljamo posebne preparate. ki jih pred britjem vtremo v kožo, da nas ne pika in ne peče To ni navadno britje Ženske tega ne veste Naš obraz mora biti namreč gladek kot »otroška ritka«. Potem sledi britje po telesu. Za ličenje uporabljamo profesionalno kozmetiko Cnolein in Skrinface, Diorjeva senčila in maškare za trepalnice znamke Masfaktor. Pri ličenju nam z nasveti pomaga strokovna sodelavka Aljana Hajdinjak, za pričeske pa skrbi Meta Podkrajšek. Sodelujemo tudi z Maretom Filipičem, ki ima ogromno lasulj in zelo obvlada te stvari. Naš član družine je tudi Uroš Balantič s študijem Oktober. Omenjena ekipa bo za nas poskrbela tudi v Estoniji. Tja potujemo 20. aprila, vrnile pa se bomo 26. aprila. Vsak dan bomo stevardese, sicer vedno v drugi obleki, z drugim dizajnom. Tbdi v soboto, 25. maja, bomo nastopile kot stevardese, več pa ne smem izdatL starešinka, s tem postom pa se ukvarja od svojega 15. leta, torej dobrih 8 let. Emperatriz je bila leta 1997 na Nizem-skem izbrana za 2. spremljevalko Miss travestita Evrope. Daphne se s tem ukvarja dobrih pet let, jaz pa sem pravzaprav še cicibanka, s tem se namreč ukvarjam Šele tretje leto. Emperatriz je bila pred kratkim stara 23 let, jaz bom praznovala 23. rojstni dan v juniju. Najstarejša je Daphne, stara je 29 let. Smo trojka, ki je zelo močna. Smo magična energija. Kar meša se nam, ko smo skupaj. S t I I I® ,, f Usodna je bila Helenina zelena obleka Prvič sem nastopila na Evropskem kongresu delovne terapije, ki so ga pripravili na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani, kjer študiram. Nastopila sem, ker so me prepričale moje profesorice. Daphne, ki sem jo že poznala mi je takrat posodila tudi eno od oblek. Moja prva obleka, ki sem jo v življenju oblekla pa je bila znamenita zelena obleka Alana Hranitelja, ki jo je nosila Helena Blagne na podelitvi Glasbenih petelinov. Od takrat z Daphne tudi sodelujeva. Ker sva Zmagovalke letošnje Eme -Sestre, ki bodo zastopale držacvo letošnji popevki Evro-vizije v Talinu, so dodobra razburkale slovensko javnost. Svoje občutke, načrte in želje vam v tokratnem Penu razkriva Sestra Marlena (Tomaž Mihalič iz Radelj ob J Dravi). d I I I I IZPOVED IN NAPOVED SESTRE MARLENE Koreografija bo malce spremenjena. Pripravlja jo zelo znani koreograf iz Celja Igor Igen. Back vokalisti ostajajo enaki. Gre za naše prijatelje, vrhunske slovenske glasbenike. Jadranko Juras, Mateja Brodarja in Anžeja Langusa. Z nami bodo potovali v Talin tudi avtorji skladbe Robert, Barbara in Shatzi Pešut ter naš menedžer Uroš Balantič. 20. maja nas bo v Talinu najprej sprejel župan, 21. maja pa bomo pripravili na povabilo nemške televizije z evrovizijskimi predstavniki Nemčije, Avstrije in Švice predstavitveni večer. Vse bo snemala nemška televizija ZDE Tam bo zagotovo vžgalo tudi moje jodlanje. 