ARHIVI XVI 1993
'i-cfei. i l zborovanja v Novi Gorici
1
Referati z zborovanja v Novi Gotici
Strokovna obdelava kazenskih sodn:h sp»sov dt finega in okrožnih sodišč 1893-1929
JELKA MEUK
Urejanje
Fond de^.elnegr in vsakega okrožnega sodišča v tem času se glede tuj temeljne skupine nalog, ki so jih sodi; Ča opravljala, deli na:
а)	kazenski del
б)	ei rilni del ter c) sodno upravo
Kazenski in ci\lini del se de.ita Se naprej na serije spisov posamez» h sodnih oddelkov oziroma na serije sodnih spisov iz posameznih vpisnikom Vsak od teh di 'ov zahteva dokaj drugačen način strokovne obdelave glede na postopek in način dela sodišča.
Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, dr se bomo pri delu ravnali predvsem po dolo-č iih Pravilnika o strokovni obdelavi in izdelavi pripomočkov za rrziskavo arhivskega gradila1 (v nadaljevanju1 Pravili: i o strokovn ibdulavi). Upoštevali bomo predvsem načelo raeional-uosti, načelo sclekeiie ir. načelo prvotne ureditve2.
Pravilnik o strokovni obdelavi določa, da urejanje arhivskega gradiva poteka v okviru arhivskih fondov aii zburk, ki uh sestavljajo arhivske enote Arhivske enote so bodisi posamezen dskiimunt ali zadeva al' pa združeni dokumenti ali zdru/.ene zadeve (2 člen) V našem pismeni je arhivska enota zadeva, >n sicer kazenska sodna zadeva oziroma kazenski sodni spis ali kratko kazenski spis,
Pri deželnih in okrožnih sodiščih so za kazenski; zadtve vodili vpisnik "Vr" /Verbre-chen lina Vergehen/ za hudr>dclstva iu pregreŠ-ke, vpisnik "pr" 'Prcssaehcn/za tiskovne zadeve, vpisnik "BI" /Birufungcn/ za prižige (vz kliee), vpisnik "Dl" /Bcsehwcrden/za p. tožbe, vpisnik "lis" za pravno pomot ter vpisnik Ns za vse ostale zadeve3 Kei imajo arhivsko vrednost praviloma le kazenski si lr>i spisi iz glav nili dveh vpisnikov Vr in Pr, ki so ,u pisali navadno v vložnein oddelku zbornega sodišča, bomo tem posvetili glavno pozornost. Vsako
1	Utailni lisi SUS, il. I l/l 9(18
2	Glej .Sci['ij Vilfan, Jo7.fi Zonlar, Arhivistika, Ljubljani 197.1, »til 20.
3	Opiavilni tcil /ji jorinijc prve in tirnic stopnje 7. dno S.maj* 1Kî)7, lïr?.. Kak., il. 4 l/l H97.
zborno sodišče .e smelo voait le po en "Vr" vpisnik r en "Pr" vpi;;ni;,. "Vr1, vpisnik se je imenoval tudi glavni vp snik, saj so vanj vpi so val vser pri zbornem sodišču začete uvodne poizvedbe m uvodne preiskave pr. Hudodelstvih iii pregrešnih ter z n i m: zvezanih prestopkih in kazenske zadeve, kjer /e bila obtožnica vložena neposredno. Kazenske zadeve, kjer se ie na podlagi uvodnih prizvedb okra,nega sodisča nadaljeval 1 ivudi.l pojtopnk pri zbornem sodišču, so se vpisale v Vr vpisnik takjat, ko so spi ji okrai-nega sodišča prispel un zborno sodiiČe, spis je dob 1 novo oznako, staro pa so prečrtali. Vendar so '-azenske zadeve, ki so tek' : pred zbornimi sodišči, a so livodne poizvedbe a"' uvodne pre iskave opravljala okrajna sodisča, t ud nr.da,:e obdržale vpisniške Številke, ki so jih dob'le na začetku. Kadirr seje kazenska zadeva izločila, je dobila novo vplsntfko številko, prav tako kazenska zadeva, ki se je ponovno začela pri obnovi kazenskega postopka. V Pr vpisnik so morala sodišča vpisa, vse kazenske zadeve le de hudodelstev in pregreškov, sto rien i h s tiskom. bodisi da je uila podana obtožba zoper določeno osebo ali pa se je zahtevala le razsodba sodišča o tem al |e v vsefcmi neke tiskn-vir.e podano kaznivo deianje.
