V libijski puščavi. Roman. AngleSki spisal A. Conan Doyle. (Dalje). «Ljmbi Bog^ Sadie kako pa izgledaš!« jc vzklikaila gospodiiaa Adams, ko se je prvič spet iaiela čas mirao ozreti po aečakiaji. Spet je bila vsa prejšaja, postarna, živahna, vse poboljšujoča devica iz jBostoaa. «Kaj bi dejala tvoja mati, ie bi te — pa takole videla! Kaki so tvoji lasje, vsi kuštravi ia polai smetja, in tvoja obleka — uh!« «Zdi s< mi, da vsi potrebajemo krlače ia mila!« je odgovorila Sadie z glasom, ki je bil zelo, zelo krotek y primcri s prejšajo ajeao prešerao aagajivostjo. «Gospa Bclmoat, potovaaje vam ai maogo škodovalo, pa če dovolite, yam bom popravila obleko —!« Pa gospa Belmoat je otožao odkimala, ajeae oči so j-amišljeae ia žalostae glcdale aezaaao kam. Ncžao je prijela dekle za poaujeao roko. «Ne briga me mnogo, kako izgledam. Ni mi, da bi mislila na to. — Ali bi vi mogli, če ste izgubili človeka, moža, ki ga ljubite, — kakor sem ga ljubila jaz —?« «Zdi se mi, da — da sem ga — tudi jaz — izgubil« —!« je zasopla uboga Sadie ia skrila vroče lice na materinskih prsih gospe Belmoatove. — IX. Ka»elarji so odhiteli za bežečiaii derviši ia za par minut so bili osyobojeai ujetaiki sami v zapušdeni soteski. Ia tedaj zadoai radoslea glas po tišiai, rdeč, ogro- mea lurbaa zažari aekje nied skalami ia široko pa sedaj bledo lice Stuartovo se prismeji izza ogla. Debelo, dolgo sulico je aosil v roki ia se aaajo aaslaajal, da jc laže stopal na raajeao aogo. Grozeče morilao orodje se je smešao čudao podalo miroljabaomu možu. Dya črnca sta nosila za ajim košaro in meh z yod«. \ «Le nikar ae pripovediijte, le aič ae pripovedujte!« je kričal, ko je prišepal do ajih. «Vse veml Trda se je vam godila! Tudi meai! — Daj vode, Alil — Le pol čaše za sedaj, gospodičaa Adams! Preveč naeakrat bi vam škodovalo! Kmala dobite večl Sedaj pa vi, gospa Belmoat! Ia tule je aekaj kruha ia mesa v košari, pa le zaierao, zmerno —!« Lice se mu je režalo od veselja ia roke si je mel, ko je gledal tovariše. «Ampak — kje pa so drugi —?« se jc aeaadoma zresnil. Polkovaik je žalostao zmajal z glavo. «Pustili smo jih v oazi —. Bojim se, da jc pri kraju z ajimi —!« «Bežite, bežilc!« je vzklikail Stuart z brezskrbaim glasom, ki pa ai raogcl zakriti ajegove žalosti ia brezupaosti. «Tudi z aieaoj ste mislili da je vse pri kraju, pa lulc me poglejte vkljub vsemu —! Le aikar ne izgubite pogama, gospa Belmoat! Vaš soprog ai mogel biti v nesrcčnejšcm položaju nego s«m bil jaz, — in jaz sem se rešil —!« «Ko sem vas zagledal gori aa skali«, je pravil polkovaik, «sem mislil, da se mi je zmešalo. Ia da aiso yidele daaie isto prikazea, — aikdar bi ae bil yerjel, da ste vi —.« «Bojim se, da sem sloril veliko aeumaost tistikrat! Stotnik Arcber pravi, da scm zaslužil vojai sod ia krogIo, ker bi bil, aialo jc maajkalo, skoraj pokvaril yes njihov prelep aačrt. Pa dejstvo je, da se nisem mogel več držati. Ko sem čul, da prihajajo derviši po soteski, sem aioral pogledali, ali ste med njimi —.« «čadim se, da aiste dobili krogle v glavo ludi brez vojaega soda! — Ampak povejte aam, kako za Božjo voljo pridete scmkaj ia med te ljudi iz Sarrasa?« «Naj vaai povcm! Čcla iz Halfe je bila tesao za naaii ristikrat, ko so me derviši pustili Iežati v puščavi. NaSH so mc. Zdi se aii, da sem imel vročaico, kajti mešalo se aii je, so aii pravili, ia prepeval sem ia glasao kričal, da se je čulo dalcč aaokoli. Ia to aie je rešilo. Pnšli so gledat, kdo t*ko kriči v samotai puščayi, i-n kakor rečeao, aaJH so me ia so me vzeli seboj. Drngi daa sem bil že ves dober — izvzemši aogo, ki je bila raajeaa. V puščavi smo se srečaH z ljudmi iz Sarrasa, ki so tadi bili aa bojaem pohoda za derviši. Z ajiml je potoval zdravaik, terau so me izročili. Naredili so aačrt za zasedo, se ločili — ia tule sem, zdrav ia dobre volje! Moja raaa ae pomeai aič pri primernem negovaaju, nasprotao, je hudobao dejal zdravnik, še dobro je za človeka moje vrste, če pri tcj vročiai izgiibi aekoliko krvi —. Sedaj pa mislim, da —.« «Pssst —!« je naredil polkovaik. «Poslušajte —!« Prasketaaje pušk jc zadoaelo aekje ia odmevalo pe ozki doliaici. Za hip je prenehalo, pa vedao in vedno se je poaovilo. Polkovaik je plaail kakor star vojaški konj, ko čajc glas bojae trobeate. «Hitro, hitro! Popeljite aas aekam, da vidim bojl« «Tod prosiaa!« je kazal Sruart. «Tod vodi steza na vrh. Popeljcni vas tako, da daaaam ae bo treba mimo mrtvih trupel!« Izogaili so se trupiom, ki so aagosto ležala po dau soteske. Težavao je bilo, plezati po strmih stcnah in kameaitih sipinah aayzgor, pa koačao so bili vsi na vrhu grebeaa, tudi žeaske. Pod ajimi se je jrazgriajala aeiziaerna paščava in v ospredju se je odigraval prizor, ki ga vsc življeaje aiso pozabil. V suhem pustiajskeai zrakn in čisti neskaljoai svetlobi južaega solaca so gledali ysako podrobaost razločno ia jasao pred seboj, kakor figure na šahoyi deski. Dcrviši — kolikor jih je še bilo živih — so počasi jfrzdili preko puščave v zmedeaem klopčiču, ajihovi prižasti burausi in rdeči turbaai so" se zibali pri stopinjah kamel. Niso bili videti, da so obupaai, kajti ajihove kretaejc so bile zelo prcraišljcnc. Prej se je zdelo, da se hočejo postaviti v bran, da pa ae vedo prav kako. Ni čada, če so bili zmedcai. Njihove živali so bile zdelaae ia položaj je bi-1 \s\cd tega zaaje pravzaprav brezupen. (Balj« pribodBJiž.)