22. maja potujemo na Švedsko. Tam bomo posnele talk šov, ki ga bodo na švedski televiziji objavili v petek, 24. maja, torej dan pred Evroson-gom. Švedi so veliki favoriti, zame zmagovalci. Naj povem, da se Sestre ves čas tudi glasbeno izobražujemo. Sama to počnem pri Diegu Bariosu Rossu, Daphne in Emperatriz pa se izobražujeta pri Jadranki Juras. Delamo sto na uro. Kar je prav. Mlade smo, energije imamo veliko, idej tudi. Možnosti so se nam zdaj končno odprle, zato jih moramo kar najbolje izkoristiti. Samo ljubezen tudi v nemščini ] v teh dneh je izšla naša prva plošča z. I zmagovalko Eme v slovenskem in nem- I škem jeziku, s čudovito naslovnico in I priloženim besedilom. Minuli teden smo z režiserjem Venijem Emeršičem, našim prijateljem, posnele tudi videospot za našo skladbo. Da ne bo pomote. Sestre smo travestiti. Smo čisto običajm fantje, ki se, namesto da gremo v službo v pekarno, za tekoči ; trak, popravljat avtomobile ali v pisarno, I oblečemo v ženske in nastopamo ter si na I ta način sluzimo kruh. Emperatriz je naša I il /r lii želeli nastopati kot trio, se nama je na začetku pridružila Šarlota, ki je zdaj že v pokoju, s tem se namreč ne ukvarja več. Naveličala se je britja, maskiranja in mazanja. Zdaj mu je po moje zelo žal. Zdaj je namreč spet on. Nepopisno je bU vesel naše zmage, saj je tudi sam velik oboževalec Evrosonga. Na snemanju videospota za Magnificovo skladbo Halo gospodična sva z Daphne spoznali Emperatriz. Bila je namreč maskerka In tako smo postale prijateljice. Šarlota se je takrat odločila, da ne bo več nastopala, potrebovali sva tretjo članico in Emperatriz je bila takoj za to. Umetniško ime Marlena so mi izbrale moje profesorice: Cecilija Lebar, Vita Marušič in Marija Marušič - zlata trojka na Visoki šoli za zdravstvo, kjer sem absolventka. Čeprav ostaja moja prva ljubezen glasba, si želim nadaljevati študij in končati tudi magisterij v tujini. Odločila sem se za študij umetnostne terapije, v katero sodi tudi terapija z glasbo. I f Glasba je zame nekaj najlepšega, zato ne razumem, zakaj nas ljudje obsojajo. Evrosong je bil naš družinski praznik Nočejo razumeti, da je to umetnost, da je to »show biznis«, ker se s tem ne ukvarjajo. Jaz sem širok človek. Tudi jaz bi lahko rekla, da ne razumem, kako lahko ljudje sedijo v pisarni. Jaz ne morem. Jaz sem človek, ki mora biti med ljudmi. Tudi sama bi se lahko delala neumno in tega ne bi mogla razumeti. Ampak jaz jih razumem in ni mi težko, zato bi rada, da bi ljudje razumeli tudi nas. O tem, kar se mi zdaj dogaja, o popularnosti, sem sanjala že kot petletni otrok. Staršem sem vedno, ko smo spremljali Evrosong, govorila: mamica zlata in ati, jaz bom na tem velikem odru nekoč še prepevala. Evrosong je bil namreč pri nas v družini pravi praznik. Zapisovala sem si vsa besedila, vse izvajalce, snemala na kasete in prepevala. V ponedeljek sem tl 1 znala že vse pesmi na pamet. Še zdaj jih znam. Moja družina je bila ob naši zmagi zelo vesela, hkrati pa se je tudi zbala za nas. V nedeljo, ko se je usul ves ta plaz kritik, me je mama poklicala in rekla: »Joj, škoda, da niste bile druge.