Ureditev enut v ukviru serije kazenskih zaacv
Nato bo potrebno razvrsti" arhivske enote v ok^ ini vsake serije kiizeiiskih zadev Pravilnik o strokovni obdelavi določa, da morajo biti «îrhiv-ske enote razvrščene numerično, krni o loi ko, vsebinsko, abecedno ; i geografsko, dopušča pa tudi tli kombi laujc naštetih načinov ;n zopet poudarja, da se mora raz/rsČanje arh'vskih enot pra/iloma ravnat po načinu, kj ga je uporabil ustvarjalec grad va (3. člen). Izbral bomo kro-nološk' načm razvrščanja, ki _ e obenem tudi numeričnj način. V ok1 mi vsake serifc kazenskih zadev bomo najprej spise razdelili po letnieah, ki /ih no sij« v označbah spisov, torej glede na leto nastanka m ne zaključka zadeve Kazenske spise istega leta boino nato raivrstii po vpisnikih Številkah, kar obenem pomeni tudi kronološko glede na nastanuk spisa, sa« je vsak sodn. spis dobil to številko ob proedu prvega dokumenta v neki zadevi na sod-šče. Za
2
Rcferau zborovama v Novi ^brici
ARHIVI XVI 1993
pravilno urejanje oz-ioma razvrsčan-e aodniii opisov c potrebno predvsem natančno peznava-nie pravil o označevanju spinov, ki jih je podani opravilni red, saj so ih sodišča zelo strogo spoštovala. Napačno branje teli oznak, kar se ob celi kopic) spisovnin znamenj na enem spisu prav lahko p meri, namreč lahko povzroči popolnoma nepravilno uvrščanje spinov.
Poglejmo pravila takratnega poslovnika:4 na spisovem hrbtu ali na spisovnih platnicah je bilo potrebno označiti sodišče, ki je zadevo obravnavalo, sodno zadevo ter na spodn :.m in zgornjem robu napisati "ppisovno znamenje". Ka^ar je dobi.a sodna zadeva kasneje novo "spisovno znamenje", bilo treba to novo označbo napisat d od že obstoječo Starejše "spisovno zname nje" ie b;1o treba prečrta z rdečim čn -lom, vendar tako, daje ostalo iitlji/o. Prav tako s bilo treba "sp kovno znanvsnje", k; jo j? dobri a zadeva na sodišču druge stopnje, napisati na spisovne platniee oziroma na spko/ni hrbet pod spisovno znamenje prvostopenjskega sodila, Ko so se spisi končno vrnii pr i itopnji pa ;e b;iO treba prečrtati "spijovno znamenje" druge stopnje z rdečim črnilom a zopet tako, da e ostale čitljivo Označba spisa ali "spisovno znamenje" je hilo sestavlieno iz oznake vpiznika (n.pr. Vr), zaporedne številke zadeve iz tega vpisnika - vpisniikc_Števi)ke (n.pr 8), okrajšane letniee. ločene z pošemeo, ter rimske številke sodnega oddelka, k mu je bila določena kazenska zadeva zaupana v reševanje. Oznaka Vr 111 8/25 pcment, da ie v tem spLu kazenska zadeva, ki ja e prejele sodišče, ojma po vrsti v letu 1975 i jo i e obravnaval oddelek lil.
Ureditev temeljne enote - kazenskega spisa
Sodr- spis ie torej temeljna enota dokumentarnega in kasneje arhivskega grad /a sod'Šč. Sestavljen ie predvsem iz posameznih pisanj prilog, vro-ilni: in drugih prejemnih potre1 Posamezni dokumenti: vluge, zapisniki (k so ih morala sodišča pisati ni vsaki sodni seji), ¿aznaml i, odločbe, vro^ilniee itd. so se v pi ;ar-ni";kem poslovanj11 sodišč imenoval' pisanj?
Na notranji strani sp'sovega hrbta ali spisovnih platnie je bilo kazalo vsebjne spisa oziroma popis p.jani po rednin Številkah {v slovenskih obraze i se je to kazalo menovalo "pregled spisov''). Vsako pkanje j2 bilo označeno s "spisov um znamer ;m" in pod njim dodano redno Številko pisanja kar ie skjpr, tvorilo opravilne Štefko. Priloge n: ¡o dobivale posebi.ih redn ' številk, temveč so nosile isto Številko kot pisanje, katerega prilogo so pred stavl;ale, in so hile označene z zaporednim tekočimi listovnimi Številkami, Z vročilnicami n drugirr prejrmn:TP potrdili je h lo potrebno ravnati kot s prilegam- le z listovnimi števil-
kami 'lil r., Dilo treba označevati. Pri spi ih večjega obsega je bilo dovoljeno vic vročiliuce i druga Drcjtmna potrdila združiti pod eno samo redno številko ter položiti spisom kot poseben seaitek ali v skupr ' ovojni poli. Pisanja, ki so nastala v postopku s pravi-m sredstvi je bilo treba sodni zadev priključil, (z izjemo posvetovalnega zap'sni'ia) tako, cia so je redne iij lis-tovne Številke nadaljevale brez presledka.
Karenska zadeva ie bila zak'iučena s pravnomočno sodbo nstavitver m sklepom ali umikom obtožbe. Sodni spir je bil nato, ko je bila uvedena tnai izvršitev kazni, oddan v registra-tnro Oddajo spisa v registrauiro Ije bilo potrebno označiti v vpisniku in na spisu z rdečim čmilcm napisati leto oddaje v registra turo in leto, v katerem se lahko spis uniči
Ureditev ar,j;vskc enote - kazenskega spua bomo seveda obdržali oziroma, ^jer je prišlo do sprememb, ponovno vzpostavili.
Signiranje arhivskih enot
Arhivske enote moramo, kot nam v 9 členu naroča Pravilnik o strokovni obdelavi, tudi sig-nirati. Signatura mora predstavljati zaporedno Številko arhivske enote bod^i v okviru arhivskega fonda ali zbirke bodisi v okviru n-egove^a a ničnega dela. Izrabili bomo drugo možnost, ki nam jo Pravilu k o strokovni obdelavi donšča in označili kazenske spise v okviru kazenskega oddelka sodišča ai' eelo v okviru posameznega kazenskega vpisnika.
Popisovanje
Razčlenj no in razvrščeno arhivsko gradivo bo nato treb;1 popisati. Pravi'iik o strokovni obdelav določa v 4 členu, da je osnnva popka arhivskega gradiva arruvska enota. P spis arhivske enote mora obsegati: I. si^naturo arhivskega fonda., 2 s;gnaturo arhivske enote,
3.	ime arhivskega fonda,
4.	oznako sknpine arhivskega gradiva, v katero je arhivska enota uvrščena na podlagi razčlenitve funda, glede na predvideno razporeditev v arhivskem inventarju,
5.	navedbo leta nastanka in leta zaključka zadeve oz'roma arh vske enote ter
6.	oznako vsebine arhivske enote
P ' pop.su bomo upošteval tudi zahteve, ki jih poudarja "Oinutek splošn'1 mednarodnih standardov za arhivsko popisovanj i"5, da mora-■o bit pnpisi s:stcmatiJni, uporabri n lahko razumljivi, da bodo omogoča)i lažic iskanje ter povezovanje arhivski i popisov različrih arhivov v enoten informaei ¡ki sistem.
Pop s kazenskega spisa bo torej v našem primeru vseboval zaporedno štev ko vpisa fonda v
4 Opravilni icH 7. dne 5. maj» iS57, Drž. zale.
S Arhivi XV/199? iilr. IG2-iii4.