« Razumem jo, saj želijo starši svojemu otroku najboljše. Tbdi jaz bom imela nekoč otroke. Svoje. Čeprav sem si že od malega želela, da bi kakšnega otroka tudi posvojila. To se mi je zdelo vedno pravo božje poslanstvo. Zakaj narediti še eno življenje, ce lahko enega rešiš? Moja največja želja je, da bi se Sestre na Evrosongu dobro odrezale. To je po moje največ, kar se nam lahko zgodi. Rada bi, da bi naredile dober vtis in da bi pesem odpele tako, kot znamo. Kar se sporazumevanja v Estoniji, Nemčiji in na Švedskem tiče, se ne bojim. Angleščina in nemščina mi ne povzročata težav, čeprav angleščine ne maram. Zelo všeč pa mi je flamščina. In če že govorim o željah, bi si želela nekoč živeti v Belgiji. To je namreč moja sanjska dežela. V nje) živijo odprti ljudje, lepi ljudje, topli ljudje. Belgija je dežela s čudovito pokrajino. V njej človek najde svoj mir. Želim si in prepričana sem, da bodo ljudje našo pesem še prepevali. In da se bodo ukvarjali predvsem sami s seboj. Naj bodo srečni pri tem, kar počnejo. Naj raje pomagajo, če lahko, in naj ne pričakujejo, da se jim bo vse takoj vrnilo. V življenju se tako ali tako vse vrne, kar damo. Če damo slabo, se bo slabo trikrat vrnilo. Vsem Prekmurkam in Prekmucem, Prlekinjam in Prlekom, Štajerkam in Štajercem ter vsem ljudem, ki so pozitivno naravnani, ki imajo radi sebe in druge ljudi, ki imajo radi dobre stvari, pa želim, da bi v življenju samd želi. . VAŠA SESTRA MARLENA 1 VESTNIK 45 Pen scena april 2002 2 To smo mi: HHI 4. v Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (predšolska vzgoja) »A šlo je « Ni . I ' r*' „ i*; I D £t 1':,' rfit- -J 4 11 i .-1'1 •' bn 4 v smo' Andreja Antolin, Sonja Baligač, Lidija Berke, Aleksandra Bunderla, Natalija Čeh, Dunja Fartek, Petra riecar Nataša Risar, Simona Flisar, Doris Holsedl, Katja Kerčmar, Janja Kolarič, Doroteja Korosa, Katja Kovačič, Tania Kranjc. Petra Lebar, Andreja Majcen, Katja Mavrin, Nuša Mecilošek, Bojana Mihorič, Maja Raj, Nina Semler, Danijela Slavic, Monika Smodiš, Sanja Smrekar, Barbara Šiplič, Mirjam Škafar, Nataša Škraban, Suzana Spilak, Nina Tomažič in Valerija Tretinjak. pravijo dekleta < Oh, kako daleč seže spomin na 31. avgust 1998, ko smo prvič prestopile prag Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, smer pedagoška vzgoja. V sebi smo čutile strah in tesnobo pred novim, srednješolskim življenjem. A vsaka pri sebi se ga je veselila kot novega koraka v svet samostojnosti. Videti dvaintrideset novih obrazov naenkrat in se zavedati, da boš z njimi cela štiri leta šolanja, in hkrati upati, da se bomo razumele, ni prav lahko. A šlo je .„ in zdržale smo, saj smo postale prave prijateljice. Smo dober razred na šoli, pridne in polne energije. Za vse to pa se lahko zahvalimo našemu razredniku profesorju Francu Toriču, ki nas je vsa ta leta spodbujal in verjel v nas. Umag, VVeinebene in Santorin! so kraji, kjer smo preživele nekaj nepozabnih trenutkov in utrdile naše prijateljske vezi. Zal nas loči od konca šolanja le še dober mesec, nato pa bodo vsa naša doživetja v srednji šoli le še spomini... Spomini, ki bodo nepozabni. Upamo, da bomo uspešno opravile poklicno maturo in da bo vsaka od nas uresničila svoje sanje. Petra F. Fantje in dekleta, kako smo si različni! Vaše pesmi Naj se ne vlečejo skupaj kot kumare D ekJeta in fantje hitro ugotovijo, da so si različni, najprej po videzu, kaj kmalu pa tudi po interesih, mne- njih in še čem. Včasih se med seboj bolje razumejo dekleta in jim fantje nagajajo, včasih pa lahko spet dekleta motijo fantovsko