ARHIVI XVI 1993
Referati z zDorovama v Novi Conci
3
registru fondov, zaporedno številko soare zaae-vc, ki jo c le-ta dobila v arhivu; uradni naziv sodišča; sledila bo oznaka, da ^re za kazenske zadeve in nato ¿plovna označba oz spjsovno znamenje, ki vsebuje, kot smo žc razložili, ime vpisnika, kamor je bila zadeva "pisana, vpis-niško Številko in okrajšane letnice, ločene z poševnico. Čas nastanka arhivske enote ie torej že vsebovan v spisovni označb?., leto v katerem je bila zadeva zaključena, pa bomo poi kali v *popi:;n spisa". Datum vp'sa zadnjega pisanja v neki zade i bomo Reil za datum zaključka zadeve. Okrajšano letn ;o zaključka zadeve bomo, da se izognemo nesporazumu, dodz'i sp' ovn oznaki v oklepaju. Pod oznako vseb'ne arhivske enote borna navedli bistvene elemente, po katerih razlikujemo kazenske zadeve med seboj: kaznivi) dejanje oziroma kazniva dejanja, k so bila predmet obravnave, ter subjekte azenskega postopka, ki so poleg sod;šča, ki nastopa že kot ustvarj lec fonaa n ja na tem mestu ne Domo navaia , tužilec in tihrinlžcnec ali obdolženci. Pri navedbi kaznivega de'injü, to : njegove pravne kvalifikac e in ne opisa dejanja kot takega, bomo morali vnaprij določiti, odkod bomo črpali podatke za popis. Obstaja namreč možnost, da so različne oznake kazm/ega dejanja na spisovnem ovoju, v obtožnici in v sodbi. Na spisovnem ovoju se ie kaznijo dejanie zapisalo ob uvedbi postopka oziroma ob pnnodu prvega pisanja na sodišče, ko so kazensko zadevo vpis si: v vpisnik. Iz izkušenj vemo, da kasneje teh zapisov niso spreminjali, kljub tovrstnim spremembam zlasti v prvem delu postopka iii tudi na koncu. V sodbi sod;šče namreč ni b .o vezano na pravno kvalifikacij > dr: inj a. ki je t.-lo podano v obtožnici. Zdi se nam naicrimemeje vzeti za osnovo popisa obtožnico. Vetji del kazenskega postopka je namreč tekel prav v smislu obtožbe.
Dnigi problem je. kako označiti kaznivo dejanje Med naziv ■, ki ili ie za kazniva dejanja upoiabljalo sodišče, 11 nazivi, k jih ie vseboval kazenski zakon0, so bile nemalokrat razlike. Tako ;e sodišče za hudodelstvo nezvestobe, kot ga imenuje zakon, že uporabilo modem izraz hudodelstvo poneverbe, za hudodelstvo javne porilnosti - hudodelstvo javne sile aii za pre stopek nalaščne poškodbe na telesu al pa take, ki se primeri pri tepežih - izraz prestopek lahke telesne poškodbe z vidu li znak in posledicami. potrebno bo torej zastarele n nerazumljive izraze Kazenskega zakona ladomejl iti s sudobnimi, vendar pazit , da ne bi presv^bodno prevajane vneslo zmede n nerazumevanja, kar velja tudi za srbske izraze, k so se poji 'iii z novimi materialnimi kazerskim zakoni Zaradi potrebe po enotnosti v pop'so^amu predlagam, da bi najprej označili vrsto kaznivega dejani a
(hudodelstvo, pregrešek, prestopek) .n nato naziv hudodelstva po skup-' določeni termine Jog'ji. Mu predlog le te 'e b I podan v članku Kazensko materialno pravo na Slovenskem 1852 dc 1930." Končno t omc dodali še Številko paragrafa, pod katero na'dcmo hnoodelstvo v kazenskem zakonu. Pr pregreškili in prestopnih bomo navedli ime skupine Dregreškov ali sku-pme prestopkov, v katero ie bi določen pre-greiek ali prestopek uvrščen v kazenskem zakonu in sme jih prav tako naštel;', v zgoraj omenjenem članku. Tudi tu bomo dodali številko paragrafa posameznega de'ikta iz kazenskega zakona.
Ime in p .imek tožilca bomo poda1' le v pri meni zasebnega tožilca.
Navesti moramo še ime in priimek druge stranke v postapku. ir. siter osumljenca oziioma osumljencev, obdolženca oziroma obdolžereev, obtoženca oziroma obtožencev ali obso'enca oziroma obsojencev Tu< tn se bomo morali odloČiti iz katerega dokumenta, bolje pisanja, bomo Črpali podatke za popis. Tuc na tem mestu se nam zdi naj p merneie vzeti za osnovo obtožnico kot nekakšno os kazenske zadeve, ki do]oča vsel 110 zadeve v arhivskem smislu. Glavii akterj ■ zadeve nastop a-o piav v tem aktu, zarac' njil' e tekel kazenski postopek, tnoi če so b 1 na koncil oproščeni
Najt; moramo še rešitev za primere, ko sodiu spis nima obtožnice; bod'sí da se je postopek končal pred ni eno vložitvijn, bodisi da obtožnica manjka, ;er se ni ohranila. V prvem primeru bomo v papisu naved! podatke o osnm ljencn al; osumljencih, v drugem primeru pa bomo podatke o obdolžencu oziroma obdolžencih črpali kar iz sodbe.
Izločanje
Pri odb.ranjn arhivskega gradiva so klnib dostikrat neutemeljenem izločan 1 ostali tnd nekateri nepotrebni deli dokumentarnega gradiva.
Nepojasp,eno seje namreč ohran la množica nepopolnih 1 nepomembnih zade*', ki vsebujejo le eno, dve ali nekaj pihanj, boau: popolnoma i '.trganth Iz celote, bodi^: končann že v prvem stadiju kazenskega postopka. Prav tako bo potrebno izločiti iz nekatenn spi íov ogiomne koIí-cii e vab 1 (z povratn':o) na zaslisam a, k so j 1 sodišča pošiljala obdolžencem, pričam, izvedencem in drugim udeležencem kazenskega postopka.
6 Kazenski zakon o hud ude i si vi h, pre gre »tih m p'es'dp kili i dne 27. maja 1852; Drii. zale. it. 117/1852.
7 Arhjvi, XIV,'1991, iti. 21-27
4
Referati z zborovania v Novi Gorici
ARHIVI XVI J993
Tehnične (fizične) enote
Tehn'£ne enote, naj primernejše za hranjenje kazenskih spisov so arhi r>ke škatle (38 cm x 27 cm x 10 cm). Vnaprci n mogoče predvideti števila arhivsklii enot, ki naj ji^ škatle vsebuj"'o, sa' so kazenski spisi ihko zelo tanki, debe j koma nekaj milimetrov ali pa zelo zajetni, debeli tuJ. štirideset cen metrov in več. Navadno hranimo v eni tehnični enot; več arhivskih enot, vendar so tud? številni p. .meri ko je ena arhivska enota snranjena v dveh ali več tehničnih enotah. T obsežni kazenski spLi so bih že pri ustvarjalcu razdeljen i na več zvezkov, ki so hili označeni z rimskim številkami, tako da tudi danes delitev arhivske enote na več tehničnih enot ne predstavlja nobenih težav.
ZUSAMMLNFASSIJNÜ
Dii; Ffchbcarbdluiig der Stiaiakten des I-aiidcsgei ichls unddtrKicisgeiichle 1H9fM92'J
JUI.KA MmLIK
In In cm Dcitra.p Irnich! die Autorin einige Vorschlage lukichtlieli der faelili :Iicn Bearbeitung der Straf;ikten des I-ANDIiSGURICIITS und der KR'ilSGIilUGimi für der Zeitabschnitt 1B9B 19?.9. Sic erlangte /u solchen lies chlüücn nach ilncr larg'übrigen Arbeit an den Gerichtsbeständen, vnr allein ain Hestand des I-anilcsgcr-elits in Ljubljma, jedecb können sie weijen '1er Analngie aueh für ilie 1'ucli arbeit an den Strafakten andeicr Sliafgcrichle unil auücr di.rscr Periode verwendet weiden.
Komendator in župnik v Metliki izpričuje prejem 250 zlatnikov od grofa Hermana 1. Celjskega, ki jih jc cerkvi zapustil pokcj-iik Ransperch, ter se zavezuje da bodo obhajali večno letno mašo, Listina )c bila izdana v Me.liki !eta 1387 Okrogel pečat nosi podobo sv. Petra s ključem. Arfi v Republike Slovenre, Zbirka listin, listine grofov Celjskih 11., št. 14