družbo. Potem pa pridejo trenutki in leta, ko so zelo radi skupaj in se imajo prav lepo. Pogovarjajo se, se šalijo, zafrkavajo in prav veliko smejijo. Pa kaj bi eni brez drugih. Na to temo, o fantih in dekletih, smo razpravljali s sedmošolcema Robertom Germom iz 7. a in Majo Šebjanič iz 7. b ter osmošolcema Martino Veren iz 8. b in Goranom Drvaričem iz 8. c osnovne šole Puconci. No. naj najprej razčistimo, v čem je razlika med dekleti in fanti? Goran: Dečke zanimata nogomet in košarka, deklice pa odbojka Martina: Dečki so bolj na igrišču kot dekleta so bolj športno usmerjeni. Kaj pa delajo dekleta? Goran: Dekleta pa ta čas navijajo. Ko ste deklice skupaj, o čem se pogovarjate? Martina: O fantih, ha ha ha. Kateri je kateri všeč, kateri se dobro oblači, a sen je po duši. Maja: O modi, ali pa če se je zgodilo kaj novega, kaj takšnega, kar nas zanima. D čem pa se potem fantje pogovarjate? Goran- O računalnikih, kaj smo gledali po televiziji Pa tudi o dekletih, kako je katera l^pa, kakšna je ta, kako je ta seksi, kakšne frizure imajo ... Pogovarjamo se tudi o ob- , kaj kupili. Če smo bili ob koncu tedna na tekmi, pa pokomentiramo še Robert: O vsem, kar pač dečke zanima. kkah, kje smo *^aj pa ho ste v mešani družbi, kaj sc potem Pogovarjale? Robert: Takrat se tema pogovora nekoliko o šolah. spremeni. Bolj se pogovarjamo Goran: Na primer o problemih, ocer ^di o vajah za valeto. . _ Martina: Ko smo skupaj, se , ^0 o rojstnih dnevih, kako bo kdo prazn - klartina: Ko I ■^3 Od levfe ^mi desni sedijo t [ Svilena krila Kdo poljublja tvoje ustnice, kdo šepeta, ostani še, Dragi, ti si moj cvet, življenja oda in rajski svet, zato razprla bom svilena krila, s svojo ljubeznijo te pokrila in svoja čustva ti izlila, najina ljubezen bo simfonija. Sonja S, Goran D, iz 8. e, Maja S, iz 7. b, Martina V. iz 8. b in Robert G. iz 7. a. Foto: A. N. R. R. če bo, kako bomo skupaj, skupaj se pripravljamo na akcijo Veter v laseh. Mislim, da se zelo dobro razumemo z našimi fanti. Maja: Mi se z našimi fanti bolj malo družimo,.wpr PERZIJSKI KAAU VPLIVEN Človek ROMAN CLAUDA AHETA IGRALKA HArVVORTM ANGSVETLO prvo v ČAJU 'viTal AHAČIČ eden OD mušketirjev NOG,KLUB N Luuuia RAZPREDEL- NICA ONI MAlLACH (W1LHELM| JV ^ElT Balkana ""jS^apT^ etSIRjdnfn BOG SONCA PR/TOK BELEGA MORJA a BlSLUE SRBSKA PISATEUICA (JARA) ^TEKST ETBIN UlPkA^AV NUKLEARKI NAČIN "SIRBBir VAKABITOV V1XIHA“ PTICA apriSki VELETOK KONRAO ADEMAUBR razkraja VLAŽEN LES ENOTA LOKALNE SAMO- UPRAVE Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: KRISTAM ^SvaSET SLOVENSKI ZGODOVINAR (LOJZE) naftna DRUŽBA EVGEN JURIČ SAm COLMK TV MREŽA KM Ml:. RAflOMlRA JLdULUlkl POUTOLOG (VUUMlR) OEBEUL PALICA JAPONSKA LUKANA HOnIuju CESTNI PRELAZ NA VELEBfTU ERNEST NOVAK ■? r- Pčnova nagradna križanka CESTNI DELAVEC, AKIRA KUROSAVA, PAKISTAN, TREN, ARARA, LAS, ANT, TODD, TANKO, SEŽIG, RAMON, INČ, NAPOVEDOVALEC, AASEN, DANAKIL, L16ERA-TOR, RIMA, IMAGE, NAJD, MER, NIKOTIN, KERR, KARNEVAL, PASIV, RA, EREMIT, CIKORIJA, BAN6, IKAR, LIK, LICENCA, IRKA, OČ, 0ENE8, TAJANJE, ACMAN, CARINA, ASANA, SERENA, JN, ENA, ARtSiMA, NEVERA, EMA, AKNA, OCENA, GENERALŠTAB, NAGY, DOVER, RT, CARISTKA 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Dejan Jančarič, NoršincI 48, 9221 Martjanci B CM O e N 2. NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ; Cvetka Kovač, Košarovci 24, 9206 Križevci v Prek. 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Janja Mihorič, Novci 9, 9240 Ljutomer ištvan Feher, Filovci 1 a, 9222 Bogojina Robi Voros, Kolodvorska 29 a, 9220 Lendava Tl S X a o O 09 03 u-S = S 0» ■^5 Melita Potočnik, Soboška 10, Bakovci, 9000 M. Sobota g, g Klemen Pokrivač, Ciril Metodova 3, 9250 G, Radgona ® n n Od nagrad; 1. Nagrada v vrednosti 10,000 SIT 2. Kuharska knjiga Boug žegnjaj, 3, Čestitka na radiu Murski val, 4, Vestnikova majica, 5, Vestnikov! copati. Tako, zdaj pa na delo in čim manj besed o tem. Rešitev Penove nagradne križanke pošljite na Uredništvo Vestnika, Ul. arh. Novaka 13, s pripisom Penova nagradna križanka do vključno petka, 3, maja 2002, Sodelovanje pri reševanju kri- zanke je tajno, zato ne priporočamo, da o tem govorite naokrog. Tisti, ki bodo križanko pravilno rešili, imajo možnost, da bodo izžrebani za eno od petih Kmetje iz Bolehnečic svoje zemlje ne prodajo sosedom Vas trdnih grunfttrjev v Gančanih se pripravljajo na 1. maj Razkošne [ acije S A ,1, O ‘rdnosti kmečkega življa v Boleh- P g ’'®čicih pričajo razkošne domač je. »Tam, kjer pisana so polja...«bi lahko začel pisati ta utrinek iz Bolehnečic na Murskem polju. Od nekdaj je to vas trdnih gruntarjev. To potrjujejo tudi tukajšnje obcestne razkošne domačije, Bolehnečic! so obcestna vas na severni strani Ščavniške doline. Premorejo stotnijo in pol prebivalcev, ki se od nekdaj ubadajo s poljedelstvom in živinorejo. Precej pa jih je danes zaposlenih v podjetjih v večjih središčih Znani so po prašičereji, perutninarstvu, mlečnih izdelkih. Nekoč so imeli v kraju parno mlatilnico in mlin ob Ščavnici. Kraj je prvič omenjen leta 1445, ko je štel že-19 hiš. O prebivalcih kroži precej šegavih in tudi resnih pripovedi Kot je napisal Juš Makovec v svojem delu od Mure do goric, tukajšnji prebivalci ne prodajo zemlje sosedom. Kadar je kaj naprodaj, kupijo takoj vaščani. Tukaj so doma zelo delovni ljudje. V svoji delovni vnemi menda požanjejo že vse zeleno, še preden dozori, le ajdo belo Že okoli sto let prirejajo vedro. Ob tej priložnosti so nekoč poravnavali hišni gospodarji manjše spore med vaščani. In razsodba je bila za vas zakon, t-fedro mora pripraviti vsak novi gospodar. Včasih so ob tej priložnosti spili le 12 litrov vina, zdaj ga 150 In prebivalci so v glavnem zdravi. Po imenu vasi sodeč, bi človek pričakoval nasprotno. ** z ir ' "5' Davnega leta 1919 so v Gančanih prvič postaviti mlaj v čast praznika dela. Običaj se je ohranil v današnji čas. Že nekaj let poskrbijo za postavitev mlaja osemnajstletniki. Letos so to mladinke in mladinci, rojeni 1984. leta. Čeprav jih ni veliko, so se vseeno organiziral! in že od januarja pripravljajo rože in trakove iz krep papirja, s čimer bodo 30. aprila okrasili smrekov vršič, ki ga bodo potem ponesli po vasi in na koncu skupaj z okrog dvajsetmetrskim steblom spojili in ga ročno postavili na nogometnem igrišču. Potem bosta ustrezen kulturni program in kresovanje. To bo pravi vaški praznik, - Foto: Tonček Horvat Pen-------- ralci Pena se predstavljaj^ Upokojeni mizar, ki se — _ _ ______——zanima za preteklost ?!• n .4 Danes si lahko skoraj vsak privošči avto; če že ne novega, pa vsaj rabljenega. Jaz pa sem bil zelo srečen, ko sem se lahko zapeljal z mopedom na štiri prestave Tomos Tl2. Ivan Koren z Račkega V ' »V obče je naš slovenski kmet tako zelo v dolgove zabredel, da mu je komaj pomoči še. f Vzroki so različni. Nekoliko je sam kriv, nekoliko je zakrivila država, dežela, okraj, občina. ( ki so kmeta z davkom preoblagale, a ga ne svarile in učile, kako bi si nadomestil velike te vsote, ki jih je v javno blagajno plačevati moral. A za svoje sedanje revščine je kmet dostikrat tudi sam kriv. So rodovitni kraji, kjer kmetu zemlja v dobrih letinah vsega dovolj obrodi. Kmet mora pa pri takih letinah si nekoliko opomoči, t. j. dolgove prejšnjih J let poravnati ali za bodoče slabe čase si česa prihraniti. Kmet mora gledati, da spravi j razne pridelke v denar. Ali kdor to pozimi že snede, kar si je v jeseni pridelal; kdor ' pridelano vince sam popije, kdor izrejeno purco sam pohrusta -ta v hudih časih krušne ( skorice imel ne bo Tako je zapisal Slovenski I gospodar - list, ljudstvu v ■ « 23 ( ( ■■■! i I T I t i poduk-27 februarja 1879 ' ' pkrbno paziva. Sicerpa, če naj še , , . , - , , , ; To pa je moja legitimacijska t kaj povem o svoji službi, potem iela, HaJeregavec'elninov ^uKa iz zgodnje mladosti, imam zvezanih v knjigo in ' ga velikokrat prebiram, zlasti članke, ki se nanašajo na kmeta. Ugotavljam, da ljudem, ki delajo na zemlji, skoraj nikoli ni bilo I lahko. Morda je bilo (za j tedanje razmere) nekoliko Sem Ivan Koren, rojen 1938 leta v Okoslavcih, v naselju, ki so mu nekoč rekli Županstvo grofov Leslie. Mati Jožefa in oče Alojz sta imela pet otrok. Jaz sem najstarejši. Krstiti sta me dala za Ivana, bratje in sestre pa so: Franc, Knjige so moje največje prijateljice. Rad pa prebiram tudi vezane letnike Slovenskega gospodarja, ki je izhajal še za časa Avstro-Ogrske boljše v nekem obdobju Justina. Alojz in Jožica Očitno so vladavine cesarice Marije Terezije... I mi bke sojenice naklonjene, saj sem bil najmanj dvakrat v smrtni nevarnost, vendar sem ostal živ. Ko sem bil star dve leti, se je vžgalo perilo na domači razmajani krušni peči. Mimo je pripeljal kočijaž, ki je peljal pošto od Sv. Jurija ob Ščavnici proti Rade n-cem, in ko je opazil dim, je stekel v hišo in me rešil gotove smrti Drugič pasem bd vsmrtni nevarnosti 14. julija 1945. leta, ko sem bU star sedem let: s petletnim bratom sva razbijala po granati, ki sva jo nekje našla, odjeknila je eksplozija, ki je brata ubila, mene pa hudo poškodovala, a sem se izvlekel. Žalostno. In prav zato sem si ta datum zapomnil za vse večne čase Po osnovni šoli, ki sem jo peš obiskoval pri Svetem Juriju ob Ščavnici, sem odšel za mizarskega vajenca k mojstru Francu Kosiju na Kapelski Vrh, poklicno šolo pa sem končal na Ptuju Do vojaščine, ki sem jo sluzil dve leti v Vranju v južni Srbiji, sem delal pri mojstru, potem pa sem se zaposlil v Marlesu v Mariboru. Vmes sem se tudi poročil s trgovko Mariio- Miciko z Račkega Vrha. V tem kraju sva si tudi zgradila hišo in dala življenje trem otrokom, ki pa so že odrasli: Simona, je učiteljica na OŠ Radenci, Marjan dela v Reflexu, Jasna pa je tudi zelo pridna, saj uspešno študira na pravni fakulteti v Ma- '13* brsi^i |l 1' Velik in majhen Postni čas je mimo in pari, ki se imajo radi, se spet lahko ženijo oz. možijo. In ob tem so Še vedno dobrodošli tudi pozvaeini. Ta funkcija je dokaj prijetna, a obenem zahtevna, zato so začeli v polanski občini že zdaj usposabljati mladeniča Alena Kovača iz Brezovice. Njegov mentor je Jožef Zver iz Male Polane. Malemu pozvačinu je dovoljeno skoraj vse kot velikemu, razen ježanja občutljivega mesta pri ženskah. Z ženo Marijo - Miciko sva poročena od 1967. leta in se ves čas lepo razumeva. Ona ujčka razigranega vnučka s Tima, ki je bil tedaj star šest mesecev, jaz pa sem rta posnetku videti nekam zamišljen, — Štefan L. Soboča** i riboru Sin in snaha sta nama z Sženo podarila štiriletnega Šantlja, hčerka in zet pa dveletnega vnučka Tima, ki ga občasno tudi tole: po desetih letih dela v Mariboru sem se zaposlil v Elradu v G Radgoni, od koder sem odšel v pokoj. Čeprav v Radgoni nisem delal v lesarstvu oziroma mizarstvu, seveda nisem pozabil dela z lesom, saj je treba nenehno kaj popravljati. Res pa je tudi, da nisem žrtev poklica, kar pomeni, da živim bolj umirjeno upokojensko življenje. No. obdelujemo pa tudi nekaj zemlje. Srečen sem. ko se lahko posvetim prebiranju starih časo ! I Posnetek je iz Maribora, kjer sem delal v Marlesu, Jaz sem na desni, na levi pa je sodelavec, čigar imena se ne spomnim več. > v J K pisov, knjig, knjižic, odločb, potrdil .... saj tako spoznavam nekdanje življenje in, če hočete, tudi birokracijo. Sem član Zgodovinskega društva G. Radgona in v njegovo glasilo včasih tudi kaj napišem. V živem spominu mi ostaja povojna obvezna oddaja razbčnih kmetijski pridelkov in prireje iz hlevov, saj sem na lastne oči videl, kako so tistim, ki niso oddali obveze, prišli rubit in iskat živila. Česa vsega ni bilo treba oddati! Prav te dni sem našel na roko napisano odločbo Krajevnega ljudskega odbora Okoslavci z datumom 22. febru-j arja 1949, s katero je bila moji materi Jožefi Koren iz Okoslavec I odmerjena oddaja o,S kilograma J semena bele repe in 1.5 kilograma semena krmne pese. Na koncu .odločbe' pa sta podpis ih kratica SF - SN1 Za mlajše bralce: Smrt fašizmu - svoboda narodu! Začel sem s kmetijskim pov zetkom iz Slovenskega gospO" darja pa naj z njim še sklenem moje gostovanje v Penu *... Po Slovenskem se dostikrat zugodi, da oče sinu, kedar nN zemljišče izroča, prvo smrtno rano njegovemu bodočemu go®" podarstvu vseka. Naši ljudje pU" sebno dan danes svoja posestva dvakrat in še večkrat previsoko cenijo Sinu izroči sicer oče svoja posestvo, ali ob enem mu naloži toliko izplačil za druge otroke, ku likor je morebiti vsa dediščin® I vredna. Bratje in sestre hočejo i kmalu drug za drugim svoje eh. bije imeti Kje naj sin vzame? N hranilnice težko dobi, in oe dobt ga to ravno toliko stane, kakor gre h kakošnemu oderuhu, ki 20 % obresti zaračuna ,..• Da, tako je tiilo nekoč in boljše ni danes. Živimo pa le